XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS 
Potrjeno gnezdenje črnogrlega ponirka Podiceps 
nigricollis v Sloveniji 
Confirrned breeding by the Black-necked Grebe 
Podiceps nigricollis in Slovenia 
Henrik CIGLIČ, Andrej SOVINC 
Črnogrli ponirek je ptica zahodne Pale-
arktike, Daljnega vzhoda, vzhodnega dela 
Severne Amerike ter vzhodne in južne Afrike. 
V zahodnem delu Evrope je znanip nekaj 
raztresenih gnezdišč, in sicer v Spaniji, 
Franciji, Beneluksu in Veliki Britaniji. Prek 
Danske prehajajo v osrednjo in yzhodno 
Evropo, kjer so npr. na Poljskem, Ceškem, 
Hrvaškem in v Jugoslaviji najbolj strnjena 
gnezditvena območja, ki se nadaljujejo proti 
vzhodu v Azijo (C1~P, S1MMONS, 1977, EOAC, 
1992). 
Njegova gnezdišča so manjše, plitve, 
močno zaraščene in evtrofne vode s sezon-
skimi nihanji gladine vode ob vlažnih obdobjih, 
v sušnem času pa se skoraj presušijo (CRAMP, 
SIMMONS, 1977). 
STATUS IN POJAVLJANJE V SLOVENIJI 
SovINc (1994) označuje črnogrlega ponirka 
v Sloveniji kot izjemno redkega gnezdilca 
oziroma vrsto, katere gnezdenje pri nas še ni 
bilo potrjeno (GO), selivca (v negnezditvenem 
obdobju se pojavljajo prišleki od drugod v 
večjem številu (S) in zimskega gosta (Z), ki 
redno prezimuje predvsem na obalnem morju 
in večjih stoječih vodah v notranjosti. Velikost 
prezimujoče populacije je ocenjena med 50 in 
180 osebki. 
V Ornitološkem atlasu Slovenije (GErsTER, 
1995) je črnogrli ponirek uvrščen v kategorijo 
vprašljivih vgnezdilk in skupino dvomljivih 
gnezdilk: "Crnogrli ponirek spada v skupino 
tistih trajno sumljivih vrst, katerih gnezditev ni 
bila na ozemlju Slovenije nikoli ugotovljena. Tu 
vzhodnoevropska vrsta namreč raztreseno 
gnezdi tudi v srednji, zahodni in južni Evropi, 
tako da leži ozemlje Slovenije pravzaprav 
znotraj njenega prevotljenega areala in jo 
smemo šteti k tako imenovanim pričakovanim 
gnezdilkam." Gnezditveno najbolj sumljivi 
podatki iz Atlasa so iz ormošl<ih lagun (20. -
26.6.1986, par; opazoval B. Stumberger), s 
Cerkniškega jezera (8.6.1991, 1 osebek; 
opazoval P. Trontelj) in iz Rač (22.6. - 30.6.1990, 
1 osebek; opazoval M. Vogrin). 
V času spomladanskega preleta se po-
gosto srečujemo ne le s posameznimi osebki 
ali pari, temveč tudi npr. s tremi ali več pticami. 
Za črnogrlega ponirka je značilen tudi razme-
roma zgoden jesenski prihod prvih pre-
letnikov. Prvi se pri nas pojavijo že konec 
avgusta, posebej pa v septembru in oktobru. 
Seveda ne moremo govoriti o zelo številčni 
populaciji teh ptic, zanimivo pa je, da se lahko 
nepričakovano pojavijo na različnih stoječih 
vodah po vsej Sloveniji. 
