ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo Maj 2013 t n || mhvtirmu j^i I I ^ TTW-ri iirtr, r ij->-,n -.i'j r U ICPjDUKAiJCtfH-lJA miniítib™ ^tosrop*Rin uniai im-ehhdlmip vesna masten, albert korošec FOTO: VESNA MASTEN Rast Silicijeve doline se je začela samostojno v sožitju z univerzo Stanford in s podporo inovativnih idej s tveganim kapitalom. Stanford je postal središče odličnosti za NASO, CIO, NAVY in Airforce. Razvoj elektrotehnike je bil pospešen, področje raziskovanja pa se je še razširilo. Odlična klima med podjetji in akademskim svetom je pripomogla k odličnemu prenosu znanj in sodelovanju, v okviru ameriškega obrambnega programa pa je območje Silicijeve doline dobivalo veliko finančnih sredstev, saj se razvoj po drugi svetovni vojni ni ustavil. Tipične značilnosti modela Silicijeve doline: - vera v podjetništvo, - ključna vloga tveganega kapitala, - kritična vloga raziskovalnih univerz, - velika ponudba visoko usposobljenih raziskovalcev, - koristi od lokacije podjetja, - velika vloga pri prostem trgu z omejenim vplivom države, - visok delež visoko usposobljenih inženirjev, znanstvenikov, strokovnjakov in vodilnih delavcev predvsem z elektrotehničnim in računalniškim znanjem, - razvoj izdelkov in stalne inovacije v življenjskih dobah izdelkov ter velike naložbe v obrate in opremo, - svetovni trg za svoje izdelke. Tudi mi smo obiskali univerzi Stanford in Berkeley, ki sta prikazali mesta v malem, v katerih je postavljena vsa potrebna infrastruktura v okviru same univerze oziroma objektov za izobraževanje. Predvsem Stanford velja za najprijaznejšo univerzo za spodbujanje podjetništva, saj svo- jim študentom, ki so vstopili v svet podjetništva, omogoča uporabo infrastrukture, laboratorijev ... Na ta način krepi svoj imidž in ostaja odprta ter povezana z uspešnimi podjetji. V Slovenijo prinašamo tudi pozdrave naših študentov ter predavateljev na Stanfordu, s katerimi smo se srečali. Obisk na sedežu Oracla je bil organiziran zelo profesionalno. Predstavljene so bile tri teme: sistem organizacije ekipe za prevzeme podjetij (v zadnjih sedmih letih je Oracle pridružil 92 podjetij), prezentacija arhitekture, ki pokriva elemente od strojne opreme prek baz podatkov in končnih aplikacij. Razvoj je poseben izziv, saj gre za izredno kompleksne proizvode, zaradi česar iščejo optimalno razmerje med inovacijami - kaosom in nadzorom. Ključna pri razvoju je vizija, ki jo še vedno narekuje 40-odstotni lastnik Oracla Larry Ellison. Ellison je pred dvema letoma postavil naslednjo vizijo: »V naslednjih petih letih želimo imeti 50 milijard s 5-odstotno rastjo in 50-odstot-nim dobičkom.« Danes imajo 38 milijard prometa, leta 2007 so imeli 17 milijard. Tudi na Larryje-vo jadrnico smo lahko stopili, smo pa pred vstopom morali podpisati dve strani dolgo izjavo, da če se bomo skopali v jezeru, ne bomo tožili Oracla. Zanimiv obisk nas je čakal tudi na razvojnem oddelku (javnega) podjetja Rackspace, ki razvija in prodaja storitve v oblaku. Kakšnih 50 razvijalcev programske opreme ima zelo svoboden delovni čas, med dvema velikima prostoroma z razvojniki imajo urejen konferenčni prostor in prostor za druženje (z mizo za namizni tenis, baliniščem, pikadom, ročnim nogometom ...) ter priročno kuhinjo. Podjetje je zelo odprto za ino-vativne predloge, ki jih podajajo razvojniki, in če je predlog zanimiv, dobi avtor predloga skrbnika, ki poskrbi za izvedbo predloga in nudi pomoč avtorju. Večje mesto, v katerem smo bivali in si ga tudi ogledovali, kolikor nam je dopuščal čas, je San Francisco. Mesto izstopa s svojimi svetovno znanimi znamenitostmi in prav posebno lego na hribovitem področju, ki smo ga dodobra izkusili, zato smo kaj hitro našli ne samo priročno prevozno sredstvo, ampak tudi najbolj priljubljen simbol in eno največjih ikon San Francisca, imenovano Cable Car. To je stari tramvaj z žico, ki Rackspace - celotna skupina ALUMINIJ številka 3, stran 10 je na prelomu iz 19. v 20. stoletje kot sistem že začel kazati prve znake zastarelosti. Namesto da bi ga ukinili, so sistem obnovili, zato je sedaj zaradi simbolike, privlačnosti in tradicije cenjen med turisti. Tudi mi smo si privoščili vožnje čez strme hribčke v skromnih vagončki, ki jih še danes upravljajo ročno. Ce samo pomislite na Lombard Street, najbolj zavito ulico na svetu, ki jo poznamo iz številnih znanih filmov, si lahko predstavljate, s kakšne strmine sem pogledovala na še bolj znani Alcatraz. Alcatraz, majhen otok, ki so ga izklesale naravne sile in človeške roke, je varstvo pri delu iztok trafela FOTO: ARHIV Projekt Twinning poteka pod okriljem Evropske unije na različnih področjih. Na področju varnosti in zdravja pri delu pomeni sodelovanje med Slovenijo in Črno goro pri izvajanju in implementaciji direktiv EU na tem področju in traja leto in pol. V okviru projekta je predvidenih več obojestranskih delovnih obi- inovativnost Natečaj Smo v drugi polovici zbiranja idej v natečaju »Aluminij v bivalnem okolju«. Nekaj predlogov se je že nabralo. Upamo, da jih bo še več. Nagrade čakajo. Natečaj se bo končal 30. junija, ko je na vrsti komisija za pregled in ocenjevanje idej ter podeljevanje nagrad. Naj še enkrat poudarimo - ideje so lahko kakršne koli. Morda bo bil nekoč svetilnik, vojaška utrdba in vojaški zapor, pozneje pa je tri desetletja (1934-1963) tam delovala kaznilnica najvišje varnostne stopnje na ameriški zvezni ravni. »Prekrši pravila in šel boš v zapor, prekrši pravila v zaporu in šel boš v Alcatraz.« Zloglasno kaznilnico so zaprli pred 46 leti, a legenda še živi. Na Fisherman's Wharf je najbolj oblegan pomol Pier 39, tam so največja atrakcija morski levi in restavracija Bubba Gumb shrimp - zagotovo ste gledali film o Forestu Gumpu, ki je s prijateljem lovil škampe in nato odprl restavracijo, ki še danes deluje; obed skov predstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Inšpektorata za delo. Izmenjava zajema tudi predstavitev dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu v podjetjih. Mag. Boris Ružič iz Inšpektorata RS za delo je tako v Talum pripeljal inšpektorja za delo iz Crne gore Zlatka Popovica in Zorana v tej restavraciji je posebno doživetje. Znani, skoraj trikilome-trski most Golden Gate daje mestu edinstven pečat. Kitajska četrt (Chinatown) je četrt v San Franciscu, v kateri živi največja kitajska skupnost zunaj Kitajske. Se veliko bi lahko pisala, pa menim, da se branje doživetij niti malo ne more primerjati z doživetji samimi. Nasploh je San Francisco multiet-nično mesto, ki slovi kot najbolj prijazno mesto za drugače misleče. Nekje sem prebrala, da je San Francisco s širšo okolico dobitna kombinacija naravnih lepot. Pa kako ne bi bila, če ima- Ratkovica. Predstavili smo jima sistem varnosti in zdravja pri delu ter pogledali del proizvodnje od elektrolize do končnih izdelkov. Obisk sta obe strani ocenili kot mo v San Franciscu tudi Slovenci svojo hišo! Ogled Slovenske hiše, katere glavni ustanovitelj je startup šola Hekovnik iz Ljubljane, je bil organiziran v obliki srečanja z dvema mladima podjetnikoma s Hrvaške, ki želita svoje poslovne ideje preveriti na ameriškem trgu. Oba sta poudarila, da je bistvena razlika v pogojih in odprti komunikaciji, ki omogoča dostop do razvojnih organizacij, investitorjev. V Silicijevi dolini veljata znanje in delo, za zavist enostavno ni pro-stora.p pozitiven. V Talumu si tudi v prihodnje želimo podobnega sodelovanja z Inšpektoratom RS za delo in sodelovanja pri različnih projektih.