Stev. 28. (Mta«tek.ralo.-LIb* ta Poste).	V	Trstu,	petek	II.	julija	1924.	^
L.jgp _ »t
/
ju-umjim:1 vj<fuuumwAM»'
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov: Tr»t-Trie»te Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111.
Izdaja: konzorcij Malega lista
MALI
r
TEONIK ZA NOVICE IN POUK.
Stanei ena
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg, urednik Ivan ffervatin
---------------------------     ^W^^V^VWVWWVVVWVVV
Male novice
Hali koledar.
Petek, 11. julija: Pij I. Sobota, 12. : Mohor in Fortunat. Nedelja, 13. : Marjeta. Pondeljek, 14. : Bonaventura. Torek, 15.: Henrik. Sreda, 16.:	Karmel-
aka M. B. Četrtek, 17. : Aleš, Marcelina.
Kresovi .na Goriškem.
Na predvečer sv. Cirila in Metoda smo bili priče sijajnega prizora. Ob 9. uri zvečer so se zasvetili kresovi po vsej goriški okolici, v Vipavski dolini in na bližnjih pogorjih. Takega prizora nismo doživeli od 1918. dalje. Kresovi 80 govorili za pravice slovenskega rodu.
Krompirjev kralj.
V Kirtonu na Angleškem je umrl v starosti 83 let Viljem Dennis. Bil je najvecji pridelovalec krompirja. V mladosti je bil navaden dninar, potem si je kupil par akrov zemlje in postal samostojen 1. 1870. Prideloval je krompir na 7 akrih (5 oralih) zemlje. Trideset let pozneje je imel tritisoč akrov zemlje in dobil priimek «krompirjov kralj«.
Ptiček ujet.
V Cetinju, glavnem mestu Črne gore je živel mlad in zelo eleganten Častnik s svojo gospo. Bil je prideljen divizijskemu poveljstvu kot vojni adjutant Govoril je, da je nečak slavnega vojvode Mišiča, ki ga Črnogorci opevajo v svojih pesmih. S tem imenom si je pridobil velik ugled, živel zelo raz košno in prirejal pojedine. Prišel pa je tudi zanj nesrečen dan. Mož se je peljal z avtomobilom v Podgorico in ko je lezel ravno iz avtomobila, prileti nadenj neki Rus in začne vsklikati. «Ah, vi ste, Mozes Vengerov 1 Ali me ne poznate? Ne poznate več nekdanjega tovariša?« Radovedneži so se zbirali okoli avtomobila, častnik je rudel, ven dar se je opogumnil toliko, da je Rusu razložil, da mu je ime Mihajlo Mišič, da je Črnogorec, da je bil res nekoč v Rusiji, sedaj pa da je častnik v jugoslovanski armadi. Rus si je dal vse dopovedati, prosil oproščenja, se odkril in šel. Šel pa je v Cetinje na policijo. Tam je razložil zgodovino elegantnega Častnika, čegar pravo ime je Mozes Vengerov Hofman. Ta je bil poprej ljudski komisar na Ruskem. Pa ni delal prav in zato je moral menjati zrak. Prišel je v Jugoslavijo z drugimi ruskimi be gunci, imel je denarja in raznih dragocenosti. Posrečilo se mu je preslepiti vojno ministrstvo, da je on res nečak vojvode Mišiča. Tako je prišel v voja Skl zavod v Kragujevac in pozneje Postal častnik. Ostal pa je med tem tudi še boljševiški ogleduh. Policija v Cetinju ga je sedaj prijela in napravila konec glorije.
Spoštuj mrtve.
Pred tedni je umrla v Trstu dr. Nada Slavikova, hči dr. Edvarda Slavika «Mali list« ni bil pravočasno obveščen 0 tej družinski žalosti, zato sc tudi ni mogel ozirati v doticni številki na to Posebno okolnost. Vsak napad proti uam je torej neosnovan. Odgovarjali Pa v tej reči ne bomo, ker smatramo za neprimerno, da se je sploh skušala prenesti v politiko.
Kaj pišejo listi?
Neki milanski list piše : «Umor poslanca Matteottija je bil izvršen kakor sploh vsi prejšnji umori po družbi zlo čincev, lci so bili orodje stranke in vla-ki jih je Mussolini pokrival s svojo avtoriteto, plačeval z državnim dena-^em, hujskal s svojimi govori«.
V zadnjih tednih se dogajajo na meji med Slovenijo in Italijo spopadi, ki povzročajo na obeh straneh precejšnje razburjenje. Zlasti, odkar imamo v Italiji škandal z Matteottijem, se skuša z gotove strani obrniti javna pozornost na druge zadeve, da bi se ljudstvo premotilo.
Znano je, da na meji straži zelo gosta finančna straža z obeh strani. To e zaradi tihotapcev. Pri zasledovanju tihotapcev se včasih zgodi, da stražnik v svoji preveliki vnemi teče za tihotapcem tudi preko meje. V takem slučaju ga nasprotni iinancar pouči, da je šel predaleč in naj se vrne na svoja tla. Če imajo torej financarji kaj naravne razumnosti, je vsak boj in vsako sovraštvo odveč.
SPOPADI.
Zgodilo se je pa v zadnjem času več spopadov. Kakor smo rekli, je težko misliti, da bi financarji ali pa orožniki iz svoje volje začenjali boj. Tu mora biti vmes ali nacionalistična gonja ali pa celo migljaj od višiih. Pri Planini so bili napadeni jugoslovanski orožniki. Zato so pri Uncu koj nato »neznani mladeniči« napadli laške financarjc. Za nadaljnje vračilo je bil napaden jugoslovanski uradnik na železnici v Postojni, Levičnik, od enake sorte »neznancev«.
PODBRDO.
Najhujši slučaj se je zgodil na meji med Sorico in Podbrdom.
Dne 2. julija sta šla organa finančne straže Rus Grehov in pa Slovenec Gros patruljirat na planino proti Bohinju,
Obmejne sitnosti
njima se je pridružil učiteljiščnik Alojzij Primožič. Ko pridejo na planini do provizorične laške meje, gredo čez na Lajner. Pod vrhom jih pa zaloti laška, iz treh mož obstoječa patrulja in jim ukaže, da morajo ž njo na komando na Bačo nad Podbrdom, ti pa nočejo, ampak pravijo, da gredo nazaj. Rus vrže puško, učiteljiščnik dvigne ro ke, nato pa začnejo Italijani nanje streljati. Učiteljiščnik je zadet v desno roko pod ramo, nadlaktna kost je strta, Rus pade zadet od zadaj v trebuh. Slovenec pa dobi strel v desno stran prsi. Učiteljiščnik zbeži nazaj proti meji. Lahi dovolijo, da jih pridejo kolegi neoboroženi pobrat, Rus je bil že trd, Slovenec je še govoril — povedal, da so ga Lahi že ranjenega na tleh klofutali, potem pa šli proč v travo in gledali, kaj bo počeL Od Jugoslovanov ni nobeden streljal. Ob pol 10. zvečer je izdihnil tudi Slovenec na planini.
Časopisi so tudi poročali, da je laška straža streljala na komisijo, ki je prišla z jugoslovenske strani preiskovat žalostni slučaj. Tukajšni časopisi pa trdijo narobe, da so Jugosloveni streljali na laško komisijo. Kdo govori resnico?
KAJ JE ZA BREGOM?
To pogostno ponavljanje spopadov mora imeti kak skupni vzrok. O tem je težko pisati, ker se najvažnejše reči najbolj prikrivajo. Zdi se vsekakor, da nekterim pohaja potrpežljivost ali pa C* jim mudi-.. Taki napadi in poboji morejo služiti le zelo umazanim političnim namenom, za katere morajo krvaveti nedolžni ljudje.
MiHia
m
«JAKE€
MIMPP' ZuPan’ ki vladaš zdaj Tomaj, m lil Lili poslušaj dobro in pa znaj,
lAlfFP' da ut°vski baron Fakuč JHKCUi ne bo županoval drguč.
Salomon.
Bilo je še takrat, ko je nemška marka imela vrednost. Zgodilo pa se je na Pomorjanskein v Nemčiji. Dva kolesarja sta drvela skozi kmečko vas in povozila neko gosko. ,Gospodinja je privrela ven in zahtevala za povračilo škode 9 mark. Kolesarja sta ponujala 7, češ, da nimata več denarja seboj. Kmetica pa devet in le devet. Kolesarja sta jo tolažila, naj vzame sedem in naj gosko doma poje. «Mi ne jemo gosi«, odvrača srdita žena, «jaz hočem devet mark in konec besedi!» Šli so po vaškega načelnika, da bi razsodil. Pride, vzame od kolesarjev 7 mark, doloži dve iz svojega žepa, plača hudi ženi, kar je hotela imeti, gosko pa neso na svoj dom, zadovoljen, da je kupil pečenko dober kup.
Videmski snop razvezan.
Dne 6. julija se je zbralo pokrajinsko vodstvo furlanske snoparijo. Navzoč je bil tudi general Starace. Dolgo so večali, potem pa sklenili, da se videmski snop razpusti. Seveda se bo hitro ustanovil drugi nič boljši. Kje naj se dober vzame?
Znamenje časa.
Notranje ministrstvo je prišlo ob ves kredit. Notranji minister je bil doslej Mussolini. Sedaj je prevzel to ministrstvo Federzoni. Mussolini je samega sebe vrgel skozi okno. Da bi zakril škandale, je Mussolini recitiral v senatu govor o mili slogi, o edinosti. Lani so se dijaki vseh mest uprli Gen-tilejevi šolski reformi. Tedaj je Mussolini dal kazniti dijake ter mogočno izjavil, da reformo popolnoma odobrava, ker je zares fašistovska reforma. In letos? Vrže Gentileja iz ministrstva.
Pomemben pogreb.
Ubogi tramvajec Oldani, o katerem smo poročali v zadnji številki, da so ga v Milanu umorili, ker je žaloval radi Matteottijevega umora, je imel lep pogreb : 50.000 oseb je šlo v sprevod, da bi očitno dokazale, da so proti ubijalcem, ki vršijo umore zaradi na rodne sloge. Prefekt je določil prvo poldansko uro za pogreb, da bi skrčil udeležbo. Nešteto je bilo zraven mož tajne policije, orožnikov, infanterije in celo kavalerije. Tik pred pogrebom se je približal rakvi neki duhovnik z ve likim šopom belih 'nagljev. Duhovnik je položil šop na rakev in pokleknil. Ta prizor je privabil na tisoče solz vseh onih, ki že par let trpijo pod Strahovlado, ki brez potrebe preliva nedolžno kri. Prišel je tudi poslan jc Gasparotto, prijatelj snoparjev, da bi se udeležil pogreba. To je tisti mož, ki je bil minister in jo krivdo za krnske dogodke vrgel na naše ljudstvo ter držal žaljiv govor na Krnu. Ko se je prikazal, se je ljudstva oprijela taka mrzlica, da je moral poslanec zbežati. V tem hipu je padla hčerka pokojnika v omedlevico. Množica je bila iz sebe in kar hipoma se jo začulo umebesno vpitje: živio Matteotti, doli snoparska vlada. 1200 tramvajcev s čepicami na glavi je spremilo umorjenega tovariša na zadnji poti. Ko so bili sredi poti, je zadonela »internacionala«. Policija je streljala. 20.000 ljudi je padlo na kolena in policija je bila vsa zmešana, ker ni vedela, kaj bi. Policisti so se slednjič vrgli med množico, kjer so delali «red». To prizor je trajal eno uro: 40 aretacij. Packa, v katero je padlo sno-parstvo, je taka, da bo v njej utonilo.
Za pravice malih.
Na Poljskem je ministrski svet odobril tri zakonske načrte za varstvo narodnih manjšin. Načrti določajo pravice narodnih manjšin do svojega jezika v sodniji, v šoli in v uradih. Dne 3. julija so bili načrti predloženi poljskemu državnemu zboru. Kdaj bo pa italijanska vlada napravila kaj podobnega? Je tudi pri nas potrebno in kako potrebno !
Mala antanta.
V dneh 11., 12. in 13. julija bodo države male antante imele svojo sejo v Pragi. K mali antanti spadajo Češka, Jugoslavija in Rumunija. Posvetali se bodo o svojem razmerju do Avstrije in do Mažarske, posebno pa o- razmerju do Rusije. Ker drži Rumunija rusko Besarabijo, jo skrbi, ali ji bosta Češka in Jugoslavija hoteli pomagati proti Rusom, ali ne.
Fašisti v Jugoslaviji.
Kakor je znano, so ljubljanski fašisti v Trbovljah ugrabili mladega rudarja Franca Fakina ter ga ves dan postili. Nato so ga odvedli do nekega zida, kjer so ga ubili. Ali ne spominja ta umor na Berceta, ki so ga lani tukajšnji snoparji ugrabili in ubili? V Ljubljani prirejajo delavci zbirko za revno vdovo umorjenega Fakina. Čev. ljarji ene delavnice so zbrali 1000 dinarjev.
Zadnjega junija jo vdrlo krdelo z revolverji oboroženih fašistov v gostilno «Zupan» na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Šest delavcev je ravno ba-lincalo. Fašisti so jih — meni nič tebi nič — neusmiljeno pretepali z boksarji. En delavec se je na mah zgrudil na tla, drugi so bili vsi krvavi. Ko je bilo vse gotovo, je prišla policija in je vzela na zapisnik — ranjence. Kakor so v Italiji fašisti v službi nacionalne kapitalistične klike, tako so v Jugoslaviji v službi narodno napredne stranke, ki ji pravijo tam »demokrati«.
Devetletnlca.
Ljubljanski «Slovenec» je napisal 12. julija 1915. v 155. številki notico pod naslovom «Proslava sarajevskih morilcev«. List piše med drugim: «Neki Mussolini priporoča v ,«Popolo d’ I-talia« proslavo Principal, Gabrinoviča in drugih udeležencev umora v Sarajevu, češ da bi morali biti vsi narodi hvaležni, članek konča Mussolini z besedami : Živio Principov samokres in Gabrinovičeva bomba!». Tako je tedaj pisal sedanji minister. In res se je držal svojega nauka. Kakšne sadove je rodi ta nauk, vsi čutimo; kar bo 6» rodil, to bo čutil ves človeški rod.
PODPIRAJTE, NAROČAJTE »MALI LIST!«
V dobi, ko cvete nacionalizem
Kako so govorili?
Dne 22. decembra 1918. na vse zgodaj zjutraj so bili po vseh naših vaseh nabiti od italijanskih oblastev nastopni lepaki v slovenskem jeziku.
Lepaki so so glasili tako-le: SLOVENCI !
Danes vladajo novi zakoni pravičnosti in svobode. Avstrijske vlade ni več, ki vas je zapeljevala dolgo vrsto let in izigravala narod proti narodu v svrho svojega samodržtva.
Zmagovita Italija jo danes napravila konec boju in sovraštvu. Zato je treba, da zavlada mar in složnost med narodi. To vam prinaša Italija.
Italijanski in slovenski narod nista več sovražnika, nista več nahujskana od Nemcev, ki so izkoriščali ta boj v svoje namene. Lahko je njima danes deliti delo in dobiček v svoje namene.
Italija spada danes k trem evropskim velevlastem, ker je bogata po svoji obrti, katero si je sama ustvarila v svojih zadnjih letih, ker je bogata po svoji svetovni trgovini, po svojem zelo razvitem poljedelstvu in po svoji ve liki kulturi.
Samo obrtna in trgovska velevlast, kakor je Italija, vam zamore zagotoviti blagostanje, katerega ste zelo potrebni. Samo tako se more razviti v bodoče va 6a živinoreja, vaše poljedelstvo, katerega sadovi so vir blagostanja, ako najdejo trga v velikih italijanskih mestih. Vsakomur so proste v bodoče pomorske cesto, da je mogoče onkraj morja razviti svoje trgovine.
SLOVENCI!
Italija, velika država svobode vam da iste državljanske pravice kakor vsem drugim svojun lržavljanom, vam da šole v vašem. jeziku, več kakor vam jih je dala Avstrija.
Italijansko kraljestvo, veliki italijanski narod, ki je sam uničil go spodstvo Avstrije, vas bo ščitil z vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojskovala in ni zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč vseh od Avstrije tlačenih narodov.
Preteklo je skoraj stoletje, odkar se bori Italija za to svobodo. V dokaz vam je zgodovina. Slovenci, bodite uverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse svoje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah.
Pečat polka, ki je tisti čas
bival v dotični vasi.
Sestanek tržaške Edinosti.
Minuli teden je imelo tržaško politično društvo odborovo sejo. Poročal je dr. Wilfan o političnem položaju. Sklepi so bili:	1. Čimprej naj se
likvidirajo spori v glavnem volivnem odboru. 2. Pospeši naj se ustanovitev organa za skupno nastopanje v vseh vprašanjih skupnega interesa. 3. V vseh skupnih in važnih vprašanjih naj se složno dela. 4. Šolska akcija naj se započne skupno z goriško strujo. Naše pripombe: Nas veseli, da so se tržaški vodjo streznili. Januarja 6e niso pripoznali poleg sebe nikogar. Danes so uvideli, da je bila ta politika neplodna, ker ni vpoštevala dejstev. Pustite stranke — četudi jih je 10 — delajmo pa nato, da bo mogoče skupno delo v skupnih vprašanjih. Izredno nas (veseli, da so spoznali, da je naše stališče edino pametno. — K prvi točki sklopov pripominjamo, da jo potrebno razčiščenje. Kakor je znano, nas je med volitvami napadel neki tednik ; mi — na podlagi sporazuma — nismo odgovorili, ampak smo molčali in oddali pritožbo glavnemu volivnomu Odboru. Ta ipa pritožbe ni obravnaval, ampak jo je, kakor se zdi, vrgel v koš. Volilni odbor mora sedaj primerno oceniti krivca in soditi dotični tednik.
In kaj so naredili.
1.) Dne 13. julija 1920. je bil sežgan Narodni dom v Trstu.
2.) Dne 14. julija 1920. je bil sežgan Narodni dom v Puli.
3.) Skoro istočasno so vdrli v Pazinu v tiskarno «Pučkega Prijatelja» in jo vničili.
4.) Dne 11. aprila 1921. so bile Krnica in bližnje vasi požgane in ljudstvo je bežalo brez strehe v gozdove.
5.) Dne 15. maja 1921. so bile volitve v rimski parlament. Mesec dni prej do dneva volitev so se vršili v Istri požigi, poboji in nasilja vseh vrst nad našim ljudstvom.
6.) Dne 2. septembra 1921. je bil sežgan Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu.
7.) Istočasno je zgorel Narodni dom v Rojami pri Trstu.
8.) Dne 13. marca 1922. so .izdali tržaški sodniki sklep, s katerim se odpravlja slovenski jezik iz tržaških sodnij.
9.) V noči od 23. do 24. junija 1922. o vdrli oboroženi oddelki v Drežnico
pod Krnom in zagorelo je v visokih plamenih župnišče. Možje, žene in otroci so bežali v noči in viharju v gozdove.
10.) Istočasno je bil omadeževan in porušen na kose spomenik slovenskega skladatelja Volariča v Kobaridu. Vse to se je zgodilo radi tega, ker je strela udarila v vojaški spomenik na Krnu. Dne 16. novembra 1922. je bilo radi tega v Gorici obsojenih 5 naših ljudi, med njimi 12 letni otrok, dasi se je uradno dognalo, da je spomenik poškodovala strela.
12.) Dne 18. septembra je izšel zakon, s katerim se odpuščajo z 31. decembrom t. I. vsi sodniki bivše Avstrije iz službe. Ta udarec zadene predvsem Slovence.
