Telesnokulturna dejavnost v krajevni skupnosti
Za začetek le košarka
Kiajevna skupnost Gradišče je med krajevnimd skupnostmi v občini Ljiubljana-Cemter, ki nima-jo nobenega športnega ofojekta. Celo več, niti vse šole na njiho-vem območju nimajo telovadni-oe. Zato je težko govoriti o red-ni telesno&ultuml dejSavnosti ob-čanov, fcer nitnajo prostora, kjer bi se zbirali in vaddM.
Kljub terrm so nefcatetri občani le izrazili željo po redni športmi rekreacijd, zato jso v okviroi kra-jevne skupnosti imenovali komi-sijo za telesno vzgojo, fci bi tno-rala skrbeti, da bi bito čitnveč občanov deležnih telesne vzgoje. Žal se je komisijia ve&krat sesta-la, vendar vedno 1« v nepopotai zasedbi. Prib.aja.jo le tnlaiši čla-ni komisije, ki bi -radi delovali na telesniokulturnem področju. Zaenkrat je začeto delovati le stapina za košarko, kd redno va-di v telovadnici osnovne šole Maj-de Vrhovnik. Mladi so tudi skle-nili, da bodo v komisijo iineno vali nove dlane in skušali pri-tegniti tudi odrasle ofočane, da bi se redno udej,stvovali v šport ni panogi, ki bi jih posebej pri-¦rtačiia.
Organiziranegja telesnokulttirn«-ga dela v tej ljtibljaraski krajevmi skupnosti nl. Vendar ne bi bHo prav, če ne bi povedali, da je veliko občanov ¦vključenih v TVD Partizan Narodni dom, kjer red-no vadijo, da ofočani radi ojbisku-jejo zimski bazffli v Tivoliju in da jih veliko smuča. Vendar so to le posainezniki, ki so začutili potrebo, da skrbijo za svojo te- ! lesno kulturo.
Med razgovorom s predsedni-kom sveta krajevne skupnosti Gradišče Ivom Bernardoc-n smo želeli izvedeti, zakaj ni zanima-nja med občani zia telesno kultu-ro in kaj je fcrajevna skupnoat naredila, da temu ne bi bilo ta-ko.
»Pri izbiri komisije za telesno vzgojo nismo imeli srečne roke, saj razen mladih n« dela ni'.i6e. Kljub temu so se posamezniki v lanskem letu udeleževali trini tekmovanj, ki jih je organieiira-la telesnokulturna skupnast Lju-bljana-Genter in stapnift mesfcnih tirim akoij. Poleg tega nekateri občaru redno TOdijo v raznih dru-štvih v naši občini, vendar nima-mo pregleda, koliko ji'h je. Si-cer pa so se raznifo trim tekmo-vanj udeležervlali le tekmovalci iz TOZD, šele v zadnjem času opa-žamo, da sodelujSjo todi krajev-ne skupnosti.
V naši krajevni .skupnosti je stanje   še  težje   zaradi   tega,  ker
nimaimo nobenega športnega ob-jekta. Ce bi irneli objeikt, bi se tam zbiifaila mladina in verjetno tudi odrasli. Da bi sami kaj orga-nizirali, bi bUa potrebna, sredstva, kj jfli navadno za teleano toultu-ro vedno zmanjika.«
Sirnon Penko, predsednik ko-misije za izobraževanje pla je dodal: »Potrebno bi bilo urediti igrišča pri osnovni Soli Majde Vrhovnik, prl čemer bi morala finanfino sodelovati tudi SIS za izobraževanje. Sicer pa je v na-ši terajevni skupnosti Teliko sta-rejših občanov, ki bi vslaj keglja-li ati balinali, vendar tudi za to nimamo niti objekta niti nobe-nega prostora. So le posamezni-ki, ki se redno telesntokulteirno udejstvujejo aaradi potrebe in želje po spmstitvi.«
Vetnco je oibjektivmih težav, za-kaj se telesnokiutturna deja-vnost v tej krlajevni skupnosti ne more-razmahniti, vebko pa je tudi subjeiktivnih. Prav gotovo iti mo-rali k sodelcvanju pritegniti mla-dino, ki je že pokazala zanitna-nje in bi znala navdušiti tudi starejše občane. Prav gotovo pla bi morala tudi sama krajevna skupnost pokazati več zanimanja za to vrsto družbene dejavnosti. Odgavomi bd morali bitd sezna-njeni z novfcni smemidami teles-ne kultare, po kateriih naj bl se vsa množična telesnokuilfcurna de-javnost odvijala prav v organiza-cijaih združenega dela in krajev-nih sknpno,s.tili.
Mimi Vončina