BILI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 9. februarja 2006 • Leto XVI, št. 6 

»Valentinova« obletnica Porabja 


NAJTI KLÜČE OD KORENIN 
14. februar je takši lejpi datum, Valentinovo, den zalüblenih, den, na steroga se ftički ženijo. Slovenski pregovor tüdi pravi, ka je Valentin tisti, ka prinesé klüč od korenin. 1991 je Porabskim Slovencom »prvi pomladin«, kak Valetnini tüdi pravijo, nej prineso samo naznanilo sprtoletja, liki njihove novine, njihovo Porabje. Če smo tak malo nostalgični, te dosta zanimivih spominov vöpride. Sama sam tri lejta prlej, kak so novine »ugledale luč sveta«, kak mlada novinarka Radia Murska Sobota začnola red-no odit gledat, ka se kaj godi v Varaši pa v vesnicaj, v šterij živijo Slovenci. In če smo že pri lübezni in Valentini, ne gledej na razmere, ka so te 


eške bilé, spomnimo se, tau so bili še časi, ka so soldacke s pükšami ojdli »stražit« po porabskih vesnicaj, mi je tau moje popotovanje prejk granice iz kedna v keden pomenilo več. Srečanja s preprostimi lidmi, šteri so več žmetnoga kak dobroga v žitki doživeli, pa so vseeno nej zgibili svoje topline, so bila, (pa so eške tüdi gnesden) balzam za mojo düšo. Samo ka me preveč ne zanesé. Dejmo nazaj k temi. Gda so mladi porabski izobraženci vküp staupili pa so ustanovili drüštvo Lipa, te so se hitro začnile stvari odvijati. Jeseni 1990 je bila ustanovlena Zveza Slovencev na Madžarskem in že te je guč biu, ka trbej napraviti svoje novine. Nekaj kednov je eške minilo, vej pa novine napraviti je nej tak enostavno delo, ka bi tau leko z gnes na vütro šlo. Trbelo je lidi najti, ka do jih delali, imé vöodebrati, vred vzeti pisarno, pisalne stroje küpiti, klabajse ošpičiti… pa tüdi tiskarno najti. In tak je prišlo že omenjeno Valentinovo. Direktor soboške firme Solidarnost Aleksander Krpič je prejk granice pripelo prvo številko novin, pri njenom nastajanji pa je pomagalo kar nekaj lidi iz Slovenije tö. Cajt je ta šeo, domanji sodelavcov je bilou vse več, tehnika je naprej šla, marsikaj se je spremenilo, par mejsecov nazaj je iz štirinajstdnevnika Porabje grato tednik. 15 lejt je nej tak duga doba, da pa če se spomnimo, ka smo v začetki eške probleme s telefonskimi zvezami meli, prejk Budimpešte in Beograda si več vör čako na tau, ka si leko s telefonom pauzvo tiskarno v Soboti ali koga drügoga v Sloveniji. Te smo se eške tak hecali, ka bi kakšoga goloba pismonošo mogli vönavčiti, ka bi lejto od Monoštra do Sobote pa nazaj. Da pa hitro je prišlo do slovenske osamosvojitve, telefonske linije so se zbaukšale, granica se je malo bole odprla, tehnika pa je tak šla naprej, ka gnesden sploj pozabimo, ka smo s telefoni, z elektronsko pošto in vsejmi drügimi novotarijami staupili v drügi svejt. 
Samo tehnika gor ali doj. Olajša ti delo, samo najbole pomemben je eške itak človek. In Porabje so novine, ka jih pišejo lidgé za lidi, o tom, kak živejo, kak delajo, kak razmišlajo. Narodnostne novine majo pouleg toga, ka informirajo, ka not pokažejo živlenje v porabskih vesnicaj pa v Monoštri, in tüdi v drügi krajaj, gde živejo Slovenci na Madžarskom, pomembno vlogo pri ohranjanji materne rejči. In zato je dosta vsega v domanjoj rejči napisano, zatou, ka naj bi lüdstvo razmelo. Da pa čisto slovenskoga knjižnoga jezika je nigdar nej uredništvo ta njalo. In prav je tak. Ob oblejtnicaj je nej čas za djoukanje, bole za tau, ka se nazdravi eške na duga lejta, da pa vseeno je kakšo rejč potrejbno povedati tüdi 
o tom, ka kljub vsem prizadevanjom, tak šaul, medijov, narodnostnih organizacij, pa eške koga, materni jezik vse bole mira. Dapa bojmo optimisti. Prajli smo, ka Valentin nosi klüče od korenin. Naj nas obletnica spomni in opomni, ka vsakši pri sebi nekaj več napravi za tau, ka se v Porabji klüči od domanje slovenske rejči čista ne zgibijo. 
Silva Eöry 
2 


Pomurski turizem 



MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 

Pomurje, nekdaj prepoznavno predvsem po kmetijstvu, postaja v zadnjih letih bolj uspešna slovenska turistična pokrajina. Ocena ni zapisana brez osnove: Marjan Hribar, direktor slovenskega Direktorata za turizem, je na 14. srečanju turističnih delavcev Pomurja v Radencih povedal, da ima v slovenskem turističnem gospodarstvu Pomurje 13-odstotni delež, v letu 2005 pa je ta del Slovenije, ki mu kar številni – sicer že nekoliko utrujeno 
– pravijo svet ob Muri, obiskalo milijon 450 tisoč obiskovalcev in našteli so 950 tisoč nočitev, kar je dobrih 12 odstotkov vseh ustvarjenih turističnih prenočitev v Sloveniji. Po teh in še drugih podatkih je bilo lansko leto uspešno za pomursko turistično gospodarstvo, so ugotavljali v Radencih. Če bi k podatkom in ocenam postavili še vprašanje, ali so vsi in na vseh področjih zadovoljni, potlej bi v Termah Radenci – nekdanje Zdravilišče Radenci – zvedeli, da pri njih ni (bilo) vse tako, kot bi želeli, oziroma bi si ta kraj s tákim slovesom doma in v svetu zaslužil hitrejši razvoj. Šele z lansko naložbo, nekaj čez milijardo tolarjev, so poskušali nadomestiti zamujeno. Uspešnejši so v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, kjer zidajo najmodernejši hotel v severovzhodni Sloveniji. Imel bo pet zvezdic, veljal prek štiri milijarde tolarjev, dograjen pa naj bi bil letos. Pomemben delež v pomurskem turizmu ima tudi Pomurska turistična zveza. Zlasti prek turističnih društev, ki so razporejena po celem Pomurju, in skrbijo, da so kraji kar nejlepše urejeni. Zato tudi ocenjevanje krajev in podeljevanje priznanj najzaslužnejšim turističnim delavcem in krajem. Tako je bilo tudi na 
14. srečanju v Radencih. Najvišje letno priznanje, kipec štorklje – delo akademskega kiparja Mirka Bratuše, letošnjega nominiranca za nagrado Prešernovega sklada – za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju, so posmrtno podelili Evgenu Kisilaku, ki je večino delovne dobe posvetil Moravskim Toplicam, zdaj Termam 3000. Plaketo 
Pomurske turistične zveze je prejela tudi Hilda Vogrinčič iz Turističnega društva Cankova, rojstnega kraja dr. Avgusta Pavla. Na Cankovi zelo vzorno skrbijo za Pavlovo spominsko sobo in tudi za park, kjer je postavljen kip Avgusta Pavla. Hilda Vogrinčič dobro pozna življenje in delo Avgusta Pavla in enako kulturno-zgodovinske znamenitosti Cankove in okolice. Zato je bila odlična vodnica udeležencem lanskega srečanja Porabskih Slovencev, ki imajo že tradicionalno del programa na Goričkem. Posebna priznanja ob obletnici organiziranega turizma v Sloveniji so dobiletripomurskegostilne s stoletno tradicijo: gostilna Kuhar-Kosi iz Puconec, gostilna Rajh Bakovci in gostilna Kančal v Lendavi. Priznanje za več kot stoletno tradicijo so dobile tudi Terme Radenci. Pomurskaturističnazvezanavezuje stike in razvija sodelovanje s sosednjima Železno in Zalsko županijo. Pripravljajo srečanja, 


