Novičar iz raznih krajev.
Austrijanska in francozka vlada ste sklenile pogodbo* za nasprotno izročevanje hudodelnikov. — Po naj višjem ukazu se imajo 1. dan prihodnjega mesca v osnovi deželnih vojaških oblastnij nektere premembe začeti. Višje vojaške oblastnije v vsaki deželi našega cesarstva se bojo vprihodnje imenovale „deželne glavne poveljstva" (Xandes-Generalcommando); glavar njih ima biti povelji) k general, njemu na strani pa bo še drug general, ki mu bo v vsem namestnik. — Ministerstvo kupčijstva je za c. k. pošte razglasilo nekoliko predelane službine postave, ktere imajo 1. dan p. m. po vsih poštah našega cesarstva, razurt Dalmacije, moč zadobiti; po ti postavi ne sme postilijon trobiti blizo cerkve, kjer se ravno služba božja opravlja, tudi ne, kadar sreča procesijo, pogreb itd.; ob enem je določena tudi poštna jezdnina (Rittgeld), ktera je različna po različnih deželah, od 1 fl. 6 kr. do 1 fl. 24 kr. za enega po-štarskega konja. — Premoga (Steinkohlen) v vsem cesarstvu se je lani pridelalo 50 milijonov in 500.000 čolnih centov: nadjati se je v malo letih veliko obilnišega pridelka. — Zmiraj je še imenitna novica, da se je rusovski car udal terjatvam zedinjenih vlad, tisto kolo, okoli kterega se vse govorjenje suče. Radovedno se je popraševalo: kako bo rusovska vlada to novico napovedala, in kaj bote francozka in angležka k ti novici rekle? Sedaj je vse zrnio» Časnik petrogradski razglaša: „da cesarska rusovika vlada je z ozirom na želje, ki jih je vsa Europa razodo*ar poterdila austrijanske ponudbe; rusovska vlada ni hotla za-volj nebistvenih reči zaderževati mirne sprave, ktera tudi ona iskreno želi; zatega voljo sme pričakovati, da bo svet to nje miroljubnost tudi spoznal". To je oglas rusovske vlade. Kakor austrijanska vlada je tudi francozka to novico sprejela s serčnim veseljem, ktero se očitno razodeva v vsih časnikih parižkih, posebno tistih, ktere navdaja duh vlade. Al ves drug veter piše na Angležkem, kteri zlo kali čisto upanje mini; opiraje se na 5. dostavek v Petro-grad poslanih pogojev, po kterem si angležka in francozka vlada prideržujete pravico še posebnih terjatev v prid Eu-rope, pravi sedaj Palmerstonov časnik „Morning Post", da zedinjene vlade terjate ošlatljivih dokazov, da se bo rusovska vlada vprihodnje zderžala vsakoterih napadov na druge dežele. Telegrafno naznanilo iz Londona 21. t. m. celo terdi, da je angležka vlada že določila posebne pogoje, kterim se ima Rusija udati, preden se morejo obravnave za končanje vojske začeti; med drugimi pogoji terja angležka vlada, da terdnjave Bomarsund ob izhodnjem morji Rusi ne smejo več sozidati, — da turška meja v Azii mora natanko določena biti itd. Kako se bo ta nova zamotka rešila, se še ne ve, — nemogoče ni, da bi sedaj raz p ertje ne vstalo med angležko in francozko vlado. — 4. in 5. dan oktobra 1. 1. je bil prof. dr. Na rdi iz Padove na 780O čevljev visoki švajcarski gori veliki Bernhard imenovani, čez ktero po soteskah cesta pelje na Laško in kjer imaja gostoljubni patri auguštinarji svoj samostan, ki je pribežališče vsim popotnim. 5. oktobra je bila gora že vsa snežena; mraz se da tu še prestati — piše gosp. profesor — al tega tankega zraka, kije v tem naj višjem zimskem stanovanji Europe, ni nikakor prestati, tako zopern je; zato pa tudi vsak tukajšni samotarec že čez 6, k večcm čez 10 let mora zapustiti goro; ne raste tukaj nič; od tistih znanih psov, ki so rešili že marsikteremu človeku življenje , jih je le še čvetero ostalo; zanimive so razvaline tempeljna „Jovi Poenino" posvečenega.
----    32    —