□ Za morebitne dodatne informacije se obrnite na predsednika komisije mag. Alberta Korošca: - int. tel. 121 - mobitel 041 748 336 - e-pošta albert.korosec@talum.si Inšpektorja za delo v iz Črne gore V okviru projekta Twinning smo v Talumu gostili dva inšpektorja za delo iz Črne gore. na videz še najbolj čudna ideja zmagala. TUDI TI IMAS IDEJO! PREDLAGAJ JO IN OSVOJI NAGRADO. POŽARNA VARNOST Srečanje s člani krožka Mladi gasilec V soboto popoldan je PGD Talum pripravil srečanje z mladimi gasilci. Ti delujejo v okviru OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem, kjer imajo na novo organiziran krožek Mladi gasilec/gasilka, vanj pa je vključenih 21 učencev. ANITA POLAJŽER FOTO: SRDAN MOHORIČ Kljub slabemu vremenu so se srečanja v prostorih PGD Talum ob nogometnem igrišču v Kidričevem udeležili vsi člani krožka in mnogi starši. Zbrane je pozdravil predsednik PGD Talum Zdenko Belšak, ki je predstavil program gasilskih vaj in tekmovanj v letošnjem letu. Ob tem je poudaril tudi pomembno vlogo staršev, ki svoje otroke v tem krožku podpirajo in jih spodbujajo. Posebno zahvalo je namenil predsedniku uprave Taluma Marku Drobniču in družbi Vargas-Al za vsestransko podporo in pomoč. Nekaj spodbudnih besed v podporo mladim gasilcem in gasilkam ter njihovim mentorjem sta namenila tudi vodja varnostne službe v Vargas-Alu Boris Kuhar in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po uvodnem delu so si mladi gasilci in njihovi starši z velikim zanimanjem ogledali gasilske avtomobile in opremo, kar jih je zelo navdušilo, še posebej zvok sirene. Kasneje so gasilci predstavili praktično vajo, kako pravilno pogasimo goreče olje v ponvi, če smo ga pozabili na vklopljenem štedilniku. Primer je bil dobro izpeljan, predvsem pa zelo poučen, saj pravilnega postopka gašenja marsikdo ni poznal. Kadar nam zagori olje na štedilniku, sta postopka pravilnega gašenja dva. Prvi je tak: - prekinemo vir toplote, - posodo pokrijemo z vlažno krpo (krpo zmočimo in jo dobro ožmemo; krpa mora biti iz bombaža in ne iz umetnih materialov), - počakamo, da ogenj preneha goreti in da se posoda ohladi. Drugi postopek je podoben: - prekinemo vir toplote, - v posodo previdno vlijemo hladno olje, - posodo pokrijemo in počakamo, da ogenj preneha goreti in da se posoda ohladi. Nikakor in nikdar ne smemo na goreče olje zliti vode. To sproži burno reakcijo, saj pride do silovite maščobne eksplozije. Po končanem programu so gasilci PGD Talum pripravili majhno pogostitev - jedi na žaru. Vreme je bilo ta dan bolj kislo, zato pa je bilo vzdušje prav prijetno. Kaj sta povedala predsednik Uprave Marko Drobnič in vodja varovanja v Vargas-Alu Boris Kuhar? Marko Drobnič V Talumu bomo gasilstvo z veseljem podpirali še naprej, in to predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da so prav prostovoljna gasilska društva v Sloveniji najbolj razširjena. In prostovoljstva nam manjka. Gasilci so v vsakem trenutku pripravljeni priskočiti na pomoč, pa naj gre za požar, potres, točo ali kar koli drugega. Pri tem je najbolj pomembna prav njihova plemenitost. Zaradi tega bo pomemben segment tega, kar Talum v družbi podpira, prav gasilstvo. Drugi razlog za tako odločitev je, da je veliko mladih, ki so se pripravljeni vključevati v to dejavnost, kar nam daje upanje, da bo živela še naprej. Zato se, otroci, še naprej angažirajte v gasilstvu, spoznavajte ga tudi z vsemi lepimi stvarmi, ki jih prinaša. Hvala vam, staršem, da otrokom to omogočate in jih v tem podpirate. Nenazadnje je v veliki meri to tudi vaša zasluga. Hvala vam, da ste se v tako velikem številu udeležili prireditve. To vsekakor pomeni veliko pomoč PGD Talum in je jamstvo za nadaljnji razvoj ne samo tega društva, ampak gasilstva sploh. Hvala PGD Talum, da omogoča otrokom tako delovanje. Boris Kuhar Družba Vargas-Al že veliko let odlično sodeluje s Prostovoljnim gasilskim društvom Talum (PGD). Pomagamo jim v okviru možnosti in jih podpiramo tako z ljudmi kot vso razpoložljivo opre- ALUMINIJ številka 3, stran 11 mo. Skupaj smo preprečili že marsikatero nevarnost v tovarni Talum in tudi zunaj nje. Take dejavnosti, kot je današnja, podpiramo, saj je delo z mladimi po našem in njihovem mnenju izredno pomembno. Staršem in Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem se zahvaljujemo za priložnost, da so gasilci lahko predstavili otrokom to plemenito in humano dejavnost. Upamo, da so se otroci v gasilskem krožku seznanili z gasilstvom, da so se med gasilci dobro počutili in da se bodo mednje v prihodnje radi vračali.□ INTERVJU ALUMINIJ številka 3, stran 12 Na pomoč! DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Zdenko Belšak Pogovarjali smo se s predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Talum iz Kidričevega. ALUMINIJ številka 3, stran 13 Gasilec. Kdo je gasilec? Gasilec je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, čigar naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah. Gasilci se v Sloveniji ločijo na prostovoljne in poklicne. Naloga obojih je požarna zaščita in reševanje. Slovenski prostovoljni gasilci so združeni pod okriljem Gasilske zveze Slovenije, poklicni gasilci pa pod okriljem Združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Kako si sam postal gasilec? Gasilec sem že 16 let. Gasilec sem postal zaradi vseh vrednot, ki jih gasilstvo dokazuje. To so tovarištvo (med gasilci smo vsi še vedno tovariši), spoštovanje, zaupanje, humanost ter strokovna pomoč. Da vse naštete vrednote držijo, sem se v vseh teh letih lahko prepričal. To je tudi bil motiv, da sem sprejel kandidaturo za predsednika PGD. Ob spoznanju, da je ekipa, s katero lahko vodim društvo, tista, na katero se lahko zanesem, ko vem, da ni naloge, ki je ne bi bili sposobni opraviti, biti predsednik sploh ni težko. Kaj imamo pravzaprav v