sodelovanje na različnih sejmih in drugih dogodkih, povezanih s turizmom, kulturo in gostinstvom. V okviru Evropske unije so izpeljali projekt Panonija 
– turistična destinacija Evrope. Pomemben je tudi internetni portal, kjer je zajetih prek 140 turističnih ponudnikov z obeh strani meje. Sem lahko uvrstimo tudi zloženko Skrite poti Pomurja in Železne županije, ki jo je pripravil Avtobusni pro-met Murska Sobota oziroma Turistična agencija Klas. Za Pomursko turistično zvezo, kot poudarja njen predsednik Štefan Dravec, je zelo pomembno tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev v Monoštru. 
eR 


OBISK DRŽAVNEGA 
SEKRETARJA 
ZORKA PELIKANA 

1. februarja je državni sekretar Zorko Pelikan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, obiskal Monošter, kjer se je sestal s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom. Pogovora so se s strani urada udeležili sekretar Jure Žmauc, s strani generalnega konzulata v Monoštru generalni konzul Marko Sotlar, s strani Zveze glavna urednica Porabja Marijana Sukič in višja svetovalka za narodnostno šolstvo v Porabju Valerija Perger. 

Gospod Zorko Pelikan je uradno od 1. decembra na čelu urada, ki ga je pred leti že vodil, zato dobro pozna probleme Porabskih Slovencev. Kot je sam povedal, je poseben razlog tokratnega obiska prekinjena osma seja madžarsko-slovenske manjšinske komisije. Seja je bila prekinjena lani maja v Budimpešti, zaradi znanih razlogov (odstopa obeh predsednikov), do nadaljevanja seje ni prišlo. Take prekinitve niso običajne in so lahko breme nadaljnjega sodelovanja. Gospod državni sekretar se je pred kratkim sestal z novoimenovanim predsednikom madžarskega dela komisije, državnim sekretarjem kabineta premiera Vilmosem Szabójem. Na pogovorih sta soglašala, da bi do nadaljevanja seje moralo priti še pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem. 
Pokrajinska in študijska knjižnica 
Murska Sobota 
vabi na obisk 
POTUJOČE KNJIŽNICE. 
Brezplačno vam nudi izposojo knjig zvočnih in videokaset. 

Vaš kraj bodo obiskali: 

v ponedeljek, 13. in 27. februarja, 
v ponedeljek, 13. in 27. marca, 
v ponedeljek, 10. aprila 

v ponedeljek, 15. in 29. maja in 
v ponedeljek, 12. junija 

ČAKAJO VAS: na Gornjem Seniku od 8.30 do 9.30 ure v Slovenski vesi od 10.00 do 10.30 ure v Števanovcih od 11.00 do 11.45 ure v Monoštru pri Slovenskem domu od 12.15 do 13.00 ure. 
Porabje, 9. februarja 2006 

3 


Cerkveni spomeniki v Prekmurju 


GRAD (INDAŠNJA GORNJA LENDAVA/ 
FELSŐ-LENDVA) -ŽUPNIJSKA CERKEV 
MARIJE VNEBOVZETE 


V zadnjij lejtaj je trno dober skrbnik in plebanuš cerkve pri Gradi (inda Gornjoj Lendavi) Štefan Kühar, od vsega začetka gori postavlene v diko Marijinoga vnébovzetja, spiso dvej bukli. V prvoj piše o Plečnikovom deli (2002), v drugoj pa na dugo in na šurko guči o preminočnosti fare (2004), 
same cerkve, o trno lejpom gotskom krilnom oltari, o gračkij fararaj pa kaplanaj, pa ešče o ništernij kapelaj in cerkvenij znamenitostij v fari. Jako bogata preminočnost te cerkve, njeno umetnostno bogatsvo pa nas ob vsakšom novom obiski zatok itak gene. Po tom, ka je tü že od pamtiveka stala cerkev, nej včeni težko vörvle. Vejmo pa, ka spada gračka med najstarejše, tak imenüvane prafarne cerkvi, štere so na toj zemli prve bile gori postavlene. Gnesden se ne vej kaj dosta od te prve cerkvi, zatok tü nej, ka je nej ostano kakši ekstra pisani vir, arheološkij izkopavanj, s šterimi bi se potrdilo najstarejše zidanje, pa ešče tüdi ne bilou. Tak kak so si že pred nami ništerni pisateli pomagali z znanimi dogodki iz poznane preminočnosti, tak leko pravimo, ka so tü prvo cerkev znabiti gori postavili kraj 11. veka, čiglij de bliže istini miseu, ka je prejdnica gnešne 