MLAKI V HRAŠAH 
Tik pod vasjo Hraše pri Smledniku ležita 
dve (zahodna in vzhodna) s cestnim nasipom 
predeljeni mlaki, v kateri se med drugim izceja 
tudi del odpadnih voda z bližnje farme. Mlaki 
sta nastali z izkopom jame, v kateri naj bi se 
odtekala gnojnica s farme (gnojnična jama) ; 
voda je močno evtrofirana (rastlinska znamenja: 
rogoz in vodna leča) in je bogat vir prehrane 
vodnih ptic (GEISTER, pisno). Gladina vode v 
mlakah nekoliko niha, obseg vodne površine 
pa je okoli dveh hektarjev. Zaradi svoje 
površine, rastlinstva in predvsem plitve vode 
sta hraški mlaki posebnost med vodnimi objekti 
v slovenskem merilu. Globina vode tudi v 
najglobljem sredinskem delu verjetno ne 
presega globine poldrugega metra. Pred leti 
je bila zahodna mlaka skoraj v celoti zarasla, v 
letošnjem letu paje bil zaradi dviga gladine (kot 
posledice zamašitve odtoka vode) delež odprte 
vodne površine večji. Zaradi povišane gladine 
v letošnjem letu je bila poplavljena kolovozna 
pot, ki deli obe mlaki, tako da se je obseg 
sklenjene vodne površine povečal (obe mlaki 
sta bili povezani). Na vzhodnem delu območja 
je bilo že v prejšnjih letih več odprte vode, manj 
rastlinstva in tudi manj plavajoče vodne leče , 
ki je v letu 1996 popolnoma prekrila zahodni 
43 
ACROCEPHALUS 
del. Mlaki obkrožajo travniško-njivske površine, 
mešani gozd in naselje. 
B1mč (1992) je na mlakah v Hrašah odkril 
gnezdišče čopastih črnic, TRONTELJ (ustno) pa 
domneva, da sta tu tedaj gnezdili celo raci 
reglja in kreheljc. Zaradi spremenjenih vodnih 
razmer v letošnjem letu za omenjeni domnevni 
gnezdilki iz reda rac ni bilo pravih gnezditvenih 
možnosti (čopasta črnica je verjetno gnezdila), 
so pa nastale razmere, ki so privabile črno­
grlega ponirka in številne zanimive in redke 
prele tne goste . Mlaki v Hrašah imata v 
nacionalnem pogledu izjemno naravovar-
stveno vrednost tudi kot gnezdišče male 
bobnarice (vsaj trije pari) , mokoža in velike 
gnezditvene gostote malih ponirkov, zeleno-
nogih tukalic in lisk. 
GNEZDITEV ČRNOGRLEGA PONIRKA V 
LETU 1996 
Črnogrli ponirek se je v Hrašah v letu 1996 
pojavil 27. 5. (svatovsko obarvan osebek). 
Naslednji dan, 28.5., je bil prvič opažen par teh 
plic, 29. 5. trije osebki, 30. 5. pa sta bila poleg 
omenjenega para opazovana še dva osebka. 
Ptici, ki sta v Hrašah gnezdili, sta bili v teh 
dneh vedno opazovani tesno druga ob drugi. 
Tudi v negnezditvenem času je za črnogrle 
ponirke značilno skupinsko potapljanje (ko se 
potopi ena ptica, takoj za njo pod površje 
izgine tudi druga in tako naprej), Znano je, da 
se par ponavadi oblikuje že med selitvijo in 
da je takšno skupinsko potapljanje, kot ga 
opazujemo pri svatovsko obarvanih prelet-
44 
XVIII - 75- 76 - l!J96 
Slika 1: Gnojničnu. Jama v Hrašah pri 
Smledniku spomladi 1996 (A. Sovinc) 
Fig. l : Hraše cesspoot nem Smlednik 
in spring 1996 (A.Sovinc) 
nikih, že del svatovskega obreda, ki pri tej vrsti 
ponirka, v primerjavi z nekaterimi sorodniki, 
ni tako izrazit (CMMP, StMMONS, 1977). Pri paru 
iz Hraš pa je bila - poleg kasnega datuma za 
preletne ptice - zaznana še majhna razlika v 
načinu potapljanja in plavanja, ki je pri 
preletnih pticah ponavadi ne opazimo (ali vsaj 
ni tako izrazita): iz vode sta se dvignila 
istočasno in na istem mestu, pri plavanju na 
površini pa sta plavala drug proti drugemu 
skoraj "do trka" in se nato "zasledovala". 
Najbolj značilna, t.i. "pingvinska poza" 
dvorjenja, ko ptici z dvignjenima vratovoma 
tečeta po vodi, sicer ni bila opažena, da sta 
ptici gnezditveno več kot samo sumljivi, pa so 
- poleg že omenjenih posebnosti - potrdili 
glasni klici obeh in posamezne slike svatov-
skega plesa, kot so narisane v literaturi (CtW½P, 
S1MMONs, 1977; npr. narejanje perja, dvigovanje 
iz vode in stresanje z glavo). Slednje je bilo 
precej manj izrazito kot npr. pri čopastem 
ponirku. 