13.) Dne 24. septembra je izšel odlok, s katerim se ukinejo vse slovenske srednje šole (gimnazija in realka) v Idriji.
14.) Dne 6. aprila so se vršile volitve, pri katerih je bilo nešteto naših ljudi pretepenih.
K drugi točki povemo, da nam je \ zadoščenje, ker čutimo, da je dr Wil-fan končno popustil od svojega nasprotovanja proti ustanovitvi Narodnega sveta. Pred par tedni je rekel še goriškemu poslancu: »Ne govorite mi o Narodnem svetu.« Danes pa so že za skupni organ. Torej tudi napredek. Glede 3. in 4. točke nimamo kaj pripomniti, ker smo bili od kraja za skupno delo v skupnih zadevah.
Priznanje.
Prejeli smo od vstrajnega naročnika iz Istre tako-le pismo :
«Velecenjeni gospod urednik !
Srčne pozdrave vsem prijateljem in čitateljem «Malega lista«; vsem, ki ga podpirajo in z veseljem berejo kakor jaz. Sporočite, g. urednik, moje čestitke in pozdrave onemu Kraševcu, kateri je pisal g. Wilfanu tako odkritosrčno pismo. Tudi jaz se strinjam z onim pismom. Saj sem mu tudi jaz že davno mislil tako pisati, toda iz službenih razlogov sem odložil.
Tako izpregovorim tudi jaz gospodu Wilfamu, da sem dobro razumel to minulo leto pričkanje v listih:	Ščekove
pritožbe in Wilfanovo zavračanje. Rečem pa, da če bi bil on tak, kot Sček, bi naš trpeči narod bolje stal, nego
stoji sedaj. Ko je g. Wilfan imel tukaj shod za volitve, bi mu bil jaz, ako bi bil v civilu, kar na oči povedal, kar mu gre. Zatorej Bog živi Kraševca in vse take !»
Nemški komunisti hočejo državljansko vojno.
Zbor nemških komunistov se je imel vršiti najprej 9. junija v Lipskcm. Vsled odredbe državnega predsednika je bil odložen na dan 29. junija. Pa tudi ta je bil zabranjen. Tedaj so se tajno zmenili, da se zberejo v kraju Eisenaeh. Vozili so se tja vsak zase in po ovinkih. Voditelji so se sestali zgodaj zjutraj v gozdu kakor nekaki izletniki. Policija pa je vsa to izvohala in so bili pri tem sestanku navzoči tudi preoblečeni policisti.
Zbor vseh udeležencev jo bil koj nato v Schmelzershof-u. Otvoril ga je državni poslanec Katz, ki je jaisno izre-
(Naslednji članek je izšel izpod odličnega peresa. Upamo, da bo našel mnogo odziva v naši javnosti).
Razmere v našem narodu so vsekakor nezdrave. Nič ni hudega, da se v narodu pojavljajo različna mišljenja, stremljenja, ki najdejo izraz v različnih strujah ali strankah. Narobe! Kjer ni tega pojava, tam je ljudstvo še silno zaostalo ali pa je trenutno pod najgršo diktaturo. Kar velja za ves svet, velja tudi za naše ljudstvo.
Kategoričen Imperativ.
So pa včasi gotove potrebe, ki so skupne vsem strankam in tedaj je umljivo, da se stranke skupno borijo za interese, ki so skupni. Ali nimamo mi Slovani, kar nas je v Italiji, • nič skupnega? Lahko smo v vsem drugem različnega mnenja in imamo različne programe, eno pa je, kar nas vse druži: naš jezik in ljubezen do tega jezika, ki je najbolj značilen del naše narodnosti. In ker je nevarnost velika, strašno velika, da nam skupni sovražnik ugrabi naš jezik, je koristno, je potrebno, je nujno, da se pri obrambi narodnih pravic združimo v enotno fronto.
Vsi čntlmo potrebo po enotnem delu.
Ni ga človeka med nami, ki bi ne priznal potrebe po enotnem delu za ohranitev našega jezika. Jezik je pač skupen bogatim in ubogim, vaščanom in meščanom, pristašem vseh mišljenj in strank. To jx>trebo čutijo izobraženi ■in preprosti Slovenci.
Kako se da doseči skupno delo?
Prvi način edinstvenega dela bi bil, ko bi bili vsi tukajšnji Sloveni združeni v eni stranki ali struji. Pa nismo. Pred dejstvom no pomagajo ne solze ne proglasi raznih vodstev. Ne zapirajmo si oči pred resnico! Ljudstvo je razdeljeno v tri ali štiri stranke in struje. To so jasno dokazale zadnje volitve, a še bolj jasno bodo govorile prihodnje volitve.
Naša dolžnost.
Ali je zato položaj obupen? Nikakor: Tudi nemška manjšina na Češkem, nemška manjšina na Tirolskem, je v raznih strankah, a vendar so vse stranke združene v organizaciji »Narodnega sveta.« Nekaj takega potrebujemo pri nas. Da je združitev vseh Slovencev in Hrvatov nemogoča, to so spoznali vsi, ki nekoliko trezno sodijo; spoznali pa so tudi, da je zato nujno potrebna združitev vseh strank v »Narodnem svetu.« Neki bivši tržaški politik, ki je sedaj v visoki državni službi v Jugoslaviji, je dejal: »Dokler si na Primorskem ne ustanovite Narodnega sveta, yas — oprostite — ne morem smatrati za politično zrelo.« In komaj osem dni je, kar je dejal neki župan v Sežani: »Edini izhod iz našega tužnega stanja je Narodni
kel, da so se zbrali zato, da pripravijo revolucijo. Na zboru je bilo tudi več drugih poslancev komunistične stranke. Med tem je policija obkrožila prostor zborovanja in zborovanje razpustila. Kakih 300 ali 400 udeležencev so zaprli.
Za dan 11. avgusta, ko je praznik državne ustave in so javna zborovanja in obhodi dovoljeni, pozivajo komunisti svoje pristaše k velikim demonstracijam, na katerih naj so zahteva delavska diktatura in združitev z ruskimi sovjeti. V Stuttgartu je policija odkrila zaloge eksplozivnih snovi in ročnih granat. Na podlagi tega so zaprli 10 komunistov.
Ruski sovjeti odobravajo postopanje nemških komunistov. Žinovjev jim je pisal med drugim tako : «Dobro vemo, da se konečni ideal ne more doseči z volitvami, ampak samo z državljansko
svet.« In če bi izvršili pri nas ljudsko glasovanje, bi se zanj izreklo 99% našega ljudstva.
Dejstvo pa je, da so gotovi tržaški krogi proti Narodnemu svetu. Ko je pred par tedni predložil dr. Besedniak dr ju Wilfanu željo po Narodnem svetu, ga je dr. Wilfan resno zavrnil: »Prosim vas, gospod doktor, samo o Narodnem svetu mi ne govorite.« To je vendar jasno rečeno.
Bodimo realni.
Kot realni ljudje moramo gledati resnici v obraz. Wilfan je govoril kot poslanec in predsednik tržaške politične organizacije. Najsi bo on — kakor pravijo — še tako trmast, vendar je on načelnik tržaške organizacije in preko tega dejstva ni mogoče.
Kako pridemo iz zagate?
Eni hočejo Narodni svet, drugi ne. Ce naj se rešimo iz te zagate, se mora ena stran udati: Goričani ali Wilfan. Goričani absolutno ne popuščajo od zahteve po Narodnem svetu. Oni pravijo približno takole:	»Večina izo-
bražencev, ki aktivno delajo za narod, je absolutno pri nas. In mi smo vsi za Narodni svet. Kako naj se večina u<la manjšini?«
Kdor pozna Wilfana, ta ve, d \ se tudi on ne uda.
Kaj tedaj?
Prišli bi do Narodnega sveta, ako bi se Wilfan udal ali pa, če bi on oče stopil iz politike. Te dni sem imel priliko, govoriti z nekim, pripadnikom goriške struje o tem vprašanju Dejal je: »Za svojo osebo vam odkrito povem, da sem si želel, da bi Wilfan pri volitvah propadel; zakaj potem bi bila takoj postavljena enotna fronta. Z Agneletti, s Čoki in sploh vsemi drugimi izobraženci v Trstu bi so takoj zmenili, le Wilfan je resnično nasproten. Vsi drugi inteligenti v Trstu so za Narodni svet. Stavim, da bi 95% pripadnikov tržaške struje glasovalo za. Narodni svet.«
Zaključek.
Verjemite mi, da me niso pri tem spisu vodile prav nikake simpatije ali antipatije, ampak samo ljubezen do mojega toli preizkušanega naroda-Živo želim, da bi naši vodilni politiki našli izhod iz strašne zagate, v kateri se nahaja narod. Je prava kriza, ki jo doživljamo in dolžnost vsakega Slovenca je, da deluje na to, da prebijemo krizo brez nevarnosti m doživimo zopet normalne razmere.
(M.).
(Prip. uredništva. Na drugem mestu objavljamo poročilo seje tržaškega društva, ki pravi, da je tudi dr. Wilfan popustil od Bvoje intransigence. Ta členek nam je bil doposlan pred imenovano sajo).
15.) Danes je naš jezik odpravljen iz vseh državnih, deželnih in občinskih uradov.
vojno«.
Kako pridemo do enotnega dela?
O družinskem davku
Kaj je družinski davek?
Družinski davek (tassa di famiglia) odgovarja približno nekdanjemu davku od glave. Družinski davek je občinska stvar, ne državna. Občina ga lahko naloži, lahko tudi ne. Veljaven je, ako je dotični občinski ukrep odobren od pokrajinskega odbora (giun-ta provinciale) in potrjen s kraljevim ukazom na predlog ministrskega sveta. Zato ima vsaka pokrajina svoj način v določevanju te davščine. Pod družino (famiglia) je umevati skupino °seb, ki jih veže ' rodbinska vez ali skupno gospodarstvo. Tudi ena sama '°seba je v tem smislu že »družina«. Davek mora plačati družinski poglavar, zavezani pa so solidarno z njim vsi polnoletni člani družine. Za odmero davka so merodajni ne samo dohodki poglavarja, ampak tudi dohodki ostalih članov (ako na primer sinovi hodijo na delo v tovarno, se njihov zaslužek tudi šteje v obdavčenje).
Kako se reklamira.
A.ko se družinski poglavar hoče pritožiti zaradi previsokega obdavčenja, Raj napiše na kolekovanem papirju ®a l liro tako-le :
Allo spettabile
Municipio
m
Colla decisione dd................fu	in-
Siunto al reclamante di pagare 1’ im-
J>osta di L............. quale imposta
(tassa) di famiglia. Contro tale decisione il sottoscritto produce reclamo Per j seguenti
motivi:
1. La commisurazione della imposta in base a legge de ve segnire con riguardo ai redditi del contribuente.
2. Gome risulta dali’ importo da pa-8arsi dal contribuente, 1’ autoritA mu-^icipale presume, che il reclamante
fcbbia un reddito di L............... Tale
Presunzione perč non corrisponde a fealtA, giacchš il reddito del reclamante š di sole L.  ..........
Per tali motivi il reclamante propone,
che venga accolto il presente reclame e la imposta di famiglia gli venga cor-risjpondentemente diminuita.
Con stima
...........li...........
N. N.
Slovenski prevod.
Po slovensko bi se glasila ta reklamacija tako-le :
Slavno
Županstvo v (tu se zapiše ime občine)
Z ukazom z dne (tu se zapiše dan, ki stoji zapisan na ukazu) je bilo podpiranemu naloženo plačati lir (tu se zapiše svota, ki je bila naložena) kot družinski davek. Proti temu nalo gu se podpisani pritoži iz sledečih razlogov:
1. Na podlagi zakona mora se davek odmeriti po dohodkih.
2. Iz svote, ki bi jo moral podpisani plačati, je razvidno, da občinsko >blastvo ceni njegove dohodke na
L........... Ta	ocena pa ne odgovarja
dejanstvu, ker ima podpisani samo L............dohodkov.
(Po svojih razmerah lahko vsakdo navede še druge razloge).
Iz teh razlogov podpisani predlaga,
naj se njegova pritožba upošteva in naj se mu sorazmerno davek zniža.
Spoštovanjem
(Ime kraja), dne............
Podpis.
Vaina pripomba.
Reklamacijo je treba vložiti pravočasno, kakor je v dotičnem ukazu razglašeno. Kdor vloži reklamacijo o nraven času, ima pravico do konkordata, to se pravi, da se svoječasno z županstvom »zgliha« za davek, da se davek določi torej po sporazumu med oblastjo in davkoplačevalcem.
Prihodnjič naj vsakdo pazi, kadar pripozna svoje dohodke, da ne pri-pozna kaj preveč, ker pozneje se je težko otepati.
Gerolimich & Co., paroplovna družba v Trstu, je sklenila zvišati delniški kapital od 7 na 21 milijonov lir.
Ogrsko posojilo. Za ureditev žalostnega denarnega stanja , mažarske (ogrske) države je Društvo narodov dne 14. junija odločilo, da sme mažarska država najeti posojilo za 250 milijonov zlatih kron. Posojilo je že razpisano in sicer po raznih državah. V Italiji se ho podpisalo 170 milijonov papirnatih lir, t. j. približno 40 milijonov zlatih kron. Posojilo je najeto za 20 let.
Čebelarstvo v Kanadi se lepo razvija, ker uživa državno in deželno podporo. Pleme imajo ponajvee italijansko. Skupen pridelek medu v 1. 1922. je znašal 10 milijonov kilogramov (tisoe vagonov).
Po čem je lira?
Dne 2 julija si dal ali dobil:
*a 100 dinarjev — 27.50 L. la 100 C. kron — 68.26 L. za 100 avstr, kron — 3 30 st. za 1 dolar — 23.30 L.
2* 1 funt — 101.30 L,
«a 100 fr. frankov 120.— L.
Letos se pa mora prva prijava žiti do 15. Julija,
Finančno ministerstvo - generalno Ravnateljstvo direktnih davkov - je Odredilo z odredbo z dne 18.-VI. 1924.
4609. da se dovoli vsem onim, ki so 'rPeli škodo po zadnji toči, odpis dav* kov na podlagi predpisov bivše države.
V tem oziru Je merodajna naredba *vstr. ministerstva od 25.-XII. 1917. »t. ®16 ki dolo&uje:
Vsak davkoplačevalec, ki hoče v Slutajn elementarnih nesreč (povodenj, *°fca L t. d.) biti deležen odpisa zem-Miškega davka, mora na nokolekova-papirju prijaviti pristojemu davčnemu oblastvu (Agenzia delle Im-®°s'o dirette n. pr. Gorizia), sledeče: Prvič v teku 8 dni škodo, ki jo je **Pel z navedbo poškodovanega zemljišča (parcelno Številko in številko ®°sestne pole).
Hrugle, ko Je pobral pridelek, najpozneje pa do 31. decembra mora napraviti prošnjo za odpis davkov; v £*ošnjl mora navesti dohodek ki mu I® bil uničen in celotni dohodek, ki bi imel, če bi ne bil poškodovan. Opo-*°rjamo davkoplačevalce, da so pri na* govedi celotnega dohodka, ki bi ga ^oli, če bi ne bili poSkodovanl, celo ®*ovidni ter da ga ne označijo prevleko. Previsoka napoved bi namrei *lniUa davkariji za odmerjenje davka * Prihodnjih letih. Zato bodite previdni ^ Pravični.
vlo-
Uvoz semenskega krompirja. Z odlokom z dne 21. junija t. 1. je minister za državno gospodarstvo dovolil, da se sme v tem letu uvažati semenski krompir. Prošnje se morajo vložiti do 1. avgusta pri laboratoriju za rastlinsko patologijo v Milanu. To ima namen preprečiti zlasti uvoz bolnega krompirja.
nevesela pesem i onstran morja.
Iz Uragvaja nam je poslal neki Lo-ziean tako-le pesem, v kateri odgovarja mnogim obenem, kako da je tam.
«Ali pridete tudi vi v Uragvaj?
Ne hodite ! Ker nas je tukaj že preveč, ki si moramo te žulje peč’.
Mislil sem tudi jaz, da pridem v raj, ali revež ne vem sam, kedaj.
Torej nazaj, nazaj ! a Bog ve, kdaj?
Ne vem, Se si kdaj toliko prislužim, da še kdaj vidim domovino.«
En nauk za vse Slovence I «Ko bi doma vsako liro tako dobro [obrnil, kakor tukaj, bi na lepšem, mestu stal in »Mali list« v senci bral.
Tukaj nas je Slovencev sest, ki si prislužimo ravno za jest’.
Tudi jaz nisem poprej vei^el, ko je «MaJi list» pisal, da leži se v hlevi in na slabi postelji.
Ali zdaj pa moram verjeti, ko so me začele kosti boleti.»
Tudi mi pridemo nazaj.
Torej, fantje, bodite doma,
kdor količkaj Vipavsko dolino pozna.
Ker tukaj so velike skrbi,
tako da se mi srce topi. -
Še to se čuje, da kdor je italijanski
[državljan,
mora tukaj pet let biti,
poprej ne more v Severno Ameriko iti.
Srene pozdrave vsem naročnikom »Malega lista», posebno vsem Lo-žičarjem. Viktor Mislej, San Carlo (Uragvaj).
TRDI OREHI
Vizitka. St. 68.
(Mohor)
Ana pl. Širca
Kaj je sedaj ta bivia frofioaf Obe uganki 10 lir.
Enakokrak trikotnik. St. 69.
ZAHVALA.
Podpisani zahvaljujem.i se gosp. Dragotinu Starec iz Barkovelj, inšpektorju zavarovalne družbe »La Fondiaria» za točno in pravilno izplačano odškodnino za stavbe in premičnino.
Vrhpolje, dne /. julija 1924.
KRASNA HENRIH.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v nstlh m ds zobeM
j prejema za vsa zofaozdiavniška in zoliililiniilta opravil*
i taiti. Mimiko 2G(MeHMa)
od 9*13 in oif 3*5.
					R		oglasnik		MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČI-
				a	a	A	turSki dostojanst?6nik		NAH ima v zalogi kolesa, šivalne stroje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah. — Uljudno se priporoča: JOSIP
					e	0	4	božja kazen	
		t	6		0	•	g	h reka v Južni Ameriki	
	h	i	i	»	i	i	i	k j k dre mogki imeni	OSTROUSKA.
k	k	k	1	1	1	m	n	n | n | n Tako se re&krat imenujejo ženske	KREPKEGA DEČKA od 15-1G let pošte-
n n	0	0	O	0	0	0	0	o | o | o | o Pristavek in ime dsžele cigftr	nih starisev, kateri ima veselje do pekovske obrti sprejmem takoj. — Jančar Ivan, trgovina in pekarija.
•|p|p	P	P	p	r	r	r	r	s | 11 11 11 v gorovja v Italijf	
Ob straneh se ber« im« vojskovodje.
NAZNANILO
Podpisana naznanjata slav. občestvu, da sta ODPRLA DNE 12. t. m. v SORICI, via GARIBALDI ki. 20 (prej v. Teatra) I. nadstropje
pravno pisarno
v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tieočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojiL
Vinko Čuk,
bivll ravnatelj zemlj. knjige v Gorici
Anton Trampui,
bivii sodni oiicijal pri okrožni sodniji.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA - TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim ura* dom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,KIeinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
MALI OGLASI
PO NIZKI ceni proda 3.560 komadov starih žlebov (kop). — Mekinda 172. Postojna.
IŠČE se več čevljarskih pomočnikov za vsakovrstna dela te stroke. — Prednost imajo oni prosilci, ki razumejo poleg slovenskega tudi italijanski Jezik. Plača po dogovoru. — Naslov: Jožef Jarog, čevljarski mojster v Vrhpolju pri Vipavi.
ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—.
Divača 60.
Kai nam z dežele pišejo
TOMAJ.
Kdo je kriv, dai ni več dekliške šole v samostanu šolskih sester? Kriv j« naš slavni Fakuč in njegova edinjaška kompanija. Šolske sestre so svoječasno prosile za državljanstvo, pa ga niso dobile, ker je Grbec rekel «ne». In tako jim je bila odvzeta pravica do javne šole. Deklice morajo sedaj obiskovati vaško šolo, matere pa tožijo, da ni več tiste vzgoje, kakor je bila v samostanu. Otroci so vso bolj razbrzdani in lahkomiselni. Pa tako reči niso magnatom nič mar. Hoteli so pokazati svoje sovraštvo proti samostanu in proti verski vzgoji (tako edinjaši razumejo narodno slogo I opomba uredništva) in so dosegli svoj malopridni namen. Pa ljudstvo jih vedno bolj spregleduje. Zato lahko že danes zagotovimo, da je Fa-kufiu odzvonilo. Takih laži-narodnih županov ne bomo volili nikdar več. Če bi njegova kompanija še rada strahovala tomnjsko občino, naj se priporoči snoparjem, da jih postavijo za komisarje, po ljudski volji pa no bodo vladali nič več. Le pišite popravke :	mi
bomo «popravili» na dan volitev. KALCINE pri IZOLI.
Dne 1. julija se je pred koprskim tribunalom vršila obravnava proti Jožefu Oleniču, Antonu Mikcu, Antonu Zla-tiču in Ivanu Kaponu. Na dan volitev, 6. aprila proti večeru, so prišli v gostilno Bandel, ki spada pod občino Pomjan. Komaj so stopili na vrata, skočil je prednje neki fašist in zahtoval z veliko silo, naj povejo, kako so volili. Rekli so, da po svojem prepričanju, pa tega da ne povedo nikomur; ako hoče, naj pa gre vprašat na volišče. On pa je le tiščal vanje, češ da ima za «žornado» 150 lir in da mora vedeti; zahteval celo, da se morajo podpisati. VpraSali so ga, kaj da je, in je dejal, da fašist. .Dobro«, so odgovorili, «ti pa ne veš, kaj smo mi». Prosili so ga, naj miruje, on pa le zgrda. Slednjič so pa le začeli skupaj igrati na karte; prvič je dobil on in Mikac. Drugič je delil karte Zlatic in dal vsakemu tri; fašist pa je zgrabil karte in jih pomešal, češ da Zlatic ne dela prav. Odgovorili so mu, da on išče samo zdražbo in greh. Brž Je skočil pokonci in udaril s pestjo Oleniea v obraz, da mu je prišla kri iz nosa. Nato so planili vsi gor in se je razvnel boj. Nabili so ga nekoliko, on pa je skočil skozi okno in se poškodoval. Šel je v bolnišnico, oni pa v zapor. Olenič in Zlatič sta bila 18 dni v zaporu. Mikac in Kapon sta dobila vsaki po 3 mesece in 10 dni in sta še v ječi. Odvetnika Zennaro iz Trsta in Sardoč iz Kopra sta vložila pritožbo. Vidite, kaj naredi en človek ! Hotel bi biti fašist, pa niti ne zna laško govoriti 1 In one reveže, ki imajo polno hišo otrok, je taka nesreča zadela 1 In vse za prazen nič. — Pozdrav od vseh naročnikov iz Kalcin.
Iz .DOLINE.
Čudne pojmo imajo nekateri naši delavci o komunizmu; mislijo in tudi druge hočejo prepričati o tem, da pravi komunist mora biti brezverec, ker da je katoliška cerkev nasprotnica delavskega stanu in podpira le bogatine. A če bi ti takozvani izobraženi delavci ne tiščali glave v Žaklju, ampak če bi se ogledali malo po svetu okolu in se učili malo zgodovine, bi se kmalu prepričali, da je katoliška cerkev premno-gokrat nastopila v obrambo stiskanih in tlačenih, da se je ob raznih prilikah krepko potegnila za pravice delavskega stanu proti brezsrčnim gospodarjem in oderuhom. Menda tem delavcem niso znano znamenite okrožnice papeža Leona XIII. o delavskem vprašanju Ravno te okrožnice so oživile zanimanje za pravice delavstva po vsem svetu.
Krivično je toiJej in nepošteno, ako tak delavski voditelj kaže javno svojo mržnjo do vere v besedah in tudi v
dejanju, ko ostane celo sv. mašo pokrit zunaj cerkve, medtem ko so vsi drugi odkriti, kar se je zgodilo v neki vasici tik Doline. Je li s tem delavstvu kaj pomagano? Ali pa bo to izboljšalo položaj delavstva, če nekateri po noči rogovilijo po vasi in streljajo? Ne, ne, po tej poti ne pridemo nikamor. Rajši knjige v roke, pa študirajte socialno vprašanje, poglejte, kako delajo druge delavske stranke po svetu, kakor n. pr. v Angliji, v Belgiji, na Holandskem, v Nemčiji itd. Izobrazba in omika bosta pripomogli delavcu k boljši bodočnosti, ne pa surovost in sovraštvo.
JELSANE.
Na dan sv. Petra in Pavla je bil v Trnovem semenj kakor navadno. Seveda ni manjkalo tudi tistih neumnih plesov, ki mladim ljudem praznijo žepe in marsikateremu nakopljejo bolezen, ki bi je drugače ne imel. Seveda so bili na trnovskem plesu tudi fantje in dekleta iz Jelšan. Zanimivo pa je to, da so fantje šli domov, ko je bil še dan, dekleta pa so prišla, ko se je delal dan. Prav kakor poje tista pesem :
.Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan.*
Ni li dovolj žalostno, da stariši ne morejo več zabranjevati svojim otrokom sličnegal početja?
LONJER.
Prejeli smo daljši dopis, ki pa v celoti ne tiče v naš list. Dopisnik ostro odgovarja na napad, ki je bil priobčen v nekem tržaškem listu in je silno žali! čast Lonjercev. ker je označal Lonjerce za barabe, plesavce, ponočnjake, raz-grajalce itd. Ako je kak posameznik tak, je krivično metati blato na celo vas. Katera vas nima žalostnih izjem? KORTE.