Zvejzda vgasnila 

26. januara cinga telefon pri naši hiši. Gorvzemem pa čüjem: „Školnik je mrau«. Samo te dvej reči sam čüla, dapa tak včasin sam vejdla, od koga je gunč. Laci Antal je mrau. Dja sam se tak včila, ka školniki so zvejzde v tistij mestaj, dej živijo. V Slovenski vesi je takša zvejzda vgasnila v četrtek, 
26. januara. Školnik je biu za nas. Siguren je biu, dapa pravičen. Na začetki smo se bodjali od njega, da je začno nas včiti. Nej samo dejkle, podje so tö na méri bili, gda nas je on včiu. Gda smo ga bola spoznali, on pa nas, po tistim smo dostakrat lagvi bili, dapa on je nej čemeren biu. Lejta so šle, mi smo že tö mlajše meli pa naše mlajše je tö on včijo. Te že v Monoštri. Iz školnika je grato naš padaš, naš prijatel. V Slovenski vesi nej bilau takšoga dogodka, dej bi on nej pomago. Gda je trbelo pri športi pomagati, te tam, gda smo baur vlekli, najnaprej je biu, sto je pomago, gda smo kakšni bal meli, tak smo plesali, ka se je vse prašilo. Kak lejta tadejo, vsigdar več takšni grobov mamo na cintori, gde počivajo »zvejzde«, ki so na včile. V Slovenski vesi so že pokopani Bela Labricz, Maria Martin pa Laci Antal. Te zvejzde že v nebesi svejtijo, naša naloga je, ka je ne po
zabimo. 
raščene, stopnjevane cerkvi, gde je hajov nižeši kak sam prezbiterij. Od 15. veka naprej je v severno steno postavleni in na novo vösklesani stenski tabernakel, šteri vela za ednoga najjakših, s kovačko umetelno okrašenimi vratcami. Malo kesnej so Széchyji za cerkev darüvali prelejpi gotski krilni oltar (szárnyas oltár); ide za najvekšo umetniško dragocejnost, štero je cerkev premogla do 1941. Tiste prve dneve 2. svetske bojne so jo v težko sprejemljivij prilikaj Vogri spravli v Budapešto. Te oltar je trno velki (leko se ga vidi v Nemzeti Galériji v Budapešti), kaže pa štiri slikana, pa štiri rezbarjena lica (slike: 
Jezušovoga obrezuvanja, Daruvanja v templji, Pomora betlehemske dece; reliefi: Oznanenje, Obiskovanje, Rojstvo Kristušovo in Poklon modrij). Njegova umetniška moč guči, ka so ga napravli trno dobri nemški meštri, tam med lejtami 1500-1510. Od njega je pri Gradi ostala samo Marija z detetom v rokaj, zlati leseni kip gornjelendavske patrone, šteroga je mešter Johannes Klein iz Rad-
Klari Mešič 
kersburga/Radgone postavo v svoj, 1778. leta vözrezbareni novi grački glavni oltar. Cerkev so tam okoli 1660. leta po baročno prezidali, pa so napravli nove völbe v hajovi. Stari zvonik, šteri je biu fejst načnjeni, je 1729 zamenjo gnešni zapadni stolp (torony). Zadnje trno važno spremembo je cerkev doživila 1955, gda so stari baročni hajov preoblikovali po načrtaj velkoga slavskoga arhitekta Jožeta Plečnika (18721957) in s pomočjov njegvoga vučenika in sodelavca Antona Bitenca. Od te ma grački hajov takši trno zanimivi izgled: z betonskimi, po gotskoj formi vküp spravlenimi lokami, šamotnimi polnilami, pa iz zamisli za glinene »štimance« (iz ilovice v žgani akustični tal), leta 1957, prepravleni stenski lampaši. Poleg vsega povedenoga ma cerkev pa fara ešče vmnogotere dragotine; lepau napravlene vitraže iz 1914, pa kakši starejši kejp, nikak pa ne smejmo pozabiti na stranski oltar Sv. Družine, šteroga krasi odlični kejp istoga imena, delo velkoga slavskoga modernističnoga slikara Staneta Kregara iz leta 1959. 


Janez Balažic 
tü stala bar od 12. veka dale. Mislimo, ka je mogla biti bar tak stara kak kaštel/grad nad njov; o njem pa je oprvin guč 1208. leta, te gda je v njem biu grof Andrej iz Železnoga/Vasvára. Sigurno de zatok blüzi istine, ka je gračka romanska cerkev stala v 13. veki, njeno jedro pa ostaja skrito v zemli, 
pa mogoče v zidovji hajova. Tak ka zemla, južno od gnešne cerkve, skriva fundamente indašnjoga zvonika, šteri je stau vkraj od cerkve (kak je tou ešče mogoče videti na Ptuji, gde je zvonik proštijske cerkve tüdi nej poleg naslonjeni). Vej je tou velka stvar, če bi prišli do njegve forme. V 14. veki so trno močni Széchyji, grofovska familija, štera je dala mnogo pomembnij banov, hrvačkij ercegov pa vogrskij palatinov (nádor), mogli staro cerkev prezidati. Staro romansko cerkev so po novoj gotskoj modi povekšali ali pa bar malo zdignoli, takše fele pa je mogo biti tüdi prvi gotski prezbiterij, oltarni tau. Je pa istina, ka so brž pred sredinov 
15. veka oltarni tau ešče ednok povišali, ga trno lepau napravili z zvezdastim völbom, šteroga poleg drugij vküp drži sklepnik z grbom (címer) erešnje grofovske familije Széchy. S tem je vö dano, ka so oni bili tisti patroni, tou so tüdi ostali do kraja 17. veka, zavolo šterij ma cerkev trno pomembno preminočnost. V Gradi mamo gnes edinstveni eksemplar 


Porabje, 9. februarja 2006 

4 




Uspešno sodelovanje Vrtca Murska Sobota z vrtci v Porabju 

PRED DEVETIMI LETI 


Vrtec Murska Sobota je pred devetimi leti staupo v stike s Slovensko zvezo v Monoštri na idejo Zavoda za šolstvo RS, Območna enota Murska Sobota. Cilj té povezave je bijo, 
naj vzgojiteljice iz Slovenije direktno pomagajo ohraniti slovensko rejč pri mali mlajšaj v porabski vrtcaj. Pa smo zadobili, ka že deveto leto odijo vzgojiteljice v porabske vrtce, v šaulskom leti vsak
ši drüdji tjeden. Zvöjn toga mlajši s svojimi mamicami vsakšo leto leko dejo v poletni tabor pa likovni tabor v Mursko Soboto, gda se z malimi mlajši špilajo, popejvajo, njim pripovejdajo, ji včijo v slovenskoj rejči pa kažejo poti domanjim vzgojiteljicam, naj one tü vseveč nöjcajo slovensko rejč. Zatau, ka smo leko do toga prišli pa ka tau paut leko tadale zidamo, se posaba zahvalimo predstojnici Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota Ireni Kumer, višji svetovalki za šolstvo Slovencev v Porabji mag. Valeriji Perger 
pa direktori Vrtca Murska Sobota Danieli Kataliniči. Zvöjn njij se štja zahvalimo za tröjde vsejm vzgojiteljicam, Uradi RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa za finančno pomauč pri vrtcaj. 
Prvo srečanje porabski pa soboški malčkov 
Na Slovenskoj zvezi smo si gora djali, ka mo zvöjn toga probali štja drüdje poti iskati, naj se mali mlajši med seov večkrat leko srečajo, se spoznavajo pa probajo komunicirati. Prvi stopaj smo naprajli na kulturnom področji. Vrtec v Murski Soboti ma gledališko skupino pa pevski zborček. Brodili smo si, ka de tau nika nauvo porabskim mali mlajšom, če do njim ranč takšni mali mlajši spejvali pa špilali igro v slovenskoj rejči. Zatau smo sprosili kulturni daum v Slovenskoj vesi 31. januara, kam smo vtjüper dali pripelati mlajše z varaškoga pa sakalauvskoga vrtca, dolejnjiseničtje mlajše pa je pripelala sama ves. Sedemdesetpet domanji pa štirtresti mali mlajšov iz Murske Sobote vtjüper, tau je nika posebnoga bilau. Mali gledališčniki so batrivno, za-