V naslednjih dneh sta bili obe ptici 
opazovani pri zbiranju gnezditvenega gradiva; 
nabirali sta ga ločeno. Gnezdo je bilo odkrito 
3. 6. (vsega teden dni po prihodu!) na zahodni 
mlaki , ko je en osebek že sedel na njem. Ne 
preveč veliko plavajoče gnezdo je bilo 
spleteno iz vodnega rastlinja, zasidrano je bilo 
na manjši plitvi odprti površini med rogozovimi 
sestoji, kupi šašja in posameznimi vrbami v 
širši okolici. V bližini gnezda so rade počivale 
mlakarice, saj je bila vodna čistina v varnem 
zavetju okoliškega rogoza. Gnezdo je ptica 
oblikovala z vrtenjem telesa, druga pa ji je 
xvm - 75-76 - 1996 
prinčJšala gnezditveno gradivo. 
Crnogrli ponirek znese 3 do 4 jajca (število 
jajc lahko niha med 1 in 6), oba partnerja 
pričneta valiti že s prvim izvaljenim jajcem; 
valjenje traja 20 do 22 dni (CRAMP, S1MMONS, 
1977) . V Hrašah je inkubacijsko obdobje minilo 
dokaj mirno: medtem ko je eden od partnerjev 
stalno sedel na gnezdu, se je drugi potapljal 
kje v bližini ali počival na vodi. Zanimivo je, da 
se je v času valjenja partner valeče ptice 
pogosto zadrževal (tudi potapljal) blizu tretjega 
izmed črnogrlih ponirkov. Cetrtega osebka v 
dneh po 30. 5. nismo več opazili; tedaj smo 
domnevali, da morda v?}i, kar pa se je kasneje 
izkazalo za napačno. Cetrta ptica je očitno v 
Hrašah ostala le krajši čas. 11etji osebek je tedaj 
dobil vzdevek "teta". Ker literatura omenja, da 
velja črnogrli ponirek za kolonijsko gnezdečo 
vrsto, je bilo naše pričakovanje, da bi v Hrašah 
lahko gnezdila dva para, povsem upravičeno. 
"Tuta" je v Hrašah ostala še tudi po izvalitvi 
mladičev gnezdečega para, s tem da se je 
njeno vedenje sčasoma nekoliko spremenilo. 
Zadrževala se je na vzhodni mlaki (gnezdeči 
par z mladiči pa na zahodni), če se ni hranila, 
je ure in ure počivala na odprti vodni površini, 
včasih tudi nedaleč od obale. 
Gnezdeči par je bil zelo previden. Ptici sta 
ob prihodu naključnih opazovalcev odplavali 
do meje med sestojem rogoza in odprto vodo. 
Večina vodnih ptic v Hrašah, tudi oba gnezdeča 
črnogrla ponirka, pa je bila bolj navajena 
vrtičkarjev, ki so cele popoldneve obdelovali 
zemljo na robu mlake. V teh dneh se je nad 
mlakami v Hrašah redno spreletaval škrjančar 
in lovil kačje pastirje, vendar vodnih ptic to ni 
vznemirjalo. 
21. 6. je bil prvič opažen nemir na gnezdu, 
ko se je valeča ptica pričela obračati na gnezdu 
in pogledovati podse. Druga ptica se je 
zadrževala v neposredni bližini in "obiskovala" 
valečega partnerja. 23. 6. sta bila v gnezdu 
opažena dva mladiča: ena ptica je sedela na 
njih in jih grela, dvignila pa se je, ko je partner 
mladičema vsakih nekaj minut prinesel hrano. 
V naslednjih dneh sta odrasla z mladičema na 
hrbtu plavala v bližini gnezda. Mladiča sta se 
vozila enkrat oba na hrbtu enega starša, drugič 
točeno in do l. 7. sta že tudi plavala tik za njim. 