Bilo je krasno pomladansko jutro v nedeljo 15. junija 1924. Vse je bik praznično in svečano. Imeli smo velik praznik blagoslavljanja novih cerkvenih zvonov, katere smo nestrpno čaka li toliko let. Vsi farani smo hvaležn g. Andreju Medošu, občinskemu sve tovalcu, ki je z neumornim drezanjem in z velikimi stroški dosegel svoj cilj Zahvaljujemo se tudi cerkvenim starešinom, da so se za stvar zavzeli Najlepša zahvala gospodu Štrancarju ki nam je pripeljal zvonove za majhne nlačilo v Korte ter pokupil tudi korte-žansko vino ter tako rešil marsikoga iz stisk in nadlog. Zahvaljujemo sc vdovam Bilinkam, ki so cerkev lep-okrasile in okinčale ter monsinjore Brunu Kratzigu, ki je prišel k nain ir nam napravil krasen govor. Najlepša hvala domačemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom g. nadučitelja Pečariča zapel krasno «Zvonikarjevo», ki je marsikateremu izvabila solze iz oči Vse je šlo v najlepšem redu. Popoldne ob 5 h so pokali topiči in presunljive; je bilo zopet slišati po dolgem časi; osmih let lepo ubrano zvonenje.
Farani.
Iz TOMAJA.
Dobili smo novega župnika v osebi g. Albina Kjudra, ki je rodom domačin iz Dutovelj, V zadnjem času je bil duhovni pomočnik v tržaški mestni bolnišnici. Prišel jo v Tomaj 26. junija in je bil slovesno sprejet V nedeljo pa na praznik sv. Petra in Pavla, ki sta patrona naše župne cerkve, je bil slovesno inštaliran. Predstavil ga je župljanom njegov stric mons. Anton Kjuder, župnik v Barkovljah v Trstu. Navzočih je bilo osem duhovnikov, med temi dva častna komornika in častni kanonik, namreč bivši župnik in dekan Matija Sila, ki je prišel v Tomaj ravno pred 30 leti. Pred dvemi leti je radi visoke starosti šel v pokoj Prejšnji župni upravitelj g. Adolf Simonič je šel kot župni upravitelj v Krkavče. Novega župnika naj Bog živi še mnoga leta I
IZ SE2ANE.
Naša vas postaja vedno bolj pusta in prazna. Podprefektura je odpravljena. S 1. junijem je izginil g. podprefekt dr. Avian, ki jo napravil mnogo pohujšanja na Krasu. Odšel je menda v Pu-lo. Znana oseba v Sežani jo bil prejšnjih časih tudi. Amato Scopi. Mnogo govorijo o tem človeku, ki je v zadnjih mesecih izginil kot kafra. Nekateri pravijo, da jo je z lirami kraških kmetov popihal v Jugoslavijo, kjer da se piše sedaj Skopič, drugi pa, da se skriva v Trstu ali nekjo v Vidmu. Kraški kmetje dolgo ne pozabijo tega poštenjakoviča ! In tako je od znane trojice ostal v Sežani samo se dr. Ru-mer, ki sedaj prodaja dolgčas in žaluje za svojima prijateljema.
Pozor stariši.
Starišem, ki bi želeli oddati svoje sinove — posebno še, ako bi bili potrebni posebnega negovanja in nadzorstva — v dober krščanski zavod, priporačamo zelo Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Ima pet razredno osnovno šolo in obilne šole ; oddelki za krojače, čevljarje in mize rje s pravico javnosti. Dečki so pod vednim, ljubeznivim nadzorstvom. Uspehi so zelo dobri. Mesečna oskrbo valnina znaša 115 lir, a za rokodelo povprečno le 75 lir; učna doba trajn 3-4 leta. Šolsko leto prične 1. sept. Za podrobnejše podatke in pogoje se jc obrniti na vodstvo. Ravnateljstvo.
GOSPOD iz Sežane s katerim sem se seznanil v vlaku na progi Gorica-Slanjel in s katerim sem se imel sestati v Trstu v torek, se naj/roša, da mi blagovoli naznanili natančen naslov: V. Obleščak - Modrej, p. Sv. Lucija.
NAŠA POSTA.
Bistrica. Vidimo, da imate velik kriš b tako stranko. Zoper; flnancarsko prevzetnost bi morda pomagal kak italijanski odvetnik. Če jih boste še dolgo imeli notri, bo prišla tudi hiša pozlti.
Štorje. Kadar pride razglas, da »» lahko vlagajo prošnje za pot v Ameriko, bo tudi objavljeno, kateri doka-' menti se bodo zahtevali. Takrat šele bo tudi točno znano, kateri dokumenti sv morajo obnoviti.
Podbrdo. Odgovor dobite kmalu.
Stab. Tip. S. Spimal, via Oommerciale 8.
Hranilnica in Posojilnica v Trnovem pri 11. Bistrici naznanja, da bo v nedeljo tO. t. m. ob 11 uri dopoldne prodala na dražbi 4 kmetijske stroje m sicer: S mlatilnici, 1 čistilnico (trijer) in 1 vejalnico.
Zsboziravniški amtalatarfl
Zobotehnlk
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad*
TRST
od 9*1. od 3*7 — ob nedeljah od 10-13 —
NAČRTE IN PORAČUNE za navadno in železobetonske zgradbe izviS* stavbni tehnik po nizki ceni. Isti prevzame tudi vodstvo ali laadzoro* vanje grajenja. — Ponudbe je P®" slati pod .TEHNIK* na uredništvo .Malega Lista* v Trstu.
«•
NAŠA ZAVAROVALNICA
L’UNION
• •
ustanovljena 1828
je najveeji svetovni zavarovalni zavod =
AUGUST RAVNIK gen. zastopnik GORICA - Corso Vlttorlo Emanuele III. 28 • GORICA
Kovalki mojstar
TRST Via Hadla it. 8
iHIIIIIIIINtlllllUIHIIUIIlilllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllimilllllllUlllItllllllllllHItUUtUlillllllillllllltllinilllUlIllIllllIHlIlIHI^ m » —n —	_	.	m ^	m	«■> VMii.Ibl mnicl.r 3
Andrej Purič
Izvršuje
Vsakovrstna stavbena dela. • • Železne ograje in omre2ja - Takojinja Izvršitev.
Po ravo	Štedilniki	vseh	vrst.	Izdeluje	tudi
*spopoinitve	železne	rolettos.	J
lliuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiuHiiiiinitiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiuiimiiniinHiuiiHiHiiniiiiininiiniiiiHii'
Čevljarnica FORCESSJN
Je najboljša zaloga, z dobrim blagom.
TrstP via Caprin S pri Sv. Jakobu
podružnica via Udine 3.
(8
a
■§
_j
%
M
S	C	|	1
£	o	S,	“
o	t	-	&
*	p	A	S
»	3	E	o	1
d	i	*'	t:	-s
*	2.	H	~	-3
«	o	»	S	o,	o
a-s	g	!	TI
3	K	o	8	*
p.	£
Čevljarnica FOKCESS1M