gvüšno špilali igro Za ograjo sosedovega vrta, lepau naglas, razmejno gončali, meli lejpo, dobro vözmisleno scejno, ka hvali tak mlajše kak njivo vzgojiteljico Zonik Dragico, stera ji nota vči gledališke igre. Dragica je svojo sposobnost, znanje v špilanji že vöpokazala, gda smo 1983. leta z lutkami začnili špilati na gorejnjosenički šauli pa je ona bila prava rauka mentorice Jožice Roš vcejlak do 1991. leta. Ka sem čütila döjšno, kak brž je klepalo moje srcé, gda sem go za 15 lejt znauvič leko srečala, nikdar ne pozabim. Depa gde so že tista lejpa mlada léta? Vej so pa naši prvi lutkarji že vözraščeni, nisterni že mladi stariške gratali. No, zdaj pa staupimo nazaj pa se ne spozabimo zavaliti pa čestitati za lejpe pesmice malomi zborčki pa mentorici Majdi Kropec. Vsejm nastopajočim mlajšom pa mentoricama iskreno čestitamo vsi, ki smo leko vidli pa poslöjšali njivi pester program. 
Kak lepau je biti vtjüper 
Po programi smo pod vodstvom vzgojiteljic iz Sobote vsi vtjüper špilali, plesali pa popejvali. Bili so med našimi najmlajšimi, steri so malo djaukali, se malo nazaj vlekli. No, tau sploj nej čüda, vej se 
pa štja domanji vrtci malo srečajo med seov, se ne poznajo preveč. Pa té štja vcuj vcejlak tihinjski mlajši. Ali vekši tau mlajšov je biu v pravoj formi. Radi smo, ka se tak lepau vejo držati pa tak radi majo svoje vzgojiteljice. Mi mo pa na Slovenskoj zvezi z veseldjom pripravlali tak menše kak vekše programe za vse mlajše porabski vrtcov. Kak smo že vöposlali letni program Slovenske zveze vsejm vrtcom, se vej, ka mo naslejdnji program meli 
12. apriliša, gda vse šest vrtcov pa štja male mlajše z dvej šaul damo nota pripelati na lutkovno predstavo, stero de špilalo Lutkovno gledališče Ljubljana v gledališči v Monoštri. 
Klara Fodor sekretarka 


Porabje, 9. februarja 2006 

5 

Samo sedem lejt se je aupro Slovenski kulturni in informativni center, dapa že mamo ednoga delavca, šteri je od 11. februarja penzionist. Ona se zove Klara Mešič. Malo sam go spitavo od prejšnji lejt pa od tauga, ka de potejn delala, če že nede v slüžbo ojdla. 
• 11. februara te v penzijo šli. Kelko lejt ste delali do tejga mau vsevküp? 
»Vsevküp sam osemtresti lejt delala.« 
• Brž je taodišo te čas ali pomalek? 
»Če tak nazaj brodim, te brž. Dapa če tau nazaj zbrodim, ka vse se je zgodilo v taum časi, te pa vejndar nej brž. Če pa tak gledam, ka osemtresti lejt sam delala, te pa tau povejm, ka dojda.« 
• Gda ste začnili delati? 
»V židanoj fabriki sam se prijala delati, pa sam šestdvajsti lejt tam delala. Od tistac sam te vkraj üšla, gda je fabriko Taljan prejkvzejo. Potejm sam v ednoj bauti delala, gde so zelenjavo odavali. Cejlak do tis-toga mau, ka sam se nej zglasila za receptorko v hotel Lipo. Srečo sam mejla, posrečilo se mi je pa so me gorzeli. Kak so odprli, od začetka mau delam v Lipi, cejlak do tejga mau, ka v penzijo dem. Sedem lejt sam delala tü. V tej tri slüžbaj sem sprajla vküp osemtresti lejt.« 
• Če gledam tri slüžbe, vsepovsedik ste drügo delali. Nej bilau tau težko, ka ste se vsigdar nika nauvoga mogli včiti? 
»Ka sam se v srejdnjoj šauli včila, tau sam nücala v židanoj fabriki. Pa tam sam se še pri deli tri leta včila, dobila sam izobrazbo za kadrovnika (munkaügyis). Gda sam pa fabriko tam njala, te sam pa v bauto üšla delat. Pa vejš, dja sam sploj rada delala tam tö. Sploj se mi je vidlo, zato ka sam tam leko nemški gučala. Zato ka je dosta Austrijcov odlo ta kipüvat.« 
•Gdestesevinavčilinemški? 
»Gda sam s šaulami končala, 