Talumu? Prostovoljno gasilsko društvo ali prostovoljno industrijsko gasilsko društvo? Med njima je vendarle majhna razlika. Prostovoljni gasilci so organizirani kot prostovoljna gasilska društ- va (PGD) in prostovoljna industrijska gasilna društva (PIGD). Naloga slednjih je predvsem gašenje v tovarnah in drugih industrijskih objektih, kjer je velika nevarnost požarov in drugih nesreč (npr. naftna industrija, kemijska industrija itd.). Gasilska društva so v Sloveniji najbolj množična. Koliko jih je? Mislim, da preko 1300. Danes se v Gasilsko zvezo Slovenije združuje 1.363 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih deluje več kot 123.000 članov, od tega je kar 25 odstotkov mladih in 23 odstotkov žensk. Pomemben je podatek, da je od članstva skoraj 60 odstotkov operativnih gasilk in gasilcev, kar predstavlja množico skoraj 70.000 ljudi. Poklicni in prostovoljni gasilci ste kot eno, kadar je treba pomagati. Odnosi med gasilci temeljijo na tovarištvu, medsebojnem spoštovanju, določenem hierarhičnem redu, vzajemni in solidarni pomoči, strpnosti in iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu. Odnosi med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci temeljijo na medsebojnem spoštovanju ter strokovni pomoči in sodelovanju. V Talumu imamo poklicne in prostovoljne gasilce. Prvi so plačani, drugi niso. Se zaradi tega kdaj pojavljajo nesoglasja? Poklicni gasilci so zaposleni kot gasilci v Vargas-Alu in popolnoma razumljivo je, da so za to tudi plačani. So pa istočasno tudi prostovoljni gasilci in se udeležujejo gasilskih vaj, ki jih imamo vsak ponedeljek kot vsi drugi prostovoljni gasilci. V bistvu poklicni gasilci zunaj svojega delovnega časa niso več poklicni, ampak so enaki prostovoljnim gasilcem. Poklicni gasilci so samo v službi. Čeprav je PGD prostovoljno društvo, ga je treba na neki način financirati. Kako je to urejeno pri nas? Dejstvo je, da vsako delovanje nekaj stane. Tudi za delovanje PGD Talum potrebujemo določena sredstva, ne glede na to, da delujemo kot prostovoljci. Prosto-voljstvo pomeni, da prostovoljni gasilci delamo vse skupaj brezplačno. Finančna sredstva pa potrebujemo za izobraževanje, osebno zaščitno opremo ter skupno opremo. Društvo se financira iz več virov, z donacijo Taluma, s sredstvi Gasilske zveze Kidričevo, s članarino, prostovoljnimi prispevki občanov, tudi od dela dohodnine, ki nam ga lahko namenijo vsi, ki nas podpirajo. Kakšna je razlika (če sploh je) v znanju in sposobnostih med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci? Usposabljanje gasilskega kadra je in bo še naprej naša prioritetna naloga. Pri tem se zavzemamo za usposabljanje, ki zagotavlja ustrezno strokovno znanje gasilcev in operativno-vodstvenega kadra za izvajanje nalog javne gasilske službe v skladu z Merili za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot. Strokovnih izobraževanj se udeležujejo tako prostovoljni kot poklicni gasilci. Poudariti moram, da imamo v poveljstvu PGD poklicne in prostovoljne gasilce, ki so po strokovnosti in znanju primerljivi. Je pa res, da imajo poklicni več strokovnega znanja, kar pa do neke mere od njih tudi pričakujemo. Prostovoljci pa skušamo z učnimi programi in oblikami usposabljanja slediti zahtevam, ki jih prinaša sodoben razvoj tehnike in novih tehnologij. Kako se gasilci izobražujete? Izobraževanje gasilcev poteka ves čas delovanja gasilca, torej vedno. Dokler si gasilec, tako dolgo se izobražuješ. Že prej sem omenil, da se moramo gasilci prilagajati oblikam usposabljanj, ki jih prinaša sodoben razvoj tehnike in novih tehnologij. Izobraževanje poteka na ravni društva, gasilske zveze Kidričevo ter v Izobraževalnem centru na Igu. V društvu potekajo osnovni tečaji za gasilca, kjer se izobražuje predvsem gasilski podmladek. Tečaj organizira in vodi poveljstvo PGD. Kako nastajajo operativni načrti za delovanje gasilcev? Je naše gasilstvo sodobno? »Gasilec sem postal zaradi vseh vrednot, ki jih gasilstvo dokazuje.« ALUMINIJ številka 3, stran 14 »Prav tako so gasilci bili in bodo nosilci kulturnega in družabnega življenja tako rekoč v vsaki slovenski vasi.« To je sicer bolj vprašanje, ki bi bilo primerno za poveljnika PGD ali poveljnika GZ. PGD ima namreč dva organa upravljanja, prvi je predsedstvo, ki skrbi za organizacijsko področje, drugi je poveljstvo, ki zajema operativno področje. Mi smo gasilsko društvo tretje kategorije. Po Merilih za razvrščanje in opremljanje gasilskih enot moramo imeti najmanj 32 prostovoljnih gasilcev, gasilska vozila GVC-16/15, GVC-24/50 in GVM in čas izvoza na intervencijo 5 minut. Istočasno smo tudi osrednje društvo v GZ Kidričevo, kar pomeni, da gremo na vse intervencije v občini Kidričevo. Za operativno delovanje uporabljamo poleg svoje opreme in vozil še tisto, ki je v lasti Vargas-Ala. V Sloveniji imamo v primerjavi z Evropo malo poklicnih gasilcev, zato pa imamo osupljivo veliko prostovoljnih. Gasilstvo ima v Sloveniji tradicijo, saj ima med splošnoreševalnimi organizacijami največje članstvo. Gasilstvo se prenaša iz roda v rod. Prav tako so gasilci bili in bodo nosilci kulturnega in družabnega življenja tako rekoč v vsaki slo- venski vasi. Prednost prostovolj-stva se kaže v posredovanju gasilcev na intervencijah ob velikih naravnih in drugih nesrečah. Na našem območju so bila to neurja in poplave v preteklih letih. Kako delodajalci gledajo na prostovoljne gasilce, predvsem takrat, ko je treba med službenim časom v akcijo? V Talumu kot celoti s tem nikoli nismo imeli težav. Se pa je že zgodilo, da je kdo kdaj moral predčasno zapustiti intervencijo, ker je moral v službo. Nekateri pač ne razumejo, da mi s svojim delovanjem ne rešujemo samo premoženja, ampak tudi človeška življenja. Kako na prostovoljne gasilce gleda država? Gasilska organizacija deluje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakoni in uredbami. V skladu z zakonom smo samostojna organizacija in imamo samostojno vodenje in poveljevanje. Država nas pri delu ne omejuje. Opiši nam nekaj najopaznejših intervencij PGD Talum. Samo v lanskem letu smo imeli 15 intervencij, od tega je bilo 7 intervencij povezanih z odstranjevanjem posledic neurij, ki jih je na našem območju vedno več. Vidi se, da dobro delamo na preventivnem področju, kar se kaže v zmanjšanem številu intervencij znotraj tovarniške ograje. Povečuje pa se delež intervencij zaradi narave, na kar pa posredno nimamo vpliva. Mogoče bi izpostavil intervencijo v livarni lani februarja. Iz livne peči je namreč iztekla večja količina taline, zaradi česar sta se vžgala hidravlično olje ter električna napeljava v okolici peči. Kako gledaš na prihodnost gasilstva v Sloveniji? Glede na to, da ima gasilstvo v Sloveniji več kot 140-letno tradicijo ter da članstvo ne upada, temveč celo narašča, ima gasilstvo svetlo prihodnost. Prav tako verjamem, da GZS dela tako, kot mora, da bo delovanje gasilskih organizacij ostalo vsaj na tej ravni, če ne še višji. In v Talumu? V PGD Talum se zavedamo pomena gasilske organizacije. Zavedamo se, da brez podmladka ne bomo mogli obstati, zato smo v zadnjem letu skupaj s kidričev-sko šolo organizirali dejavnost oziroma krožek Mladi gasilec, v katerega nam je uspelo pridobiti 21 mlajših članov. Prav tako iščemo in pridobivamo nove operativne člane. Lani in letos se nam je pridružilo osem članov. Ali česa nisem vprašal, pa misliš, da bi moral? Na koncu naj izkoristim to priložnost ter se zahvalim Talumu s predsednikom Uprave na čelu, Vargas-Alu ter Občini Kidričevo za vso podporo in sodelovanje. Brez njih in njihovega razumevanja za delovanje prostovoljnega gasilstva verjetno ne bi mogli delovati na tako visoki ravni kot zdaj. Upam, da bo tako tudi naprej. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČn DOGODKI ALUMINIJ številka 3, stran 15 Srečanje starodobnikov Dedek, babica in vnuk na motorju Motto Guzzi iz leta 1939, oblečeni po modi iz tistega časa. Dirkalno vozilo Amicar iz leta 1923 V nedeljo, 19. maja 2013, so se v dopoldanskem času pred restavracijo Pan v Kidričevem zbrali številni ljubitelji starodobnih vozil iz Slovenije in tudi s Hrvaške. Izrazito dobro organizirana prireditev je pritegnila tudi mnoge radovedneže, ki so si z zanimanjem ogledovali stara vozila. Tokrat so lahko videli predvsem vozila, stara 50 ali več let. Prireditev sta organizirala oče in sin, Stanko Kores starejši in Stanko Kores mlajši, oba zasvojena s starodobniki. Peugeot iz leta 1929, ki ga je upravljala »madam» Najstarejši avtomobil Ford T iz leta 1913 z lesenimi špicami DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Predsednik Uprave Taluma je v pozdravnem nagovoru povedal, da Talum z veseljem podpira take prireditve. Poudaril je predvsem dva razloga. Prvi je aluminij. Ta-lum ne proizvaja le primarnega aluminija, ampak tudi izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki se vgrajujejo v sodobna motorna vozila, tako kot so se nekoč. Drugi razlog je naša zgodovina. Tako mi v Talumu kot ljubitelji starodob-nikov imamo primeren odnos do zgodovine. Znamo čuvati staro in na tej osnovi graditi prihodnost. Po okrepčilni malici se je kolona starodobnih vozil odpravila na pot. Najprej se je ustavila v Talu-mu, kjer so si vozniki ogledali proizvodnjo rondel in rondelic. Vožnjo so nadaljevali do Box-marka, ki se jim je tudi predstavil, potem pa prek Ptujske Gore in tamkajšnje bazilike do Majšperka. Tam so se na kraju ustavili pri nekdanji tekstilni tovarni. Povsod so jih ljudje z navdušenjem sprejemali. Končalo se je s krožno vožnjo mimo rastlinjakov Revitala in s kosilom v restavraciji Pan, kjer jim je organizator podelil priložnostna priznanja. In kaj o tem meni predsednik Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo (KLKŠV) Stanko Kores starejši? Srečanje in razstava v Kidričevem sta popolnoma zadovoljila pričakovanja Kluba, saj nam je uspelo muzej razstavljenih starodobnih avtomobilov in motorjev spremeniti v gibanje. Srečanja se je udeležilo nepričakovano veliko lastnikov starodobnikov. Tako smo v muzejski povorki popeljali sta-rodobne avtomobile iz leta 1913 in motorje iz leta 1903 pa vse do leta 1960, kar je bil tudi naš namen. Veseli nas, da sta na srečanju sodelovala tudi predsednik hrvaške zveze starodobnikov (Hrvatski oldtimer savez) in podpredsednik Slovenske zveze sta-rodobnih vozil in nam s tem potrdila prizadevanja v Klubu - ljudem prikazati, s čim so se včasih vozili naši dedki in babice. Vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je prireditev uspela, se najlepše zahvaljujem.□ Stanko Kores starejši mimo rastlinjakov Revitala. REPORTAŽA ALUMINIJ številka 3, stran 16 Zaljubljen v starodobna vozila seveda preizkusil. Vedno sem bil kje zraven, kjer je bilo vse »smira-sto« in mastno. Na ta način sem spoznaval tudi mehaniko, tehniko, kaj je staro, starodobno, spostovanja vredno ... Zanimali so me materiali, kaj vse je bilo takrat narejeno iz aluminija, patenti nasih izumiteljev, kot so Janez Puh, katerega izumi se danes živijo, nekatere pa oživljajo. Kaj ta »dejavnost« pomeni za ohranjanje kulturne dediščine? Ohranjanje tehnične kulturne dediščine v Sloveniji se ni popolnoma zavedno. Velikokrat se se zgodi, da kaksna stvar pristane na odpadu namesto v kaksni garaži, čakajoč na obnovo. V preteklih Kako ste organizirani? V zadnjih letih je v Sloveniji nastalo ogromno društev in klubov, ki združujejo lastnike starodobnih vozil iz različnih vrst. Tako se lahko včlanimo v klube starih traktorjev, fičkov, Tomosovih mopedov, VW hroščev itd. Vsa društva in klubi imajo isti imenovalec, to je druženje lastnikov starodobnih vozil. Vsa ta društva in klubi pa spadajo pod okrilje Slovenske zveze starodobnih vozil (SVS), zveza pa pod okrilje mednarodne zveze starodobnih vozil (Fédération Internationale des Véhicules Anciens) FIVA s sedežem v Parizu. Kako je organizirano vaše društvo, kakšne so vaše aktivnosti? DR. STANKO KORES, DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Kaj je »oldtimer«? »Oldtimer« ali po slovensko sta-rodobno vozilo bo od leta 2014 vsako vozilo, staro 30 let ali več. Do konca letosnjega leta velja, da je starodobno vozilo staro vsaj 25 let. Mednarodna zveza starodobnih vozil (FIVA), katere članica je tudi Slovenska zveza starodobnih vozil (SVS), spreminja starost sta-rodobnih vozil in želi poenotiti evropske norme, zato tudi poenotenje starosti za starodobnike na 30 let. Namen starodobnistva je predvsem ohranjanje tehnične kulturne dedisčine, ohranjanje in prikazovanje ter oživljanje prevoznih sredstev, ki so bila včasih del nasega vsakdana, vozil, s katerimi so se včasih vozili nasi dedki in babice, predvsem pa ohranjanje tehnike in tehnologije, ki so jo izumili nasi predniki. Od kod in od kdaj tvoja ljubezen do starih vozil? Lahko bi rekel, da imam bencin že v krvi, saj me je na motorizacijo navadil oče, ko sem bil se v plenicah. Že kot majhen sem očetu pomagal pri »sraufanju« motorjev in avtomobilov, na koncu pa jih letih se je pogosto zgodilo, da so pri podiranju starih his ali gospodarskih poslopij, v katerih so bili predmeti in stara kolesa ali motorna kolesa, vse preprosto zravnali z zemljo, čes, kdo se bo pa s tem ukvarjal? Danes pa se dogaja, da kopljemo po vrtovih in isčemo, kje je kaj zakopano. Zavest za ohranjanje tehnične kulturne dedisčine je drugje po Evropi mnogo večja. Sosednje države imajo drugačen pogled na ohranjanje starodobnistva in tudi podpora države je močnejsa. Klub ljubiteljev klasičnih in spor-tnih vozil Kidričevo je bil ustanovljen septembra 1999. Sedež imamo na Tovarniski c. 10 v Kidričevem in smo člani Slovenske zveze starodobnih vozil. Kot vsa drust-va in klubi imamo tudi mi vse potrebne organe za upravljanje. Namen kluba je predvsem oza-vesčanje mlajsih generacij o pomembnosti ohranjanja tehnične kulturne dedisčine. Mlajsim generacijam želimo vcepiti zavest, da je treba nasim zanamcem pokazati tehniko, tehnologijo »Lahko bi rekel, da imam bencin že v krvi, saj me je na motorizacijo navadil oče, ko sem bil še v plenicah.« ALUMINIJ številka 3, stran 17 UNESCO preteklega časa, saj se lahko marsikaj naučimo iz obstoječih tehnologij. V klubu se člani sestajamo vsak mesec, organiziramo razna strokovna predavanja o ohranjanju in restavriranju staro-dobnih vozil, organiziramo srečanja starodobnih vozil, na katerih prikazujemo vozila iz časov naših dedkov in babic. Mogoče kaka posebnost vašega društva ali nasploh. Ali pa kaka anekdota. Lahko bi rekli, da je naš klub v slovenskem prostoru posebnež. Na srečanjih starodobnih vozil, ki jih organiziramo, se ne držimo ravno pravila o minimalni starosti vozila za starodobnika, to je 25 let, saj marsikje po Sloveniji, v je videti lastnike starodobnih vozil, ki so izvirni in se oblečejo v čas svojega starodobnika. Anekdot o starodobništvu je veliko. Nekoč sem že pisal v Aluminiju, kako sem se s staro katrco iz leta 1977 odpravil na 1200 kilometrov dolgo pot v Clausthal v Nemčijo na studijsko izmenjavo. Izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil! Na nemških avtocestah me je bilo na čase tudi malo strah - zadnji med zadnjimi, ampak prispel sem na cilj in tudi nazaj domov. Ampak v Clausthalu pa sem bil pravi as - tip z avtom z »revoler šaltung«. manj razvitih krajih, srečuješ taka vozila v rednem prometu. Na naših srečanjih želimo obiskovalcem pričarati nostalgijo, čas zavrteti pol stoletja v preteklost, ga ustaviti ter se čuditi in navdihovati nad tehnologijo tistega časa. Lepo Udeleženci srečanja so si ogledali tudi proizvodnjo rondelic v Talumu. Množično so tekli Talum je sodeloval pri organiziranju 1. Unescovega uličnega teka mladih, ki je bil v sredo, 1. maja, na Ptuju. Organizirala ga je ptujska gimnazija. DARKO FERLINC FOTO: SRDAN MOHORIČ Unescov ulični tek je obeležil 60. obletnico Unescove ASP-mreže v Sloveniji in ta projekt je bil izbran pri slovenski nacionalni Unescovi agenciji kot osrednji dogodek. Vanj se je vključilo okoli 840 tekačev od vrtca pa vse do srednjih šol. Dogajanje je potekalo pred Mestno hišo na Ptuju, kjer je bil oder in startno-ciljni prostor. Poleg Taluma, d. d., so pri projektu sodelovale tudi naše tri odvisne družbe: Vital z restavracijo Pan, ki je pripravila malice za tekače, revitalovci so okrasili oder in pripravili darilne šopke, varnostniki iz Vargasa-Aa pa so poskrbeli za varovanje prireditve. V zahvali sta organizatorja prireditve Boštjan Seruga, vodja projekta, in ravnateljica Melani Centrih med drugim zapisala: »Brez vas tega, po odzivih udeležencev, tako izjemno uspešnega in prijetnega teka ne bi mogli izpeljati. S svojim donatorstvom ste prispevali k motiviranju mladih za lastni telesni razvoj in zdrav življenjski slog. Iskrena hvala za vašo odzivnost in pripravljenost za sodelovanje. Želimo vam veliko uspešno pre-tečenih poti in upamo, da boste naši donatorji tudi v prihodnje.«D Pod odrom je bilo veselo. Otroci so se za tek ogrevali s plesom. FOTOGRAFSKA STRAN ALUMINIJ številka 3, stran 18 Oblaki. Foto: Vlado Ivnik. POSTANEK Car nedolžnosti ALUMINIJ številka 3, stran 19 ALEKSANDRA JELUSIC FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Spomnim se, kako sem kot otrok z zanimanjem »buljila« v že malce zbledele razglednice iz eksotičnih krajev, ki so nam jih pošiljali znanci ... Predstavljala sem si, kako z razpuščenimi lasmi in havajskim venčkom na prsih bredem po preveč topli vodi ali pa pod košato zeleno palmo v viseči mreži pijem slasten sok in čakam na tropske avanture. Potem me je iz kakšnega kota prebudil mamin glas, ki me je spomnil, da sem sredi svoje male sobe v osmem nadstropju betonskega bloka z razgledom na še več betona, iz katerega se kadi razgreti poletni zrak, in da o takšnih popotovanjih lahko samo sanjam. Prisegla sem si, da ko odrastem, iz mene še nekaj bo. No, vsaj toliko, da si bom lahko privoščila potovanje na Havaje in uresničila svoje otroške želje. A začuda sem potem nekega dne odrasla, no, vsaj tako pravi moj emšo. Zdaj bi bil torej pravi čas, da si uresničim kakšno norost. A glej ga, šmenta! Zdi se, kot da so se v vseh teh letih sanjarij te sanje razblinile, kot se razblinijo milni mehurčki, ko štrbunknejo ob dlani. Ob misli na Havaje in druge eksotične destinacije zdaj ne občutim več vznemirjenja. Ravno nasprotno. Kraji z množičnim turizmom, v katere romajo seksualni odvisniki, debeluhi, željni ruskih bifejev, in drugi instant popotniki, me odbijajo in navdajajo z gnusom. Tudi hotelski kompleksi, polni blišča in z dolgimi mizami, ki se šibijo od vsega, kar si lahko poželi po evropsko razvajen želodec, mi gredo odkrito na živce. Zdaj se naježim ob misli, da bom v poletnih mesecih do vrha napolnila svoj popotniški nahrbtnik in se s šotorom odpravila v urbano divjino v iskanju izgubljene nedolžnosti. In tako se je zgodilo danes ... V želodcu čutim tisoč metuljčkov, ki daleč presežejo mladostno zaljubljenost, in misli so že nekaj milj daleč. Ne, ne, ne počivajo pod palmo. Sprehajajo se po pozabljenih kolovozih in poslušajo že neke davne zgodbe ljudi, ki živijo v »vukojebinah«, nekje tam, kamor novice o političnih intrigah in družbenih problemih hvala bogu še ne sežejo. In jutri navsezgodaj bom drvela po cesti bratstva in enotnosti vse tja do Beograda in potem še dalje do Makedonije in Albanije, kjer se je čas ustavil in po vaških vogalih napol »pogriženi« psi dvigujejo svoje kosmate tace, otroci pa bosi preganjajo napol »crkjene« žoge in prosjačijo za kakšen bombon ali kuli . In ne bo me strah žeparjev in mestnih razgrajačev, saj iz mojega popotniškega nahrbtnika razen radovednosti ne bo moč ukrasti prav nič vrednega, čeprav meni sami vse tisto, kar je notri, predstavlja neprecenljivo vrednost, saj diši po domu, v katerega se vedno rada vračam. »Zdriblane« teniske s sivimi vezalkami bodo nabirale kilometrino in zemljevid s pogrizenimi vogali bo kompas v neznano. Danes že ves dan razmišljam, kaj se je zgodilo s Havaji. Hmmm ... Morda to, da naše življenje postaja vedno bolj podobno McDonaldo-vim hamburgerjem in instant polenti. Vse ima enak, popoln okus, popolne barve, popoln vonj, popolno obliko. Brez napake. Lahko bi rekla, da nam tudi v katalogih eksotičnih potovanj ponujajo popolnost. Vsi vemo, da naravno nikoli ni popolno. Ce staviš na pristnost, potem pravzaprav tvegaš, da boš na poti kdaj pa kdaj zašel, da boš lačen, »prešvican«, da boš zraven blišča našel tudi bedo, da te bo oblegalo sto otroških rok, ki bodo od tebe želele kovanec, da te bo življenje na drugi strani prizadelo, pretreslo, šokiralo. In vse to je daleč od kataloške potovalne prodaje. Vendar je pristno in nedolžno tako kot pravkar rojen otročič. In če si človek v svojem popolnem svetu upa kdaj pa kdaj tvegati in se preprosto prepustiti na novo odkriti nedolžnosti, ga bo ta pot spremenila, še preden bo poskušal sam spremeniti pot. Pozdrav iz »Jugoslavije«.□ ALUMINIJ številka 3, stran 20 FOTOREPORTAZA Odprtje restavracije Paradajzova sobota Unescov tek FOTO: SRDAN MOHORIČ ALUMINIJ številka 3, stran 21 SINDIKAT ALUMINIJ številka 3, stran 22 Izlet v München in Salzburg Konferenca sindikatov Skei Kidričevo je organizirala spomladanski dvodnevni izlet za člane sindikata in zaposlene v skupini Talum in v Silkemu. Izlet, v okviru katerega smo si ogledali München (Tehnični muzej, Alianz Arena ...), Berchtesgaden, Orlovo gnezdo in Kraljevo jezero, je organizirala turistična agencija s Ptuja. IGOR JEZA FOTO: IGOR JEZA Oba avtobusa sta v zgodnjih jutranjih urah odpeljala z železniške postaje na Ptuju in z avtobusne postaje v Kidričevem. Vožnja v Avstrijo in naprej proti Salzburgu je potekala v prijetnem vzdušju v udobnih avtobusih. Ob 9. uri smo prispeli v München. Popeljali smo se po mestu in si ogledali znamenitosti Isartor, Karlova vrata ... Sledil je ogled Tehničnega muzeja, ki je eden največjih v Evropi. Muzej je razdeljen po tematikah, kot so: vesolje, industrija, kemija, elektrotehnika, rudarstvo, pomorstvo, letalstvo ... Čas za ogled muzeja je vse prehitro minil. Za podroben ogled bi potrebovali vsaj kakšen dan ali dva. Po obisku muzeja smo imeli nekaj časa še za vodeni ogled mesta. Mimo BMW-jeve tovarne s salonom in muzejem smo se odpeljali do olimpijskega parka. Tam smo se povzpeli na razgledni stolp, ki so ga postavili v času olimpijskih iger leta 1972 kot telekomunikacijski stolp. Letno ga obišče štiri milijone ljudi. Dvigalo nas je v pičlih 30 sekundah zapeljalo na višino 200 metrov, kjer je razgledna ploščad in od koder je krasen pogled na mesto in daljno okolico. Višina in razgled sta nas zelo očarala. Med čakanjem na avtobusa smo si ogledali še BMW-Welt, kjer so razstavljeni najnovejši modeli avtomobilov in motornih koles znamke BMW. V popoldanskih urah smo se ustavili še ob areni Alianz. Tudi ta športni objekt nas je očaral s svojo elegantnostjo in velikostjo. Sledil je kratek postanek v njihovi trgovinici z darili in nato vožnja do kraja nastanitve. V nedeljo smo po zajtrku nadaljevali vožnjo v Berchtesgaden, ki je prijetno letovišče z živahnim središčem. Zaradi svoje lepote je zaščiten nemški narodni park. Zapeljali smo se na vrh Kehlesteina (1834 m) na Orlovo gnezdo, ki je bilo nekoč rezidenca Adolfa Hitlerja, danes pa je prijetna restavracija. Naj omenim, da kraj letno obišče več kot milijon ljudi in kljub množici turistov poteka vse organizirano do potankosti (»kot v Nemčiji«). Objekt je bil zgrajen kot darilo Hitlerju ob abrahamu. Z vrha se je raztezal lep razgled na Salzburg in bližnje Kraljevo jezero ter vrhove visokih gora. Ob lepem razgledu smo imeli čas za počitek in občudovanje naravnih lepot, po želji pa tudi za okrepčilo. Na vrhu se je prile-gel odličen »špricar« iz naših nahrbtnikov. Po vratolomni vožnji s posebnimi avtobusi smo se spustili v dolino, od koder smo polni adrenalina po kratki vožnji prispeli še do Kraljevega jezera. Jezero, dolgo 8 kilometrov, se razteza pod mogočnimi pobočji Watzmanna. Zelo je obiskano in velikokrat ga primerjajo z norveškim fjordom. Tu smo si v senci kostanjev ob razgledu na lepo jezero privoščili hladno pivo in njihove slavne klobase. Prijetno utrujeni smo se v večernih urah varno vrnili domov. Nekateri so na koncu že spraševali, kam gremo jeseni, vendar to še ni dogovorjeno. Na koncu se v imenu vseh udeležencev zahvaljujem vodstvu Taluma za pomoč s sredstvi.□ Skupinski posnetek pred Allianz Areno Orlovo gnezdo Na razglednem stolpu SINDIKAT ALUMINIJ številka 3, stran 23 Državno prvenstvo Skei Slovenije v kegljanju v Slovenski Bistrici Našo moško ekipo so zastopali: IGOR JEZA FOTO: IGOR JEZA V soboto, 13. aprila 2013, je na kegljišču Kegljaškega kluba Im-pol v Slovenski Bistrici potekalo 2. državno prvenstvo Skei Slovenije v kegljanju. Organizator in izvajalec je bila Skei, Regijska organizacija Štajerska. Vsaka regija je lahko prijavila po eno moško in eno žensko ekipo. Tekmovanja sta se udeležili tudi ekipi žensk in moških iz Regijske organizacije za Ptuj in okolico. Tekmovanje je potekalo po pravilih KZS. Ekipe so štele po pet tekmovalcev, pri čemer je bil eden rezervni. Štelo je 60 lučajev (2 x 30), pred tem je bilo 10 lučajev za 13 Stanislav HORVAT 173 80 S 2S3 4 Dušan VORIH 169 80 S 249 10 Mirko ŠTAGAR 167 87 4 2S4 21 Miran RITONJA 1S0 68 S 218 PTUJ 4. mesto 6S9 3^ 19 974 Letos so se tekmovanja udeležile tudi ženske: 14 Marjana TURK 116 3S 16 15 Dragica SORŠAK 83 29 26 112 16 Vida ŽINKO 114 39 19 17 Doris SORŠAK 93 40 23 133 PTUJ 5. mesto 406 143 84 S49 ogrevanje. Rezultat se je štel za ekipno in za posamično razvrstitev. Ekipa Regijske organizacije Ptuj je z 974 podrtimi keglji dosegla odlično 4. mesto, ženske pa so se prav tako dobro odrezale s 5. mestom. Po končanem tekmovanju je predsednica Skei Slovenije Lidija Jerkič podelila pokale in medalje za najboljše ekipe in posameznike. Med samim tekmovanjem je bilo poskrbljeno tudi za odlično jedačo in pijačo, vsi pa smo preživeli lepo soboto v prijetnem druženju ob kegljanju. □ Talumovi kegljači Dušan Vorih, Stane Horvat, Miran Ritonja, Mirko Stagar, Franc Turnšek Dragica Soršak, Marjana Turk, Doris Soršak, Vida Činko Ob koncu poti si želel samo miru. Ta mir te je zdaj objel, Tvoj odhod pa je v naših srcih pustil veliko bolečino. Še nebo je jokalo za tabo, ko tiho si zaspal Ljubi mož, oče, tast in zlati dedi Štefan ... Zahvala Po hudi bolezni nas je v 69. letu zapustil Štefan Nahberger iz Zgornje Hajdine Iskreno se zahvaljujemo sindikatu Taluma in sodelavcem Silke-ma, sodelavcem OŠ Videm pri Ptuju in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas še naprej bodrite v naši globoki žalosti. Žalujoči: žena Anica, sin Ivan z Anito, sin Rudi s Francko, hči Brigita z Andrejem in njegovi zlati vnuki in vnukinje Simon, Danijel, Erik, Špela, Nina, Klara in Dejan ALUMINIJ številka 3, stran 24 SINDIKAT Ribiško tekmovanje za pokal Skei Talum v Moškanjcih IGOR JEZA FOTO: IVAN PETEK, IGOR JEZA Ribiško tekmovanje za pokal Skei Talum je bilo 27. aprila na ribniku v Moškanjcih. Vzdušje in ulov sta bila odlična, čeprav je tekmovalcem nagajal veter. Tekmovanja se je udeležilo 20 ribiških entuziastov iz naše »fab-rike«, ki so se pomerili v lovu rib s plovcem, potekalo pa je v veselem vzdušju in z obilico dobre volje. Manjkala ni niti dobra hrana in tudi kakšno hladno pijačo z »rogovi« se je dalo dobiti. Ulov je bil tokrat izredno uspešen, kar se vidi tudi iz rezultatov. Čestitke vsem dobitnikom pokalov! Ribiška sekcija vabi vse člane Skei, da izkoristijo prenosljive letne ribiške karte, ki jih lahko naročite in dobite pri Ivanu Petku v družbi Talum Livarne, tel. 041 484 812. Dober prijem!p Rezultati: 1. mesto Sebastjan Letonja 14,90 kg 2. mesto Dušan Kolmanič 9,00 kg 3. mesto Robi Žvegla 8,06 kg 4. mesto Miran Pintarič 7,60 kg 5. mesto Milan Drevenšek 7,26 kg 6. mesto Mario Kuret 6,52 kg 7. mesto Viktor Slameršek 6,l5 kg Z leve: Robi Zvegla (3. mesto), Sebastjan Letonja (1. mesto) in Dušan Kolmanič (2. mesto) Dober ulov PROSTI CAS Druženje po delovnem dnevu ROBERT KODRIC FOTO: ROBERT KODRIC V delovnem času nas sodelavce druži to, da skupaj premagujemo delovne naloge. Da smo pri tem lahko uspešni in zadovoljni, je pomembno, da se družimo tudi zunaj delovnega časa, da svoj prosti čas preživimo na primer na kakšnem pikniku, kjer ob dobri hrani in pijači spregovorimo tudi o vsakdanjih skrbeh. Tako smo se sodelavci 3. izmene livarne zlitin zbrali na pikniku v petek, 10. maja, po delovnem času v Dolini Winetou v Stopercah. Ob kozarčku dobre kapljice in ob dobri hrani smo na koncu prisluhnili našima sodelavcema, ki sta zaigrala nekaj skladb. Kljub temu da je bilo potrebno večkratno prigovarjanje, je glasba lepo zvenela še dolgo v pozno uro. Upam, da jima bo to prišlo v navado in da se jima bodo pridružili tudi drugi sodelavci livarne. Na naslednjem pikniku bi že lahko zaigral ansambel!p ZDRAVJE ALUMINIJ številka 3, stran 25 Klop - majhna živalca, velika nevarnost Na to »malo nevarnost« smo vas opozarjali že večkrat, pa vendar menimo, da nikoli ni odveč, če večkrat vidimo neko stvar, saj je večja verjetnost, da se bomo zavedali, kako veliko nevarnost pravzaprav predstavlja. Skupina Talum zaposlenim že nekaj let omogoča cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ugotavljamo, da interes za cepljenje upada. Naši novi sodelavci v manjšem deležu uporabljajo dane možnosti. Naj bo spodnji članek bolj opozorilo, kakšno nevarnost pravzaprav klopi pomenijo. S toplimi dnevi so »prišli« tudi oni. Ne pozabite, klopi že prežijo na nas. PRIM. DOC. DR. ALENKA KRAIGHER INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA FOTO: WWW.DELO.SI FORUM.KRSTARICA.COM ZDRAV©TALUM V naravnih žariščih se klopi zadržujejo v nizkem grmičevju v višini do okoli pol metra od tal, najraje ob robu kake steze, in tam potrpežljivo čakajo na primernega toplokrvnega gostitelja. Pri ugrizu klop porine svoj rilec globoko v kožo in ga pritrdi z dvema kavljema. Pritrjenega klopa moramo čim prej zelo previdno odstraniti. Ce v koži ostane delček rilca ali kaveljčka, lahko povzroči neprijetno gnojenje. Ugriz okuženega klopa lahko povzroči klopni meningitis oziroma klopni meningoencefalitis, ki je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema. Pojavlja se na širšem območju Evrope, kjer prevladuje pokrajina podalpskega in dinarskega tipa. Bolezen navadno poteka v dveh fazah in lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Kako prepoznamo okužbo? Klopni meningitis To bolezen so pri nas zasledili in opisali pred približno šestdesetimi leti. Najpogosteje nastane okužba po ugrizu okuženega klopa. Precej manj pogosta, vendar mogoča, je okužba po zaužitju okuženega, nepasteriziranega kozjega mleka. Klopni menin-goencefalitis se praviloma razvija v dveh fazah. Bolezenska zname- nja prve faze so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje in bolečine v trebuhu; pojavijo se od 7 do 14 dni po ugrizu. Ta faza traja do šest dni, nato sledi mirno obdobje dveh tednov, ko bolniki navadno nimajo težav ali pa imajo le blag glavobol. Težave se čedalje bolj stopnjujejo in druga faza se začne zelo resno - z visoko temperaturo, glavobolom, bruhanjem in celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja. Možen je pojav ohromitve mišic, ki lahko ostane trajna, skoraj tretjina obolelih pa ima po več mesecih še vedno zdravstvene težave. Bolezen je lahko tudi smrtna. Za klopni meningoence-falitis še ni učinkovitega zdravila, zato je zdravljenje simptomatsko. Borelioza Prva faza bolezni nastopi v času od 2 do 32 dni, najpogosteje pa sedem dni po okužbi. Pojavi se * ■ značilna, kolobarju podobna rdečina na mestu klopovega ugriza, ki se ga lahko niti ne opazi, in se širi navzven in v sredini bledi. Premer obroča lahko preseže 70 cm. Na koži je lahko večje število enakih sprememb na različnih delih telesa. Spremembe na koži, ki večinoma zbledijo v treh do štirih tednih, lahko spremljajo glavobol, vročina, utrujenost in drugi splošni simptomi okužbe. Bolezen se lahko nadaljuje z drugo fazo po nekaj mesecih, ko izpuščaja ni več. V tem obdobju se pokaže prizadetost srca, živčevja, oči in drugih organov. Spremljajo jo meningitis, vnetje srčne mišice ter bolečine v različnih mišicah in okostju. Tretja faza se pojavi šele po več mesecih ali celo letih po okužbi. Znaki bolezni v tej fazi so lahko zelo podobni celi vrsti drugih obolenj, na primer artritisu, mul-tipli sklerozi ter psihiatričnim boleznim. Predvsem se lahko pojavijo kronične spremembe na katerem koli organskem sistemu, lahko pa jih je prizadetih tudi več hkrati. Nevrološke motnje so lahko hude. Težave so lahko prehodne, ponavljajoče se ali kronične. Poskrbeti je treba za pravočasno zdravljenje bolezni, ki je lahko dolgotrajno. Kje so klopi doma? Navzočnost klopov oziroma njihova gostota je odvisna od številnih dejavnikov, kot so nadmorska višina, klimatske razmere in pora- slost z mešanim gozdom. Pri nas je zaradi izrazite hribovitosti in pogozdenosti pokrajine ter ugodnega podnebja precej obsežno območje, kjer so ugodne okoliščine za gostitelje in prenašalce klopov, ki tu najdejo hrano in zavetje. Okužbo najbolj tvegajo ljudje, ki stalno prebivajo ali se občasno zadržujejo na naravnem žarišču (kmetje, delavci v gozdnem in lesnem gospodarstvu, gradbeništvu, lovci, veterinarji, vojaki, nabiralci gozdnih sadežev, rekreativci ipd.). Tveganju za klopni meningoencefalitits in boreliozo so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Bolezen se pojavlja tudi pri otrocih. Med vsemi zbolelimi za klopnim meningoence-falititsom pri nas je letno okoli 15 odstotkov otrok do 15. leta starosti. Pri otrocih je potek te bolezni praviloma blažji in redko poteka bolezen s težjo obliko. Kako se zaščitimo? Najustreznejša zaščita pred ugrizi klopov so primerna oblačila in repelenti. Oblačila naj bodo svetlih barv (klop je tako bolj viden), z dolgimi rokavi in hlačnicami, gladka visoka obutev in pokrivalo naj zakrijejo čim več kože. S sprotnim pregledovanjem preženemo klope, ki še lezejo, in odstranimo tiste, ki so se že prisesali. Po vrnitvi iz narave oblačila še na prostem dobro skrtačimo in jih nato operemo. Smiselni so natančen pregled telesa, prhanje in pranje glave. ALUMINIJ številka 3, stran 26 Kaj pa cepljenje proti klopnemu meningitisu? Klopni meningitis lahko učinkovito preprečimo s popolnim osnovnim cepljenjem s tremi odmerki in rednimi poživitvenimi cepljenji s posameznimi odmerki. Cepljenje izzove nastanek individualne imunosti, prepreči obolenje pri cepljeni osebi in s tem možne dolgotrajne posledice okužbe ter tako bistveno prispeva k varnejšemu delu, šolanju in varnejših aktivnostih v naravi, varnejšemu otroštvu in izboljšani kakovosti življenja nasploh. Za cepljenje proti klopnemu meningitisu je spodnja starostna meja eno leto, le pri izjemnem tve- ganju za okužbo se lahko cepi otroka, starega nad šest mesecev. Zgornje starostne meje za cepljenje ni, vendar je znano, da starejše osebe v nižjem deležu vzpostavijo imunost po cepljenju. Cepljenje je treba izvesti, preden klopi, ki prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih plasteh zemlje, zaradi toplote postanejo aktivni. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Če se cepiti začne v mesecih, ko so klopi že aktivni, je možna skrajšana shema cepljenja, tako da oseba prejme drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem odmerku. Za boreliozo cepiva še ni. Kako pravilno odstranimo klopa? Prisesane klope je treba čim prej in previdno odstraniti, s čimer se zmanjša možnost okužbe. Prise-sanega klopa se ne sme odstranjevati z dražečimi kemičnimi snovmi ali z vrtenjem, ker utegne v koži ostati delček rilca ali kaveljčka, ki se lahko zagnoji. Tako mehanično kot tudi kemijsko odstranjevanje s petrolejem, acetonom ali 70-odstotnim izopropil alkoholom imata svoje zagovor- nike. Toda raziskave kažejo, da kemijske snovi ne prispevajo k odstranitvi klopa, temveč dražijo kožo in celo pospešijo bakterijsko okužbo zaradi draženja klopovih slinavk in ob dolgotrajnem delovanju celo omogočijo, da klop prej izloči virus. Največ raziskav podpira metodo, po kateri se klop izpuli naravnost z naglim potegom iz kože, za kar je najprimernejša pinceta. Na voljo so tudi izpopolnjeni pripomočki, od vakuumskih do plinskih odstranjevalnikov. http://www.nasa-lekarna.si/ clanki/clanek/klop-majhna-zivalca-velika-nevarnost/ ALUMINIJ številka 3, stran 27 KRIŽANKA SLOVARČEK: ETNARH - v rimskem času upravnik pokrajine, SaS - rastlina s trirobim listom, OKSER - konjska ovira pri parkurju, CASSIN -francoski nobelovec za mir leta 1968 (Rene), ENNIO - italijanski skladatelj (Morricone), ENOTERA - svetlin, rod dvokaličnic iz družine svetli-novk sestavil: janko šegula 2012 4. IN 21. ČRKA V RIMSKEM ČASU UPRAVNIK POKRAJINE ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL, 1933) VERDIJEVA OPERA 3 34 VNETJE | SLUZNICE V NOSU, KI | POVZROČA KIHANJE ANDREJ ŠIFRER NORVEŠKI POLARNI RAZISKOVALEC ■ (AMUNDSEN) LOVSKO OKROŽJE AMERIŠKA IGRALKA (AMANDA, 1932) | DEL LADJEDELNICE NORČIJA, NOROST, NEUMNOST KONJSKA OVIRA PRI PARKURJU PRITOK REKE OB V SIBIRIJI OBDAJANJE S PREVLEKO, SKORJO IT. SKLADATELJ (MORRICONE] LILANGENI, DENARNA ENOTA SVAZIJA STAJA ZA OVCE ČEMŽAR LOJZE GLAVNO MESTO AVSTRIJE AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM NEMŠKA POP PEVKA FR. NOBELOVEC ZA MIR 1968 (RENE) ŽIVA VADNOV JECLJAVEC, KDOR JECLJA SVETLIN, ROD DVOKALIČNIC IZ DRUŽINE SVETLINOVK SLOVENSKI PANTO-MIMIK (VALDES) KRAJ PRI PULI NA HRVAŠKEM NESKLADJE, NESOGLASJE VOH (ZASTAR.) POSODAZA SMETI VRTENJE ŽOGE PRI NOGOMETU JANE GOODALL GLINA, ILOVICA NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA KRAJ PRI LJUTOMERU GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU PRIPADNIK BASKOV SLOVENSKI HOKEJIST (ALES) ŽELEZOV OKSID SAMCI DOMAČE ŽIVALI, JARCI KOBALT JORDANSKA LUKA RASTLINA S TRIROBIM STEBLOM DELO Z ŽAGO DRUŽBENI SLOJ MOČNATA JED OLIVER TOBIAS REKA V ROMUNIJI, PRITOK DONAVE ALENKA ARKO SLOVENSKA HUMORISTKA (PUTRIH) Talum na maratonu POLI - 15. 6. 2013 Kot doslej bomo tudi na letošnjem maratonu Poli talumovci zastopani v velikem številu. Prijavijo se lahko zaposleni v skupini TALUM, njihovi družinski člani in upokojenci. Za prijave bo pripravljena posebna Talumova intranetna stran, lahko pa pokličete Slavka Krajnca na telefonsko številko 02 7995 336. Start bo na Ptuju, v starem mestnem jedru: - ob 11.00: start maratona maxi poli izpred upravne zgradbe Perutnine Ptuj (delno spremenjena trasa) - ob 11.20: start maratona mini poli izpred upravne zgradbe Perutnine Ptuj (nova trasa) - ob 11.30: start maratona poli snack za najmlajše izpred ptujske tržnice (nova trasa) - ob 14:30: žrebanje, podelitev nagrad in pokalov Pogostitev bo od 12. do 15. ure. Informacije Udeleženci 11. Poli maratona prejmejo: kolesarske rokavice, medaljo 11. Poli maratona (velja za vse udeležence), brezplačen vstop v Terme Ptuj na dan maratona in dan pred maratonom, po koncu vožnje kulinarične dobrote v šotoru, ob progah vodo in jabolka, osnovno tehnično pomoč za kolesa pred kolesarjenjem in med njim. Vabljeni! Gasilnik na prah P 1 kg Gasilnik na prah PD 2 kg Gasilniki so zelo priročno in izjemno uporabno orožje za boj proti požaru v začetni fazi. Predstavljamo vam dva gasilnika, ki ju uporabljamo za gašenje začetnih požarov v avtomobilih, tovornjakih, avtodomih, počitniških prikolicah, čolnih za prevoz ljudi, v gospodinjstvu in še kje. Oba gasilnika sta namenjena za gašenje požarov: • tipa A (trdne snovi: les, papir, tekstil ...), • tipa B (tekoče snovi: alkohol, eter, katran, olja, masti ...), • tipa C (plinaste snovi: acetilen, mestni plin, metan, vodik ...). Aparati za gašenje ABC z gasilnim prahom delujejo tako, da ohladijo in zadušijo ognjene plamene. Ko se prah stopi, žarišču odvzame toplotno energijo in tvori slano plast, ki prepreči dotok kisika. Zato ne odlašajte - kupite gasilnik! Pri nas ga ponujamo po ugodni ceni in zagotavljamo redne servisne preglede. Gasilnike vgrajujemo tudi v avtomobile. Za vsa vprašanja smo dosegljivi na tel. št. 02 799 54 11 ali 02 799 54 15.