Se vedno so se vračali na gnezdo, kar ni minilo 
brez komičnih situacij ob plezanju nanj: 
mladičema se je namreč le redko posrečilo 
zadržati na hrbtu tistega starša, ki je bil 
namenjen k počitku na gnezdu. Pogosto je 
namreč mladič zdrsnil v vodo in nato "z vsemi 
ACROCEPHALUS 
Slika 2: Črnogrli ponirek Podiceps nigricollis z mladičem v 
Hrašah poleti 1996 (A. Sovinc) 
Fig. 2: Black-necked GrebePodiceps nigricollis with its off-
spring at Hraše in summer 1996 (A.Sovinc) 
štirimi" kot žaba nerodno lezel čez zanj visok 
rob gnezda pod toplo zavetje starša. 
V teh sušnih dneh je pričela upadati tudi 
gladina vode (poleg suše je bila gladina 
znižana tudi zaradi domačinov, ki so vodo črpali 
v cisterne za zalivanje vrtov ali dvorišč). Bala 
sva se, da bo gladina upadla za toliko, da bodo 
resno ogrožene tamkajšnje vodne ptice. 
Uprava za varstvo narave pri Ministrstvu za 
okolje in prostor je zagotovila, da bi poravnala 
račun za porabljeno vodovodno vodo, ki bi jo 
ob nadaljnji suši pričeli dovajati z bližnje farme. 
Na srečo je nekaj obilnih padavin ponovno 
dvignilo gladino in predlagani ukrep ni bil 
potreben. 
Vodna gladina je postajala vedno bolj 
prekrita s plavajočo vodno lečo. Mladiča 
črnogrlih ponirkov sta se že potapljala in 
postajala podobna pomanjšanim odraslim 
pticam v zimskem perju. Ponavadi je vsak od 
staršev vodil in tudi še prinašal hrano enemu 
mladiču. Zaradi goste preproge vodne leče, ki 
ni več dopuščala nobenih čistin, pa je očitno 
postajalo nabiranje hrane za mladiče vse težje. 
Tudaj smo opazovali izredno zanimivo vedenje 
odraslih ptic: na hitro sta v cikcaku plavala po 
površini približno enega kvadratnega metra in 
pri tem "vrtela" z nogo po vodni površini. S tem 
sta za nekaj trenutkov razmaknila plast vodne 
leče, presvetlila vodno površino in omogočila 
mladičema, da sta se potopila za hrano. Seveda 
se je zelena preproga razgrnila le za kratek čas 
4R 
ACROCEPHALUS 
in ponavadi je mladič pogledal ven iz vode že 
skozi spet sklenjeno plast vodne leče. Vsi, 
odrasli ptici in mladiča, so bili pogosto posuti 
z drobnimi zelenimi pikicami te vodne rastline. 
3. 7. je bil eden od mladičev zadnjič 
opazovan na hrbtu staršev. 12. in 17. 7. so bili 
narejeni fotografski posnetki odrasle ptice z 
mladičem. Zaradi odsotnosti v naslednjih dneh 
nisva več mogla obiskovati ponirkove družine. 
27. in 29. 7. je bil zadnjič opažen eden od 
mladičev, drugega mladiča in odraslih ptic pa 
ni bilo videti. 
"Teta" je zanesljivo izginila že 25. 6., kot 
zadnji pa je mladiča (brez spremstva odraslih) 
19.8. opazoval Iztok Geister. Po velikosti se 
mladič tedaj ni več razlikoval od odraslih ptic. 
Verjetno je bil že sposoben leteti, zato lahko 
zapišemo, da je črnogrli ponirek leta 1996 
uspešno gnezdil v Hrašah. 
PRIHODNOST (NAMESTO SKLEPA) 
Glede na uspešno gnezditev črnogrlega 
ponirka in njegovo navado kolonijskega 
gnezdenja lahko upamo, da bo v prihodnjih 
letih v Hrašah gnezdil vsaj še kakšen par teh 
čudovitih ptic z zlatimi čopki (pravzaprav so še 
bolj očarljive njegove rdeče oči!). Po drugi 
strani pa je znano, da te ptice lahko že v 
naslednjem letu zapustijo lanskoletna gnez-
dišča (CRAMP, S1MM0Ns, 1977), tako da ne 
smeJI10 pričakovati preveč. 
Zal pa to ni odvisno le od ptic, temveč tudi 
od ljudi. Mlake v Hrašah so antropogenega 
nastanka, hidrološke razmere in s tem 
povezane ekološke razmere se namreč zelo 
hitro lahko spremenijo. Zato je bil na strokovno 
naravovarstveno službo že poslan predlog za 
takojšnje zavarovanje tega območja (Sovinc, 
pisno), ki vključuje tudi zahtevo po pripravi 
upravljalskega načrta. V takšnem načrtu je 
poleg vzdrževanja in ohranjanja obstoječega 
stanja in ekološkega značaja treba definirati 
tudi poseganje v vodni režim, na način, ki bo 
koristen za tukajšni živi svet. Obenem je bila 
naravovarstvena služba opozorjena tudi na 
motnje, ki ogrožajo mlaki in njun živi svet. Med 
motečimi dejavnosti, ki bi jih bilo treba omejiti 
ali prepovedati, so: gojenje in streljanje 
mlakaric, zadrževanje in rekreacijske aktivnosti 
ljudi tik ob in v vodi, nenadzorovan in ne-
dovoljen odvzem vode iz mlake za škropljenje, 
nevarnost izsušitve oz. zasipanja območja s 
smetmi in nenadzorovan izpust z bližnje farme. 
Razmišljati bo treba tudi o prekopu oz. 
46 
XVIII - 75-76 - 1996 
ukinitvi kolovozne poti, ki predeljuje obe mlaki, 
in o možnostih odkupa celotnega območja 
mlak 
LITERATURA 
Bm1č, A. (1992): Čopasta črnicaAythya fuligula . 
Iz ornitološke beležnice: Acrocephalus 13 (50): 21. 
CRAMr, S. S1MMONs, K.E.L.(eds.) (1977): The 
Birds of western Palearctic. Vol. I: Ostrich to Ducks. 
Oxford University Press. Oxford, London, New York. 
EOAC (1992): Breeding Bird Atlas of Europe. 
Working Report. Beek-Ubbergen 
Gc1sTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. 
Državna založba Slovenije. Ljubljana. 
SovINc , A. (1994): Zimski ornitološki atlas 
Slovenije. Tohniška založba Slovenije. Ljubljana. 
POVZETEK 
Na mlakah v Hrašah pri Smledniku je v letu 1996 
uspešno gnezdil par črnogrlih ponirkov, kar je prvi 
dokazani primer gnezditve te ptice pri nas. Izlegla 
sta se dva mladiča, od katerih je vsaj eden ostal na 
mlakah, dokler ni bil sposoben poleteti. Na plitvih 
mlakah v Hrašah, kjer je vodna površina gosto 
prekrita z vodno lečo in ju obrašča predvsem rogoz, 
sta starša s plavanjem in "vrtenjem" z nogo razmikala 
preprogo iz vodne leče, da sta se mladiča lahko 
potapljala za hrano. Poleg gnezdečega para sta bila 
pred začetkom gnezdenja opazovana še dva osebka, 
vendar je eden od preostalih dveh ponirkov kmalu 
izginil, tretja ptica pa na mlakah ni gnezdila, kljub 
temu da se je tu zadrževala daljši čas . 
Napisan je bil tudi predlog za zavarovanje in 
pripravo upravljalskega načrta za območje mlak v 
Hrašah. 
SUMMARY 
In 1996, a pair of Black-necked Grebes bred 
successfully at Hraše pools near Smlednik, which is 
the first confirmed breeding by this bird in Slovenia. 
On the two shallow pools at Hraše, with their water 
surfaces thickly covered with duckweed and sur-
rounded mainly by great reedmace, the parents were 
seen shoving aside, by swimming and rotating their 
legs, the duckweed "carpet" from the surface and 
thus enabling the two chicks to dive f or food. Apart 
from this breeding pair, another two individuals were 
observed prior to nesting, but one of these soon dis-
appeared, while the other one did not breed there, 
although it stayed at Hraše for quite a while. A pro-
posal how to protect the Hraše pools area as well as 
a suitable management-plan have been alreadywrit-
ten and sent to the national nature conservation au-
thorities. 
Henrik Ciglič, Likozarjeva 7, 4000 Kranj; 
Andrej Sovinc, Pod kostanji 44, 1000 Ljubljana