MENI SO VSI „MLAJŠI” BILI! 
potistim tü v Varaša več teča-človek že skurok petdest lejt jov bilau, gde so nemški včili. star, pa te se štje vči.« Dja sam se na te tečaje glasila, • Kak ste se počütili med mlapa tak sam se te navčila nem-dimi, zato ka so kauli vas deški. Gda sam v bauto prišla lavci vsi dosta mlajši bili? delat, pa na recepciji sam iz »Leko povejm, ka sploj dobro. tauga velki hasek mejla.« Ka so z menov delali na recep
• Potejn ste prišli te v Hotel ciji ali v künji ali natakardje, Lipo na recepcijo, pa ste se so vse dosta mlajši bili od znauva mogli včiti, nej? mene. Taša velka razlika je 
»Tau je tak dje, če se ti s čim srečaš, kelko poštanjé daš njema, on telko da teba. Tau se dja vsigdar tak držala. Zato sem pa dja z lüstvom vsigdar dobro vöprišla.« 
»Tak je bilau, znauva sam se mogla včiti, zato ka sam ešče tašo dja nikdar nej delala. Dapa nej samo dja, liki drügi, ka so se na recepcijo glasili, oni tö nej. Bilau je tašo, ka je težko bilau, dapa bilau tašo, ka smo se brž navčili. Najbola žmetno je vejn tau bilau, ka v hotel dosta fele lüstva pride. Eden etaši, drügi taši. Pa itak 
istino vsigdar tisti ma, steri es pride spat. Tau je tak, ka gost vsigdar istino ma, če glij je nej vsigdar tak. Človek v tašom mesti dosta vse mora dolapožrejti. Tau je taša slüžba.« 
• Vi ste več nej tak mladi bili, gda ste na recepciji začnili delati. Nej se je vam vnaužalo? 
»Nej se mi je vnaužalo. Štje tak tö nej, ka gda smo začnili delati, te smo še eden tečaj mogli naredti za volo toga, ka smo pejneze menjavali. Istino, zato nej bilau vseedno, gda je bila med nami, ka bi tej vsi leko moja deca bili. Zato sam pa dja vsakšoga samo tak zvau, ka „mlajši”.« 
• Te sedem lejt, ka ste tü delali na recepciji, se je gvüšno dosta vse gaudilo. Ta bi prajli meni kakšno veselo zgodbo, ka se je z vami zgodila? 
»Gnauk so prišli nogometaši iz Grada v naš hotel spat. Bi
lau ji je tak trideset gvüšno. Posebne želje so meli, ka bi edni samí spali, drügi pa po dva v ednoj sobi. Prejdjen vzeme eden potni list pa ga predmé doladeja. Dja sam menja nej gledala, samo kejp, na sterom je nekak z dugimi vlasami bijo. Klüč vödam pa pitam prejdnjoga, če de ta ženska sama spala. Prejdjen se začne smejati pa pravi, ka de sama, dapa tau nej ženska, liki pojep. Na začetki, gda sam začnila delati, gnauk cinga telefon. Dja goravzemam pa eden moški pravi, ka on „šöröša” išče. Dobro, pravim, včasin dem pa ma povejm. Dem znak, dem naprej, dapa šöröša (tovornjak, steri pir vozi) nin ne vidim. Naprej dem v restauracijo pa kölnare pitam, če je že šöröš odo. Oni me samo tak zblejdim gledajo, pa pravijo, ka samo srejdo vozijo šör. Nazaj dem na recepcijo, zdignem telefon pa pravim, ka so kölnerge prajli. Te človek se začne smejati pa pravi, ka on Dječek Lacina išče, steroga zovejo za Šöröša tö, pa nej tiste, steri šör vozijo. Dja sam tau nej vejdla, ka je Laci gnauksvejta delo pri tisti firmi, stera šör vozi, pa te se je na njega zgrabilo tau ime.« 
• Vi ste vsigdar med lidami bili, vsigdar s te z lüstvom meli delo. Dapa kak sam dja vpamet vzejo, vas lüstvo rado ma, nej? 
»Tau je tak dje, če se ti s čim srečaš, kelko poštanjé daš njema, on telko da teba. Tau sem dja vsigdar tak držala. Zato se pa dja z lüstvom vsigdar dobro vöprišla.« 
• Vi ste vsigdar nad lüstvom bili, nede vam špajsno zdaj, da penzionist gratate, pa te že zvekšoga doma? 
»Nej, zato ka sem dja že notrastaupila v društvo slovenski penzionistov in v društvo penzionistov v Varaši tö. Če mo leko, mo vsepovsedik tam, če kakšna prireditev baude. Pa če tü v kulturnem centru kakšna prireditev bau, es tö vsigdar pridem. Moj mauž je tö v penziji, tak ka če sam doma, te sam tö nej sama doma.« 
• Če bi leko meli edno željo, ka bi bila? 
»Nika drugo bi nej želejla, samo tau, naj zdravje mam. Zato ka če zdravje maš, te že vse dje. Brezi tauga ka koli maš, tistoma se več nika ne veseliš.« 
Te dja vam dobro zdravje želejm pa duge vesele lejta v penziji. 
K. Holec 



Porabje, 9. februarja 2006 

6 






STO VEJ, GDE POČIVAJO… 

Naša ves je mala, okoli 380 lidi živé v njej, pa dunok je osem mladencov moglo smrt strpati v drugoj bojni. Navekše so iz taši hiž preminauli, gde bi je najbole trbelo, gde so najbole falili. Gda se je druga bojna začnila, so iz Sakalauvec dosta mladencov notrapotegnili za sodake. Samo iz naše familije je rutjivalo 5 lidi (dva brata pa trgé šaugordje). Moj tast (após) je srečo emo, ka je že oženjeni bio pa je tri mlajše emo. Pri plüčaj so ma tö najšli nika, ka gda je mladi bijo, se je gnauk pri tesarskom deli trno razmrazo. Plüče so se ma zvužgale, emo je astmo. Njegvi kasnejši šaugor je te ešče ledičen biu, zatok je nej emo takšno srečo. On je cejlak do Dona mogo titi pa v prvi redaj se biti proti Rusom. Tau se je godilo vzima 1942-43, gda je 2. vogrska armada 120 gezero sodakov zgibila. Ali so smrt strpeli v bojni ali so vlovleni bili ali so zmrznili. Gda se je rusuška vojska prauti postavila (najvekša bitka se je začnila 12. januara 1943) pa je Hitlerovo vojsko nazaj obrnila, te so že Nemci trno slabi bili. Nejso navčeni bili takšnoga velkoga mraza, dostakrat je minus 40 fokov bilau. Nejso meli nej gesti, nej rednoga zimskoga gvanta. Vsikši je samo tau gledo, kak si leko svoj žitek rejši. Rejdki so bili, ka so srečo meli, ka so leko nazaj domau prišli. Dosta je bilau takšni, steri so naveke ostali v lüdskom rosagi. Iz naše vesi je na rusuškoj fronti spadnilo šest lidi. Materé so čakale svoje sine domau, žene može, deca očo… Nišče ne vej, gde so pokopani. Pa zakoj? Zato, ka je eden molar gorstano pa je tak mislo, ka de on kralüvo po cejlom svejti. Lüstvo ga je pa tak dičilo, ka če bi Baug bijo. Dapa žalostno je tau bilau, ka je jezero pa jezero takšni mladencov, moškov, mlajšov pa starcov moglo smrt strpeti, steri so nika nej krivi 
bili. Tau je nej njina krivda bila, ka so se lagvoga ipa pa v lagvom mesti narodili na te svejt. Iz Sakalauvec so po imeni v Rusuškom mrli: Lajoš Filip (roj.1920), Istvan Gal (roj. 1922), Jožef Gmendli (roj. 1921), Ferenc Grebenar (roj. 1922), Tej so vsi ledični bili. Oženjeniva sta bila: Ferenc Horvath (roj. 1920), Istvan Vajda (roj. 1915), emo je dva deteta. Na Vogrskom sta mrla: István Majczan (roj. 1922), pa Vilmoš Šömenek (roj. 1922), emo je dvej leta staro deklično. Dja sam tistoga ipa 4 lejta stara bila. Med tejmi nesrečnimi mladenci sam tri poznala. Fe
renca Grebenara zatok, ka so oni tam grünt meli gde moji stariške, mejaštje smo bili. On je dostafart na tisti njivi orau, vsigdar je veseli biu, füčko je pa popejvo. Miva s starejšo sestro (6 lejt je stara bila) sva ga trno rada mela. Namé je vsigdar gorazgrabo na roké pa se je po vrknicaj ringo pa pleso z menov. Z materjov pa z ednim faličnim bratom je živo. Gda je daubo papir, ka de mogo k sodakom titi, je prišo k nam slobod djemat. Žalosten je biu pa je djauko. »Nikdar več nemo tü ojdo«, je pravo. Tau ma je največja žmečava bila, ka je mater pa brata mogo odstaviti. Trno se je bojo, ka bau z njima, če se njemi kaj zgodi. Pa tak je bilau. Več nigdar nej nazaj prišo. Ženska se je sama mantrala do stari lejt s faličnim sinaum. Vsigdar je žalostna bila, njene oči so vsigdar skunznaste bile. Z mojo materjov je trno dobra bila, ka so v Meriki vküper bilé. Dostafart je k nam prišla pa se je mojim starišom vse tapotaužila. Spadnjenoga sina je najbola rada mejla, ka je on bijo najmlajši. Kakšni tri lejta je star bijo, gda je mati nazaj prišla v stari kraj. Tri čeri so v Meriki ostale, nikdar so nej domau prišle, samo s pejnazi so mater pomagale. Ženska je dugo živala pa nosila svoj žmetni križ. Drugi, steroga vardjam, je biu Vilmoš Šömenek. Gda je prišo domau na dopust (szabadság), 
je s svojim očom k nam prišo po slamo. Pomago je slamo naklajati, ka so maro meli pa njim je slama sfalila. Tau vardjam, ka je v sodačkom gvanti bijo pa je lejpi človek bijo. Njegva (h)či je zdaj 65 lejt stara. Tretji, steroga pomnim, je Ištvan Majcan bijo. Njega samo tak pomnim, ka je viski ledjen bijo, kakši 190 cm je mogo meti. Se je po materi vrgo, ka je njegva mati tö takša viska ženska bila. Spadno je na 
Vogrskom pri Székesfehérvári, gda je vojska že nazaj maširala. Od daumi kakšni 200 kilometrov je mogo smrt strpeti. V lüdskom rosagi je srečno skauz prišo, tü ga je pa čakala smrt pa ga je pokosila. Telko skunz, kak je njegva mati za njega točila… Vsikša bojna je strašna. Strašna za tiste, steri v bojni ostanejo, strašna za tiste, steri doma ostanejo. Zato se živoči moramo spominati od tej prevnaugi lidi, steri so s svojo krvjauv polejvali zemlo, steri so mogli vse odstaviti, ka njim je lübleno bilau, pa so mogli v mladi lejtaj s svejta oditi. Moramo prositi Boga, naj nas obrani od takši velki strahot, bolečin pa nevol. Naj naši mlajši, vnuki pa pravnuki živejo v miri. Nigdar več bojno! 
Ema Sukič 



KNJIGE 

Če tau rejč čüjemo, nam včasin napamet pride, ka knjige nosijo znanje, iz knjig se dosta leko navčimo, s knjigami si dosta lepi, depa slabi spominov tü spravimo. Knjige so – leko povejmo – živlenje. Ka na gnes na svejti kelko knjig geste, bi sploj žmetno bilau vküp prešteti. Ranč tak, kak tau tü, kelko fele knjig geste. Če v zgodovini nazaj demo samo par stau lejt, pridemo do krala Matjaša, steri je v 15. stoletji dau pisati hirešnje Corvine. Njegve Corvine so z rokami pisali, nej je bilau tiskarne (nyomda), depa v budimskoj palači so njegve knjige slüžile renesansni kulturi. Zakoj sam tak daleč nazaj üšla? Zatok, ka je ta kultura dostim nej dosegliva bila. Prausno lüstvo je moglo delati, nej pa knjige šteti. Pa te mi je zdaj napamet prišla edna smejšna, po mojem pa sploj žalostna, zgodbica od naši lüdi. Ranč 100 lejt nej trbej nazaj pogledniti, pa leko ugotovimo, ka buma srmak je srmak ostano. Njema so nej talali znanstvo, sploj dosta lüdi je bilau, ka je nej pisati pa nej šteti nej znalo. 
Zgodilo se je pa prej v ednoj našoj cerkvi. Edna ženska sedi v cerkvi, pa gda se meša začne, neprej vzeme s förtöka žepke molitvene knjige. Pri njej sedi edna druga ženska pa tak malo ta pogledne, gda je ženska knjige gor oprla, pa se tak držala, ka prej ona od tistec šte, Boga moli. Na, ta druga vidi, ka ženska molitvene knjige naaupek drži. Te go bucna, pa ji pravi, naj knjige oberne, vej je pa naaupek drži. Ženska pa zdaj etak nazaj šuktniva: No, samo naj domau pridem, mlajši dobijo od mene. Nej so mi je pa obrnauli! Po tisti časaj, gda je ženska ešče nej vejdla šteti, so prišli časi, gda se je zatok vsakši leko včijo, če drugo nej, šteti pa pisati so se navčili lüdje. Pa te so nistarni gor prišli, ka gestejo različne knjige, lejpi romani, strokovne knjige, zgodovinske knjige pa tak tadala. Pa koga ka je brigalo, si je spravo nistrne knjige, pa je što, tak ka je nej mogo doj djati. Nigdar ne pozabim, gda sam eške mala šaularka bila, moj brat je pa odo v gimnazijo v Varaš, je vsigdar domau noso lejpe knjige. Ge sam je napona vkraj prosila pa po večeraj sam štejla. Štejla bi, če bi zavolé bilau petrolina, ka te eške elektrike nej bilau. Etak smo pa kradnili cajt za tau, da bi leko šteli. Sledkar so pa v skurok v vsakšo ves vozili knjige, malo knjižnico so naprajli, gde si je človek leko posaudo knjige. Pa te smo mi tam stali tak na red, kak gda smo v tisti žmetni lejtaj po krüj odli pa na red stali. Nistrne generacije smo se od toga nej doj navčile. Prilik za tau gnesden, ka leko štemo, milijon mamo. Po vasnicaj že tü dobre knjižnice gestejo, knijžničari v njij delajo, knjige v centralni knjižnici menjavajo, si leko vse dosta prbereš. Depa tau je vse zaman. Gnesden mladina več ne šte. Če njim v šauli gor dajo kakšno knjigo ta prešteti, so tak čemerni, ka je tau nej za povedati. Televizija, kino, internet pomeni gnes našim mladim kulturo. Vej je pa tau nej vse na kvar, največ je rejsan velka vejdnost. Samo gledajmo internet, gde s cejloga sveta leko dobimo informacije, ali telefon, ka leko si gučimo z lüdami z vsakšoga kontinenta. Edno je pa zatok velka zgüba. Mladi nemajo več lejpoga doživetja, ka leko čütiš, gda eden roman taprešteš, steri ti düševno bogastvo ponüja. Pa te se človek etak dosta vči, od toga ovak gleda na svejt, na vsakdanešnje težave, nevole, beteg ali pa ranč veselje. Sploj bi lepau bilau, če bi v hišaj, gde zatok eške najdemo police, gde so različne knjige gor naklajena, deca tüj pa tam doj gemala, da bi v knjižnicaj več mladi lüdi vidli. Če bi več šteli, bi se vejndrik rejsan navčili šteti. Če je pred 100 lejti dosta taši lidi bilau, steri so nej meli priliko, ka bi se navčili šteti pa pisati (analfabeti), na gnes dosti taši mlajšov pa mladi mamo, steri poznajo liture, znajo pisati pa šteti tö, dapa samo na pau razmejo, pa ne vejo tapovedati, ka štejo (na pau analfabeti). Pri tom bi leko pomagalo, če bi knjige pa štenjé nazaj dobile svojo poštenjé. 
Irena Barber 


Porabje, 9. februarja 2006 

7 



Miki Roš 
IZ MOJOGA DNEVNIKA 
Ime mi je Janina. Kelko sam stara, vam ne ovadim, ka se takšo deklin ne spitavle. Leko pa vam povejm, ka eške ojdim v šoulo. Dnevnik sam za
čala pisati zato, naj ne pozabim, ka se mi je zgodilo v dnevaj mojoga živlenja. Na, vej človek ne mora samo tak tapozabiti, ka se njemi je zgodilo. Dapa nigdar se ne vej. Dnevi mojoga živlenja so se začali pisati, pa je zato tou moj dnevnik, ka 
se v njem piše od moji dnevaj. 



VEJ PA JE TOU NEJ MOGOUČE, 
SAM SI PRAJLA GNES 

Dragi moj Dnevnik, vej pa je tou nej mogouče, sam si prajla gnes že najbole rano. Mimo dveri moje sobe je eške skur v kmici šla moja sestra Zana. V rokej je držala mobitel. Tou sam vejdla zatok, ka se je zgučavala. Zgučavala pa se je s svojim nouvim lübinom. Etak se je zgučavala pa si zdijavala. 
-Ne boj čemeren, ka te že zovem, - je naraji vlejkla kak mačka na toploj peči. - Veeeeejš, nejsam mogla spati, ka sam samo na teeeeeebeeeeee brodilaaaaa, - se je cedila kak friški med. Že sam si brodila, ka je zgotouvila, ka mo leko tadale spala. Dapa nej je bilou tak. 
-Vejn takše vsikšoj gučiš, nej samo meni, -se je redla noura, kak njemi ne vörvle. 
-Reeeejsaaaaaan, samo mene maš raaaaad?- je že skur spejvala. Vejn bi eške dugo küšüvala tisti njeni mobitel, če bi se nej oba z bratom, vsikši iz svoje sobe, zdrla na njau: 
- Bou že gnouk tiüma!!! 
Na, po tistom je eške šuktivala kakše tri minute pa odišla nazaj v svojo sobo. Dragi moj Dnevnik, lübezen je rejsan smeja vrejdno čütenje. Vej pa bi leko s tistim njenim gučala v svojoj sobi. Dapa una nej! Šeta se kouli po cejlom rami, samo naj jo čüjemo. Vej pa jo nej trbej čüti. Vsikši z malo bole oprejtimi očami pa vüjami brž vpamet vzeme, kak je z njou. Dapa una šké, naj cejli svejt 
za gnes zavole. Dapa den se je eške kuman začno. V šouli je bilou kak najbole normalno. Podje so zabiti kak vsigdar, dekline pa se vömečejo, kak so najbole lejpe pa čedne. Če povejm po istini, sva najbole normalnivi ge pa moja padaškinja Bobica. Pa doma pri obedi je tö bilou vse vküper vcejlak normalno, dokeč je nej prišla domou zalüblena Zana. Boug moj, kak je vövidla! Kak bi se njoj v lase smele srake. Kak bi njoj Perün živo v očaj. Kak bi njoj čobe raznok potegno najbole krepek prpeu. Kak bi … Kak bi tou sploj več nej bila tista Zana, kak smo jo poznali eške zazrankoma. Najprva sam si brodila, ka je v njenoj srednjoj šouli nika nej bilou vredi. Dapa una se preveč dobro vči, ka bi bilou kaj takšnoga. Pa mi je na pamet stanilo, ka pa če je venej vijer. Dapa edne sape je nej bilou v vejkaj brezi listja. Te sam si brodila, ka je sploj nej lačna. Neje zejla obeda, zato sam tak brodila. Naša Zana je prebrana, dapa preveč rada gej. Poglednila sam brata Andina, ka si un brodi. 
-Kak vövidi, je lübezen naše Zane odišla tak brž, kak se je naselila v njou, - si je samo zdeno pa tadale raznok rezo velki falat mesa. Ta sam njala gesti pa odišla do njene sobe. Škela sam se malo pogučati z njou. Naj de njoj ležej. Vej sva pa sestri, nej!? Skouzi dveri sam jo pita-la, če se šké zgučavati. -Mer mi njaj, -je djoukala. -Ti si eške preveč mala, ka bi tou Nika sam njoj škela eške prajti, pa sam raj odišla tadale gejst. Naš ata je rejsan dober obed sküjo. Kak naj mami vöovadim, ka je vredi, ka je ata brezi slüžbe ostano. Zdaj je več doma gé, küja pa boukše od naše mame. Den pa se je eške nej zgotouvo. Nin kouli ousme večer je Zana znouva odla po rami z mobitelom na vüji. Zgučavala se je s svojo padaškinjo Žužolino. Sikala je kak kakša kača. 
-Vejš ka, naj grun vdari v vsikšoga moškoga. Un de meni gučo, kak si samo na mene brodi, pred šoulo pa se je zgučavo s tisto kozo Mimi, ka eške vörvle kak Miklauž kouli odi. 
Tü je gratala tiüča, vejn njoj je Žužolina kaj tumačila. 
-Ne guči ti meni, ka je tou biu samo padaški guč! Poznam ge takše guče. Vidla sam, kak ga je gledala, pa kak je un gledo njou. Če mene ma rad, nema un kaj gledati druge ženske!!! 
S tejm je zgotouvila, odišla nazaj v sobo in tadale vlejkla šmrkle po nousi gor pa doj. Dragi moj Dnevnik, že sam škela zgotouviti pisanje od gnešnjoga nenormalnoga dneva. Ne moram eške zgotouviti. Zana ojdi gor pa doj po rami pa prede kak mlada mačka. Kak vövidi, je znouva zalüblena. Dapa nej v tistoga od gnes zazrankoma, liki je tou vcejlak drugi pojep. Čüjem, ka ga zove za Bojana. Tisti, v steroga je bila zalüblena eške pred dva-



zalüblena. Vejš, dragi moj Dnevnik, gvüšna sam Če bi moja velka sestra vejdla, zranja pred šoulo nede zgučabila, ka je kak sam ge opodla s svojo lü-vo s kakšno Mimi ali kak de se šokov beznijo, bi nej takše gučala. že zvala... 
zvej pa vej, kak je srečno 

vse leko razmejla. Idi vkraj! najstimi vörami, se je zvau 

-je eške bole začala troubiti. 

Žiga. Boug moj, samo naj se té 


Porabje, 9. februarja 2006 

Iz naše pošte 

Drago lüstvo! 

PETEK, 10.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.45 Z VAMI, 11.35 POGLED NA ... JOŽEF TOMINC, 11.45 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PALČEK DAVID, RIS. NAN., 16.05 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: STROJ, 16.30 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 PROUČEVALCI VULKANOV, AVST. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MEDVEDEK UHEC, RIS.,18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50  POLNOČNI KLUB PETEK, 10.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.40 ZNANSTVENA FANTASTIKA, BELG. FILM, 17.15 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.00 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.55 CERVANTES, ŠPANS. NAD., 19.55 TORINO: OTVORITEV ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER 2006, 23.00 POZDRAVI IZ KAŠMIRJA, NEMŠKI FILM, 0.30 HEROJ, HONGK.-KITAJSKI FILM  
SOBOTA, 11.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 8.40 GUSARSKI OTOKI, FRANC. NAN.,9.35 ELINA, ŠVEDS.-FINSKI FILM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PRVI IN DRUGI, 13.40 SLOVENCI V ITALIJI, 14.10 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 15.05 KRVNA PRISEGA, NORV. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.40 HRIBAR, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30  TELESA, ANG. NAD., 23.30 VOZIČEK, ŠPANSKI FILM, 0.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT SOBOTA, 11.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.35  SKOZI ČAS, 7.50 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2006, 23.00 IL DIVO, GLASBENI DOK., 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV  
NEDELJA, 12.02.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, 10.00 TIMOVA ZGODBA, ŠVEDS. NAD., 10.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER. 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.35 PET MINUT SLAVE, 14.50 BOLJŠI PROGRAM, 14.55 NEDELJSKO OKO, 15.05 DRUGO MNENJE, 15.10 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ŽIVE LEGENDE, 15.45 KUHALNICA, 15.50 AVDICIJA 2025, 16.00 NOREC NA LINIJI, 16.10 ŠPORT IN ČAS, 16.20 ŠPORTNE NOVICE, 16.25 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, 16.30 ODPRTO, 16.40 LORELLA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KAJMAK IN MARMELADA, SLOV. FILM, 21.35 VEČERNI GOST: MARJAN GORUP, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 ZASEBNO ŽIVLJENJE UMETNINE: VELIKI VAL, ANG. DOK. SER., 23.45 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA NEDELJA, 12.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.30 SKOZI ČAS, 8.45  ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2006, 22.10 JARA GOSPODA, SLOV.  FILM, 23.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV  
PONEDELJEK, 13.02.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.30 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 GUMBEK IN RJAVČEK -MEDENA DRUŠČINA, RISANI FILM, 16.00 RADOVEDNI TAČEK: PALČEK, 16.15 RISANKA, 16.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: ČRKE, 16.40 BISERGORA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 POGLED NA ... CERKEV SV. MIHAELA, 17.50 FOTOGRAFIJA NA SLOVENSKEM, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIV, 20.30 PISAVE, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: SARTRE O SEBI, FRANC. NAD., 0.35 POGLED NA ... CERKEV SV. MIHAELA 1.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PONOVITEV PONEDELJEK, 13.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.55 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 12.00 BIATLON: 15 KM (Ž), 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL  
TOREK, 14.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 SOŽITJA, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HRI-BAR, 14.20 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.05 MUNKIJI, RIS., 16.15 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA -17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, 18.05 MODRO, 18.40 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 18.45 PAVLE, RDEČI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 FILM PRED OLTARJEM, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 FRANCO IN FILMSKI TEDNIKI, ŠPANS. DOK. ODD. 23.45 KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA, 0.15 MODRO, 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT TOREK, 14.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 12.00 ALPSKO SMUČANJE, 13.30 BIATLON, 17.00 ALPSKO SMUČANJE, 20.45 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.15 SLOVENSKA FILMSKA FABULA: TRI ZGODBE, SLOVENSKI FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL  
SREDA, 15.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM , 10.35 KNJIGA MENE BRIGA - , 10.55 PROUČEVALCI VULKANOV, AVST. DOK. SER., 11.50 MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 ZAPISKI S POTAPLJANJA, FRANC. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 FRAČJI DOL, LUTK. NAN., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 MOJ LJUBOSUMNI BRIVEC, NORV. FILM, 21.15 KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 KRITERIJ KRŠČANSKE UMETNOSTI, 0.10Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 15.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.20 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 10.30 NORDIJSKA KOMBINACIJA, 12.00 ALPSKO SMUČANJE, 15.00 NORDIJSKA KOMBINACIJA, 17.30 AKROBATSKO SMUČANJE, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 HOKEJ NA LEDU, 23.20 SAMORASTNIKI, SLOVENSKI FILM, 0.45  DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL  
ČETRTEK, 16.02.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.40 KRITERIJ KRŠČANSKE UMETNOSTI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEČERNI GOST: MARJAN GORUP, 14.20 PISAVE, 14.45 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS. NAN., 16.00 RISANKA, 16.15 MOJI MEDVEDKI, KRATKI DOK. FILM, 16.30 SURIKATE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, KONT. ODD., 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA -, 23.10 GLASBENI VEČER -MOZARTOVO LETO, 0.45 JASNO IN GLASNO, KONT. ODD., 1.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.35 INFOKANAL ČETRTEK, 16.02.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.45 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - TORINO 2006, 10.00 SMUČARSKI TEKI, 12.00 BIATLON, 14.00 DESKANJE NA SNEGU, 16.00 HOKEJ NA LEDU, 20.00 PRIOSTRITEV NA ZOI, 21.00 UMETNOSTNO DRSANJE, 23.25 SPREMLJEVALEC, ČEŠKA DRAMA, 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL  

Dá se vam na znanje: volitve do aprila 9., drügo paut pa 
23. Začno se je vrajži ples. Te edni si mlatijo prsi z rdečim klinčecom pa kričijo: naredli smo (vidimo). Pomarančlinge kričijo: tau je laž. Mi starcom nebesa napravimo, davke (adó) zmenšamo, mladim delo damo (za Baug plati). Če maš državne dugé po cejlom svejti, té ne moreš nebesa obečati in napraviti (lačno kozo dogiti). Pred vüzemskimi svetkami pa po svetkaj mo od obedvej strani teuko trpeli kak Baug na križi. Tau smo dobili cü k vüzemskomi agnje
ci. V cerkev se seli politika, mesto toga, ka bi Boga molili. (Vüpajmo se, ka lüstvo nedo na ulice zvali.) V tistoj minuti, da njim žameten stolec pod riti dejemo, se z nami več vrag nede spravlo. Njina najvekša naloga baude, kelko do plače meli, stare voditele dojminiti, mesto redti za žlato in „pajdaše”. Mi pa leko skaus prste gledamo (znauvič). 

Po mojem bi mogle biti volitve prvo nedelo v septembri. Zatok, ka juliuša in augustuša je vročina, pa lüstvo letuje (nyaral). Pavri žetvo delajo, šaule so zaprejte. Nemajo cajta v kulturni domovaj, športni dvoranaj sedeti pa obečanja poslüšati. Drago lüstvo, vi zato fejst pazite, poslüšajte, vse zatok ne vörjite! Glasovanje je dužnost, poslüšajte na srcé, a tüdi glavo nücajte! 
FranČek 

Berite Porabje tudi na spletni strani www.p-inf.si  
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB