Izh&jajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljan^ po poSti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. 0 Ljubljani v sredo 22. oktobra 1879. Oba eg: Kaj naj dajemo goveji živini, da se je ne prime kuga? — Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. (Dalje.) — Gospodarske novice. — Delitev premíj za konje v Postojni na Notranjskem, v Šentjerneji na Dolnjskem in v Kranji na Gorenjskem. — Poročilo o učiteljskih zborili v Ljubljani 25. septembra. (Dalje.) — Taaffe in Schmer-ling. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Kaj naj dajemo goveji živini, đa se je ne prime kuga? To vprašanje mi je došlo uže od več skrbnih go-spodarjev na Kranjskem in Stajarskem, kjer razsaja ta bolezin in se čedalje bolj širi. Tako vprašanje je res prav naravno od gospodarjev, ki ne poznajo bistva te bolezni, od katerih se pa tudi zahtevati ne more, da bi jo poznali, ker niso zdravniki. S kratko besedo tedaj na gori navedeno vprašanje odgovarjam gospodarjem tako-le: Prav nič ni treba zdravi živini dajati, ampak střeže naj se jej po navadi, kakor^umna živinoreja veléva, in opustí vsako zdravilo. Čudil se bo marsikdo temu odgovoru, ki odbija vsako zdravilo o bolezni, ki je vendar najhuja med všemi govejimi in je uže na sto in sto milijonov goved pomorila, kar se je prvikrat leta 1709. iz Tartarije v srednji Aziji čez Moskvo zanesla na Poljsko, od tod preko Podolije in Besarabije na Hrvaško, od tod pa v Dalmacijo; dalmatinski živinotržci pa so na cesti v Padovo na Laškem popustili za kugo boloega vola, ki ni mogel naprej ; tega volaje pastir kanonika grofa Boromea v njegov veliki hlev vzel, ki je bil poln goved; vsa goveda so poginila tù in kuga se je potem zatrosila po vsi srednji in dolnji Italiji. Od tod je kuga romala na Francosko, v Alzacijo, Nemčijo, Holandijo, na Angleško itd. Kuga, ki se je takrat p r v i k r a t pokazala v Evropi, je bila zdravnikom neznana, iskali so in poskušali zdravil in prav s tem so zatrosili še le bolezen, ker zoper njo niso nobene zaprtije vpeljevali. Tako je v 3 letih od leta 1711. do 1714. poginilo goved poldrugi milijon. Od tega časa počenši se je kuga prikazala mnogokrat v Evropi, zatrošena iz Rusije in Turčije v dežele našega cesarstva. Deželo kranjsko in štajersko je večkrat huda nesreča zadela po tej ptujki. (Na Kranjskem je razsajala hudo leta 1863., 1865. in 1873.) Preračunano je, da so evropske dežele dokonča pre-teklega stoletja nad 200 milijonov goved po tej kugi izgubile. Te žalostné skušnje so nas učile trojno: 1) da je ta kuga ptujka, v srednji Aziji domá, in se v naših deželah nik dar nikoli prvotno ne prične, kakor tudi človeška kuga ne, — 2) daje silno nalezljiva in 3) da nobeno zdravilo zoper njo ni znano, čeravno je holandska vlada 80.000, avstrijska 30.000, pruska pa 10.000 cekinov uže davno obljubila onemu> kdor izoajde gotovo zdravilo. Kdor tedaj hoče svojo živino obvarovati te grozne kuge, naj jo varuje, da bolezni ne naleze. Nalezijivo lastnost ima sapa in kožno hlepenje bolne živine, kakor tudi vsaka reč, katera pride od nje, kakor blato, scav-nica, kri, meso, koža, parklji itd. Kužnina se pa prime tudi klaje, slame, orodja, obleke in vsake druge živine, kakor konj, oslov, prešičev, psov, maček, kuretine itd., katere same za to bolezen ne zbolijo, pa jo oddajo goveji živini. Tudi Ijudje, ki so bili v dotiki z kužno živino, bolezen zatrosijo, da! celó muhe jo morejo zatro-siti, če od bolne živine pridejo do zdrave. Razen goved zbolijo za to kugo edino le ovce, kar sem jaz leta 1863. vPréloki in vZagorji s tem dokazal, da sem go v ej o kužnino vcepil ovcam, ki so potem za isto kugo zbolele in poginile. — Po tem je jasno vsacemu, da se more kuga uhraniti edino le po oštrih zaprtijah mej zdravih de-želá in zdravih hlevov. Vsak gospodar in vsak člověk mora zdaj na Kranjskem in Stajarskem na vse strani skrbno paziti, da se ne najmanjša trohica kužnine na noben način ne zatrosi, in da zato mora vsak zase oster aleduh biti, da se ničnezgreši, kar bi utegoilo kugo tudi po skrivnih potih zatrositi. Nasproti pa naj bode našim gospodarjem to v toiažbo, da, ako so svojo živino dobro zaprli tako, da od nikodar ne more do nje nič kužnega priti, jim bo živina zdrava ostala, čeravno krog in krog njih druga živina za to kugo čepa! Ta skušnja naj pa velja dalje gospodarjem in vsacemu domoljubu kot sveta zapoved, da natanko ubo-gajo vse ukaze c. k. deželne vlade, ker en ma-lomarnež ali en slepar lahko celi deželi nakoplje strašno nesrečo! Gospodje župani! vi pa še posebno stojite na straži proti tej pošasti. Dr. Jan. Bleiweis. Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. Poroča prof. Povše. (Dalje.) Najobširniša bila je razprava o tretj i točki pro* grama: Kaj prav za prav je umetoo vino? Ali se nahaja v Avstriji obrtnija umetnega po-narejevanja vin in katere postave bi bile o slučaju te obrtnije v obrambo vinoreje in vinske kupčije prav potrebne? Poročevalec tej točki bil je gospod Mach, vodja vinorejske sole na južnem Tirolskom. Iz njegovega ob-širnega poročila posnamem sledeče: Najprej je poudar- jal , da je ljudstvo jako razlicnega mnenja; od sto o tem poprašaaih oseb dobimo gotovo skoro sto različnih odgovorov o umetnem vinu. V obČinstvu sploh in pri malih vinorejcih (kmetih) je uže vsakoršno vino, katero je bilo s pripomoČjo um-nosti oskrbovano, umetno aii ponarejeoo vino, čeravno je tako izbo lj savan je posebno v slabih letinah, ko grozdje ne dozori popolno, ne le umno, temveč narav-nost potrebno, da dobimo dobro vino. In prav one države, ki najbolj slove o izvaževanji vina in sploh o vinoreji, kakor Francija, Italija, Španija, se umnih pripo-močkov za zboljšavanje vina poslužujejo, ne da bi jim kedo očital, da so „pančarji" in ponarejevalci vina. Umetno ponarejevanje vina je le tedaj, ako se vinu podobna pijača izdeluje iz vode, spirita in drugih mineralskih snovi, ali tudi če se s pripomočjo majhne množine tropin taka pijača pripravlja. Takoš-nih továrnic pa v Avstriji ni, in potrebno je, da shod vinorejcev glasno izreče, da jih ni, ter s tem izrekom pomiri po lažnjivib besedarijah vznemirjene kupce naših vin. In zato naj se tudi poudarja, da naj postava oštro čuje nad tem, da ne pride nobena pijača kot vino v kupčijo, katera je z dodatki zdravju vinopivca škod- ljivimi ostrupena ; zato naj postava vse one tvarine, katere se v naravnem, poštenem vinu ne nahajajo, odločno uvrsti 8leparskim, kazni vrednim. Poročevalec je v poštev vzel razne pritožbe vinorejcev, ki pravijo, da z raznimi načini zboljšavanja vina škodo trpi naravno vino , ker se s takimi fabrikati pomnožuje množina vin. Temu pa protistavlja nasvèt, naj vinorejci marljivo svoja vina zboljsujejo, naj bolje pa-zijo na umno kletarstvo, snažno vinsko posodo , spioh na to, da bodo imeli trpežna, zdrava in prijetna vina. Omenil je na dalje, da večina onih naravnih vin, katera je dobil v preiskovanje na svojem zavodu, so bila po-kvarjena po piesnjobi, ciku in zavrelici nepitna naravna vina. Ker pa je v obstoječi postavi dovolj priskrbljeno za postopanje proti onim, ki vinu dostavljajo zdravju škodljive tvarine ali primesi, zato nasvetuje, naj se ne zahteva od vlade posebne postave, kakoršna je bila od nekaterih državnih poslancev v zadnji sesiji predložena in od raznih vinorejskih občin naprošena. Dr. Ber ach, kemikar, oštro biča nekatere brez-vestne(?) agitatorje, ki šuntajo nevedno ljudstvo in mu trobijo, da se vino ,,panča". Dr. Diensti iz Kremsa pa meni, da je prezgodaj izreČi, da ni pri nas umetnega ponarejevanja vina. Zastonj je mož poskušal o tem smislu govoriti, velikánská večina zbornikov bila mu je nasprotna. Na to se oglasi dvorni svetovalec dr. Hamm, ki javi, da je vlada razpoalala okrožnico, v kateri je po-prašavala, ali se umetno vino izdeluje, na vse kupčijske zbornice, kmetijske družbe in razne politiške gospóske, a da je od vseh přejela odgovor, da ni umetoih vinskih ponarejevalnic. Isto to trdi prof. Landsteiner, kot referent dunajskega magistrata, da se je prepriča!, da se na Dunaji ne nahajajo vinske ponarejevalnice. Dr. Hamm navaja v dokaz tega, koliko je nespa-metno ščuvanje in obrekovanje škodovalo naši vinoreji, to, da je neka kupčijska firma iz Nemčije vsako leto po 8000 veder vina v Avstriji kupila, a sedaj ga ne kupuje več, ker meni — tako se je neki gospodar sam izrazil — da tu pri nas se le umetno ponarejeno vino nahaja. Dunajski mestni odbornik Hofer meni, da novi načrt kazenske postave more prav dobro zadostovati proti vsemu ponarejevanju vina; temu mnenju ae pridruži tudi poročevalec Mach. Zbor sprejme potem sledeče sklepe: 1. Umetnih vinskih ponarejevalnic ali vinskih fabrik ni v Avstriji;*) 2. z zboljšanjem trtnih plemen in trtoreje sploh, posebno pa z umnim kletarstvom ter z umnim sodelo-vanjem vinorejcev in vinskih trgovcev, kateri vsi naj delajo na to , da se v obóinsťvu zgubé nesrečni pred-sodki o umetnem vinu, bode mogoče žaloatno stanje vi-t ore je zboljšati ; 3. ako hočemo, da bode vinska kupčija cvetela, mora se jej pripustiti prostost, da umno izdeluje vino, katero neizdelano prejema od vinorejcev, ter ga umno pripravlja, kakor ga okus vinorejcev zahteva, ter da dobi kupce tudi v drugih državah; 4. v skupnom interesu vinorejcev in vinokupcev, pa tudi vinopivcev je, da pazijo na to, da se sleparsko vino javni pravici ovadi in njega lastnik oštro kaznuje. Posebno oštro naj postopa pravica proti onim, ki prodajajo vina , v katerih se nahajajo človeškemu zdravju škodljive tvarine. No! reči moram, da sem priČakoval hude in velike borbe o tej razpravi umetnih vin, a ni je bilo, izvzemši onega trenutka, ko je dr. Diensti opominjal zbor, naj se prenaglo ne izreče, da se nikjer ne izdeluje umetno vino. Stala je velikánská večina zboruikov trdno za to, da v Avstriji se ne izdelujejo umetna vina. Jaz nočem tajiti , da so zagovorniki ,,poštenih vin" imeli tudi v enem oziru prav, kajti hoteli so svetu, posebno Nemčiji, ki je dosedaj mnogo avâtrijskega vina pokupila, kazati, da vsa dotična obrekovanja so laž-njiva, in da se pri nas v Avstriji lahko mnogo dobrega vioa dobi. Zlata pot je vendar srednja pot, in tako pot bi bil tudi jaz rad koraČil. Res je, da nekateri sleherno umno oskrbovanje vina uže kot ponarejevanje, „pan-čanje" obrekujejo, — drugi nasproti pa — in prav shod vinorejcev po svoji večini je zopet to potrdil — še le to priznavajo za umetno ponarejevanje vina, če se vino, po zgledu vinskih fabrik na Pruskem, izdeluje iz vode, špirita, tanina, barvila itd. Prvi nimajo prav, ako obdolžujejo umnega vino-rejca ,,panČarja", ki vino čisti na pr. z jaičjim belja-kom. Poznam jih mnogo, mnogo, ki pravijo: ,,To vam je slepar ta gostilniČar, ker slišal sem, da je ponoči svoje vino očistil z jajcjim beljakom". Ne malokrat ae mi je pripetilo, da so prišli vinorejci k meni a prošnjo, da jim pošljem 8Vojega učenca, ki bi vino acistil, in če *) Kaj pa pravijo tisti vinski trgovci , ki trdijo, da v Avstriji se ne fabricira „nič umetnih" ali bolje rečeno po-narejenih vin, k temu, kar je razglasil državni poslanec, kmet in vinorejec g. Tiirenkranz v Langenloisu na doljnein Avstrij skem? Sodarsk delavec, ki je na Dunaji služil, povedal je gosp. Tiirnkrancu to le: Služil je pri nekem velikem dunajském vinskem trgovcu ter ondi sam s 24 drugimi sodelalci pomagal vino delati. V kleti je stal kotel, ki je držal 50 veder. Pod njim se je noč in dan kurilo, izvzemši nedelje in praznike, da se je cuker topil, navadno cuker krompirjevec. Blizo je bilo posode 210 štrtinjakov. Vsaki dan so naredili vina za 15 štrtinjakov. Za narejanje te pijace niso potřebovali niti kapljice naturnega vina. Marveč pripeljalo se je 10 štrtinjakov vode in tej se je přililo iz kotla 5 Štrtinjakov stop-ljenega cukra. Vse se je potem v posodo stočilo in tukaj dodala mešanica „spiritusa", barv in pa nekaj dišav. Omenjeni delavec je tudi v zapisnik dal zapisati, da je poizvedel še za dva jednaka velika vinska trgovca dunajska, kojih vsak je imel po 25 delavcev kletarjev za delanje vina brez vina. No! kaj je to? Vred. Bern rekel, da pride zjutraj, hitrome je doletela prošnja: bi bil dobil še „ne ne po dnevi, zvečer, ko bo že da ga ne bo nibče sosedov videl" trda noč, naj pride drugo premijo s 30 gold. ) če se JeJ > Ako ne ae mi je zdelo potrebno rabiti za popolno izšeiščenje vina filtrirni apa- Krhin 20 gold, rat, bilo je še več opovir, ker kako pripeljati stroj, ne Periateli 30 2 bil odpovedal, Franc Vrtačiô 30 gold,, Janez Maicen 25 gold., Anton Barbari č 25 gold., Martin > da bi ga sosedje videli! Zdaj prašam le : a je čišćenje vina napačoa vinu za mlade kobile: Franc Perjatelj 30 gld., Fraoc Gregor i č 20 gld., Franc Vrtačič 15 gld., in vinopivcem škodljiva reè? Ali ni prav to zdravju hasljivo , da ee iz vina spravijo one klejnate aii belja-kovinske tvarioe, katere delajo vino motno, težko, raznim vinskim boleznim podvrženo? za žebice: Florijan S or ko 15 gold., Antoo Perjatelj 13 gold. Kranj i je bila delitev premij 10. dne t. m. ; premije za kobile z žebeti so přejeli: Mart. Sim- no vec 40 gold., Janez Osel 30 gold., Blaž Kepiô -----—--------r----------25 gold., Jožef Stru pi 25 gold., — w * » o ^ u Zakaj pa zdravnik priporočuje bolnikom in stare- bile: Franc Kurait 30 gold., Matija Stare 20 gold. za mlade k o- 1 ) vine živalske, težko prebavljive? da v se kajti one so, kakor sploh beljako- kom piti staro vino? Ali ni med ljudstvom znano mlada, še motna vina rada napenjajo zarad v njih navzočih beljakovin y Matija Kosmač 20 gold. za žebice: Jožef Lap 14 gld., Janez Grašic 15 gld. in Janez Kepič 15 gold. Nasprotno so pa stara vina čista in zdravju prav zaradi čistosti hasljiva. Nekateri menijo, da stareja vina imajo veliko vec alkohola; od kod pa? če se mu ne âoiske stvari dostavi po umetni poti špirita. Izdelujejo se in čistijo in razvija se tako v njih enantni ali vinski eter, ki jim vino hitreje daje lepo cvetlico, to je, prijeten duh. Da Poročilo o učiteljskih zborih dozori, treba mu je umetno pomagati in sicer s pogostim, veČkratnim pretakanjem, posebno pa s filtriranjem in ciscenjem To so ne nedoižna, ampak naravnost v Ljubljani 25. septembra. (Dalje.) Po končanem zborovanji „vdov. društva" pričelo jako konstna in potrebna kletarska opravila. Ko bi vi- ae je ono „slov. učiteljskega društva". Předsedova! mu ne norejci pridnejše pretakali in svoja vina čistili, bi toliko bolnih vin, zavrelic, cikov, vlečljivosti itd. bilo Večinoma se taka vina vkljub vsemu temu popijó Tudi on pozdravil je je gosp. Govekar, nadučitelj v solskih krogih dobro znan po svojih poducnih spisih. na Igu poleg Ljubljane in prašam: ali ni to zdravju vinorejcev škodljivo? (Dalje prihodnjič.) navzoče s srčnim ,,dobro došli !" in zagotovil skupščino, da „slov. učit. društvo" krepko živi ) nost; poleg da napreduje in da kaže se mu še boljša prihod- tega pa izreka željo, naj bi se društva ki slovansk Gospodarske novice. * Da se kislo zelje ali kapus preveč ne skisa Naši bratj Ru*i pise Slov. Gosp kot širokoustno ropotanje itd. Iz daljnega poročila posnamemo še to: društvo je izdalo letos knjižico: )) Postojni je bila delitev premij 6. dne t. m.; četnica" ter jo poklonilo svojim udom v dar. Za- priliki premije v srebernib goldinarjih za posebno lepe sreberne poroke presvitlega cesarja izdalo je društvo kobile z žebeti so přejeli: ^Anton Jeršan z Unca knjižico „Cesar Franc Jožef I.", katera se je morala 40 gld., Vinko Ogorelec iz Škofelce 30 gld., Fran- dvakrat natisniti, tako se je naš narod zanimal za njo čiška Kopišar iz Ribnice 25 gold, in Jakob M o sel Spisal je to delce dobroznani učitelj in pisatelj gosp iz Hraš 25 gold.; — častne diplome za kobile pa sta Jos. Ciperle, dostavilo se je pa bilo gradivu še nekaj dobila Anton Švigelj iz Kožljeka in Ignacij Majdič v Ljubljani. Najbolj hvalno omenil je gosp. govornik iz Cerknice za mlade kobile so přejeli pre- gledé razprodaje te knjižice vrlih naših sosedov Stajar l U ÈKjSû ^ - U J LU 1 (« U g n V U I 4 U uv/ f/4 V/J Vi* J^l V Jurij Kriše iz Starega Loga 30 gold., Jakob cev ki so v nekaterih krajih je nakupili po 100, in Kovač iz Male Ligojne 20 gld. in Leopold De kle va celó po 200 iztisov. Omenil je dalje, da so o sreberni iz Buj 20 gold.; za žebice Antonu Jeršan u poroki Nj. veličanstva přejeli društvoniki v spomin na iz Unca jo je pa ki bila prva premija s 15 gold, pripoznana rugemu přepustil, Anton Svigelj iz Kož- ljeka je dobil 15 gold., Pavel Metl iz Grahovega 15 gold, in Alojzij Do m i eel j iz Zagorja 15 gold. to veselo dogodbo od souda gosp. Jos. Levičnika v dar po en iztis one „polke" ,. ki jo je bii dal pod naslovom: „Glasi radosti" natisniti leta 1857. o priliki, ke veé sta se cesar EVanc Jožef in cesarica Lizabeta po entjerneji na Dolenjskem je bila delitev mesecev trajajoČem popotovanji po Italijanskem w w premij L/« uuc u Ul« J Cl j picuujg u<* au uhu ia přejeli: Anton Vincencij Smola iz Grma 40 gold. dne t. m. y ki zopet povedal, da dobijo udje v krátkém v dar še od društva izdano kn ji premije za kobile z žebeti so povrnila v našo deželo. Daije je govornik t . j rv «• -1 » 1 . i 1 11 V I žico: a Poučno berilo" ) obsegala razno tvarino. katerim udom „slov. učit. društva" se to, ki bo po izgledu „Drobtinic" svoja plačila predposojila (Vorschuss), kar so nazoć* posebno odliko pa služi ne- tudi odobrili. kar Je Kot pregledovalca račun o v voljena sta bila gg. vornik v nadaljevanji svojega poročila povedal, namreč, Zarnik in Levičnik. Volitev načelnistva in odbora da so poslovenili II. serijo Hartingerjevib gospo- pa je dala naslednji rezultat: prvosednik ostal je gosp* darstvenib tabél (14 komadov). Rokopisa je 60 pôl; G ove kar, podpredsednik postal gosp. Stegnar; bla- gg. Stegnar in Močnik sta vse delo pregledala in gajnik gosp. Tomsič in tajnik g. Moćnik obdržala vredila, naša si. kmetijska družba pak se bo naprosila, sta svoje mesto; poleg teh so še odborniki gg. Pra- da bi delo založila, ter ga v obliki knjižice dala v pro tni k Andrej, Kuhar, Borštnik, Levičnik ia natis. Naši slovenski gospodarji koristne nauke v raznih strokah v dobili a tem zeló roke; v šolah pa naj bi se iz knjižice toliko učilo , kolikor pristuje mladini. Konečno je govornik izrekei še željo, naj bi se zlasti mlajši učitelji pridružili delavnim močem „slov. učit. društva", in ne ravnali se po zgledu onih, ki kupujejo ptujo robo (nemške knjige) za drage novce, domaće ) kar literarne izdelke pa bi le radi sprejemali — zastonj zlasti „slov. Matica" čuti, da je temu res tako. Za tem se je pričela nekako neprijetna razprava zarad edinega slov. pedagogiškega lista, „Učit. To- varša" namreč. naj bi Jedro te razprave bile so neke želje } bil „Tovariš" bi svoja načela nekoliko spremenil organ „slov. učit. društva", y to je 9 naj naj bil manj klerikalen itd. 9 .Tovarša" vrednik gospod Močnik, katerega ponosno štejemo v vrsto svojih ljudskih učiteljev, in o katerem se sme reči, da zadene žebelj vselej uprav na glavo, dajal je zdaj o vsem bi- 9m stvu „Tovaršu" potrebna razjasnila; osobito je omenil ; da imenovani list med učitelji šteje 95 naroč nikov, većina njegovih podpornikov so ne-učitelji, in dosledno je po takem list na te navezan. Izrekei je da kakor ima vsako verstvo svoja načela, pSl tuui y Ud aaaui laia vaan imamo jih tudi mi kot katoliki tudi ) jud 9 mahomedan 9 pro testant izrejajo svojo deco po svoje, dosledno jih moramo tudi mi po svoje , in šolski časnik kot odgojilni list mora stati na verskem stališču. Djal je dalje , da „Tovariš" ne donaša verskih razprav; kedar pa pride v tak položaj , mora pošteno pokazati svojo barvo. Konečno je odločno izrekei, da on od sedanjega pota ne Prav tako!! Kdor odatopi, rajše vredovanje popusti „Tovarša" bere, pritrdil bo našim besedám > da iz nje- govih „Drobtinic", listin veje pravi in istiniti duh neprecealjivib ki so v vseh svojih dvajseterih tečajih zvesto korakale po potu, katerega je hodil prvi slovenski pedagog vseh časov, neumrljivi raj ni knezo-vladika S lom šek. Odgojitelj, kateri se v šoli Tovarša", sme zago- ravna po navodih ,,Drobtinic( < in 99 tovljen biti, da ne ho zagazi! na krivi pot Kdor „To- varša" graja, kaže s tem, da ga ali celó ne bere in ne vé kakošno tvarino da donaša, ali pa da se No! in tedaj mu zdeha po brezverskih pedagogiških iistib. teh mu ni treba ravno daleč Í3kati boditi. Komur se taka jed prilega, „dober ték"! Ne moremo si pri tej priliki kaj , da ne bi tù dostavili opazke , ki jo naha- jamo v „ Tovaršu" od oktobra t. 1., na strani 301. v zadnji vrstici spodaj, „vuaai pio- milostni Franc Jožef I.) so tedaj tudi za versko ki se gasi: Cesar (naš pre- šolo. (i robljene biti. To so besede, ki zasiužijo z zlatím pašom ob- La pa j n e. Dal. prih.) Politične stvari. Taaffe in Schmerling. Ministerstvu Taaffetovemu se a zdaj opozi cija od neke strani, od katere bi je ne bilo nikakor pričakovati. Schmerling, tišti mož, ki je stvaril oni glasoviti volilni red, kateri edini je kriv tako zvanih napenja in kliče Avstriji, se zdaj ci ustavovernih bojev v z mogočnim glasom vladi: „stoj!" čeravno ona prav za prav še ni storila ne koraka za premembo ustave. Lord- pa t . .. > res grozna bojazljivost, če člověk ne vé, česa se ma Oberrichter kliče svojih 39 mož za brambo ustave še zdaj ne vé čisto nič, kdo jo hoče napadati. 9 To je bati! Kakor v zbornici poslancev, iuu. * spôski zbornici neka stranka, katera si domišljuje, da ona je poklicana po svojih matadorih vladati. To stranko je vstvaril prav Schmerling sam okoli leta 1860. in je nje vodja še dandanes. Zato je ta mož tako Je tudi v predsednik c. k. najviše sodnije vselej na čelu opo- ziciji, kedarkoli naznanja cesar želje po spravi med narodi. On se je zoperstavil prvemu správnému ministerstvu Potocki-Taaffejevemu 9 on je nagajal kot pred sednik zbornice gosposke ministerstvu Hohenwarto-vemu, toraj ne more drugače, da tudi drugemu ministerstvu Taaffejevemu napoveduje boj. to 9 Popolno neopravičena in nalašč izmišljena misel je da Schmerling delà to iz golega patriotizma« teh Se celó najhujši nasprotniki sedanje vlade in ima ona precejšnje število je ne sumičijo, da se bo lotila ustave , in še celó taki, ki hočejo vedno trdijo, boj, da premeniti ustave še celó mogoče ni, ker mi- zbornici gospôski. Ce toraj v nisterstvo za to potrebne večine dveh tretjin nima ne v zbornici poslancev, ne v tem oziru ni nobene nevarnosti, ne moglo bi se razu- meti vedelo, da mu 9 zakaj Schmerling brusi svoj meč, ako bi se ne gre 9 le za to, da bi „ustavoverna" stranka To dobila izgubljeni raj, izgubljeno gospodstvo nazaj. je, kakor Nemec pravi, „des Pudeis Kern". Večkrat se je uže povdarjaio , kako po vse je de-cemberska ustava iz mesá in krvi ustavaške stranke izrezana in da Sploh je bila vsa ta neprijetna, in naj naravnost 1861. ustave po njej more gospodovati ta stranka. Tudi Schmerling se suce v tem napačnem koiobarji. Za svojo osebo — ker je sam najprvi „ustavak" ima on prav, ni&akor pa njegova misel ni prava tam kjer gre t za občni blagor cesarstva. Kakor on, stvarnik rečemo, prav nepotrebna obravnava to, kar Nemci ime- njegova nujejo: „ein Misston" v današnjem shodu. Begala je tralističnem kalupu vladala in „ustavaške" stranke, tako je tudi stranka večkrat zagnaia se v to, da bi Avstrijo po cen- kolikor toliko lepo vzájemnost, pa vgrabila tudi toliko , da je odpasti moral nameravani gosp. Levič- drugo Časa nikov nasvet o nacrtu pisanja po taktiranju m do , po katerem je Dunaj vse, vse malo aii nič. Schmerling sam, za njim pa tudi „purgarsko"ministerstvo Giskra-Herbstovoin po tem Auersperg-Lasserjevo so zmerom vso moč napenjali za to, da bi Avstrijo podu naj čili. Al kaj je malega tudi gosp. Močnikova kritika o II. berilu. Bran je bil poslednjič še gosp. Ran to v pisni nasvèt, bii následek vsega tega prizadevanja ? Ko je spodletelo naj bi se delaio na to in prosilo, da bi učitelji v nena- poskuševanje ustavaškega staroverca Schmerlinga, přišel vadnih slučajih in stiskah dobivali enako uradnikom na Je dual i zem najsurovejše podobě na dan, in ker so àd dali jemali deželnim zborom njihove pravice 9 3® ki 1 ičija postala popolno samostojna, ćastiicem Schmerlingovim strašen trn v pêti Ni mar vse to najjasnisi dokaz, da se Avstrij se snegom pobeljene. Dobro je, da je sneg že izginil dandanašnjim in da se je od včeraj sem že utoplilo. Za salato in A * • __1 • _ / A___i \ • . ___*v 1 1 v l j #1 . . • . dá vladati po tistem kalup 9 ki zelje (vêrzote) je přišel dež v nekaterih pozno; suša ju je bila že preveč prevzela. krajih No pre- ubogi ten Schmerlin g prav ? " 9 * UV"JM r_ " 5 J« JW pi^'^V» i^VI , uuugi bi bil Lord-oberrich- ljudje po Krasu in drugod imajo vsaj vode, katere so že več ko mesec dni za se in za živino živo pogrešali. Recimo, dajeSchmerling v svoji visoki sod- Zdaj bodo pa vendar zmeraj še pogrešali živeža in nijski službi in starosti spoštovanj vreden recimo vina. celó da kot oče svoje ustave ima tudi pravico ustav- vina ni četrtina v deželi Brdih niso skor čisto nobene reči přidělali in ljati se vsem federalističnim težnjam, je jasno kot beli dan to , da njegovo pri vsem tem sporoČil kakor sem poprej enkrat 9 adnj ampak komaj desetino na vadne vendime. JC JOOUU av/fc WVI1 vvr y VIM * J O J • V. T W v ^ ^ VJ V.J in agitiranje v gosposki zbornici zoper vlado nima ni- starih bokalov). ravnanje Rebulo oddajajo v Brdih po 18—20 gold, kvinč (60 * • a * f i i i \ rw At • w « &se kakoršnega temelj Nepotrebno sem prav v ekonomična vprašanja, Schmerling gosposki zbornici še zato, ker daje političnim ustava škim petelinom zbornice kakor namerava ž njimi pečati se naš državni zbor« rovanje v Sem spada tudi dnevni red prihodnje obČne seje naše kmetijske družbe, ki bode 23. dne t. m. Imela poslancev povod za neumno na- biti přetekli četrtek , ali razpihnil jo je vibar. J® Ker pad vlade se je grof Coronini za trdno odpovedal predsedništvu Da toraj Schmerling s svojo agitacijo v gosposki mora voliti občni zbor novega predsednik a. f zbornici zoper sedanje spravno ministerstvo habsburški Ta teden so pri nas preskušnje za dosego učitelj-monarhiji nič ni kořistil, to se bo pokazalo v zbornici ske sposobnosti. Res blažena si Vipava, Tako občuduje vipav- bodo namesti da se zbornica poslancev, mirno pesvetovala in bavila s krvavo potrebnimi deli Čas tratili s praznimi politićnimi borbami, in tako na- mesti kruha dali narodom pet kamenja. Vlada in Vipavsbega 14. okt. tako imenovana raj kranjski sko dolino tujec, ki jo spomladi vidi, a ne pozna nad konservativna stranka se skrbno oglibjete temu, da bi politični boj s trte to prihranjeno! za to hvale pela bilo le Schmerling Većina narodov avstrijskih starcu ne bo log, gledž sodil s katerimi se mora naš Vip zdaj v naš „kranjski Letošnja letina ; boriti. Naj popa bode vse drugače o kateri ni nihče v „Novicah" raj", * Ostoj Mnogovrstne novice, Prvi turŠko-nemski siovar. Gospá Kamila Ružićka kaj več omenil, se je jako slabo obnesla. Ubogi kmetič trudil se je celo božje leto, a zdaj še toliko ni přidělal da bi sebe in svojo družino preživel: t zopet bo zacel boben peti Sadj e pa so davki, ni bilo skoro nié iz Zagreba memo drugih let, zatorej ni bilo mogoče, ga kaj pro za vsakdanjo polento je jako malo dati T y katera je tri leta redno pobajala repa, pesa in korenje tudi slabo kažej y , vina pa je bilo javne tečaje na iztoČni akademiji dunajski, je sestavila med vsemi pridelki najmanj. In vino je vendar gl ko-nemšk siovar, ter ga je poklonila pridelek, po katerem kmet do solda pride, da plača in izdala našemu svetlemu cesarju. Za to je od njega veličanstva svoje davšči Došlé přejela zlato kolajno za umeteljnost in znanost Nemci niso imeli nobenega turško-nemškega slovarj le-tá je dobro došel našim slaboumnim turkofilom. * Zmrznila je kmetica z 20 presici vred ponoči med in 10. dnevom preteklega meseca septembra v kan- kvinčev (kvinč enega ali pa še tega ne. vodi in trda se bo našemu Kdor ga je navadno přidělal 60 starih bokalov), liko jih v hiši, katerim 20 ga ima letos samo upanje je toraj šio po kmetu godila čez zimo, kajti Vse tonu Tessinskem v Svaj Gnala je namreč to čed obleke in obuvala ni bilo nobenega treba napraviti zimske 9 pa s čim, če mmaš nič ut wnw uvwuuvg« vt/Seljct, ivaaui hitro pobral svojo mrvico grozdj kakor drug trgatvi prešičev v Blegno dolino, med tem pa je nagloma snega na debelo padlo in hud mraz nastopil. leta Šole j vsakdo Je ta teden začenjajo se pri nas y * 100 dni brez hrane je živel prešič, katerega so vseh Svetih zacele? kom živino pasti. Ali bi ne bilo bolj ob tem času, ko je treba otro y ko bi se o Lukov* našli v potopljenem Segedinu na Ogerskem zaprtega v svinjsku. Poprej dobro pitanega živinčeta zdaj ni Ajdovice na Dolenjskem 17. okt. (Sneg. bilo nič ko kost in koža. Kako se je živel y nihče ne vé zopet žrl y brž ko ne od svoje lastne masti. Ker je najdenec so upali da ostane pri življenji v redek do y nadejati se je bilo težko pričakovanega dežja i kaz, kako dolgo more žival živeti brez hrane; vode za pijačo pa je menda dosti imel. Naši dopisi. Letina.) Sv. Terezije dan bil je se prijazen, le proti pol- due pričel je južen veter razsajati in ko je proti večeru ponehal katerega je to jesen še malo bilo. Ljudje so morali vodo dopeljevati zopet od daljne Krke po silno slabih občinskih kolovozih. Ves drugačen bil je včerajšen dan — četrtek. Že ob svitu kazal je do kolena globok sneg, ki je meter visok do večera zapadel. Včinil je Gorici 20. okt. sadnemu drevju strahovito škodo. Najlepše veje ležale . uviivi — Ko bi jez hotel politikovati, so danes pod drevjem odlomljene. Eoako veliko škodo rekel bi lahko, kako se mi Goričani ponašamo s tem, storil je po gojzdih in vinogradih, kjer je z nadepol-da je naša deželica dala državnemu zboru dunaj- nimi mladikami vse postláno in celó stare trte vidijo se skemu predsednik a. Bog daj, da bi ladijo dobro večinoma polomljene. To je škoda, ki se danes še preče nastane kak vihar, če se bosta prepirala jug računati ne dá, nego nas gotovo na leto bolela bo; kajti krmil, in burja. Jug in b ar j a oc UUaia piouiiaia jug muuumi uu «"j uv^v uuo guiuv v ua iviu uvicia u u 5 aaj u to sta čudna patrona; če hribovci nimajo sadja, vina ali vsaj kakovo živinče izkazala sta se ravnokar pri nas. sredo in Četr- tek smo imeli nenavaden vremenski prevrat : dež plohe burjo y y luicii ucuavaucu vicuicuoai picviat . u oůj vwiv»^ "^b 4 bliskanje in grmenje; potem strašno karijo potřebuje. prodati, je pač slabo za denar, ki se ga za potrebno obleko, mnogokrat za živež in vsako leto toliko za dav- Letine bilo se je letos vsled sploh se hujšo ko lani vernih duš dan. etala J« ugodnega vremena sicer obilniše nadejati, al kar so na kôrce sè střeh ; hiše so se tresle, kakor da bi bil po- Ruskem kobilice, to so bile tu po lanskem žiru zaplo-tres: vmes ie šel dež in vse skun ie osolil in zabelil dene miši, ki so pšenice, rži, ječmena in ovsa na neka mraz. V petek zjutraj pa so bile vse gore krog eaucui viuuw uuiiot, xvx ov pouuivcj iAi| jouuicua tu vivoa ua ucaa~ Gorice terih njivab blizo polovico sklestile. Tudi druzemu žita so veliko skodovale. Bilo je te tolikanj škodljive živali toliko , da jih je en sam kmet na svoji njivi nad 200 končal. Krompirju sicer niso toliko škodovale, kakor gnjiloba, vendar mu tudi niso prizanašale. Koruze je letoa tu sploh malo in še ta ni dozorela; kajti po-mladansko močvirno vreme jo je preveč zakasnilo. Bolje sta se obneala proso in ajda, ki sta srečno odšla mrazu. Vse drugače so kmetje letos veseli letošnjega mošta. Dasiravno se vinska trta ni obilno obnesla, a boljega mošta ko lani je dala. Grozdje ni bilo ničgnjiio, dobro dozorelo in vsled tega se je trgatev še le teden po sv. Mihelu pričela in večidel tudi dokončala. Nekateri so pustili po navadi črnino še dalje zoreti, so pa danes belino Damesti črnine brali. Iz mirnopeške županije 19. okt. (Goveja kuga in skrb političnih uradov.) Pri nas se je pred kakimi dva-najst dnevi v 2 hlevih prikazala goveja kuga, zanešena po hrvatskih bušab. Gospodarja sta bolezen o pravém času naznanila c. kr. gospóski, ki je, kakor postava veleva, bolno in zdravo živino preiskala in pobiti dala. To potrdimo, al ne moremo si kaj, da ne bi — o iskreni želji za naglo zadušenje grozne kužne pošasti — navedli marsifeaj, kar se nam ne zdi tako, kakor bi moralo biti po propisih postave za obrambo kužnega širjenja. SI. komisija je: 1. goveda poprej pobila, predno je bila jama za-nje skopana , in se je torej kužni smrad predolgo širil po Mirnipeči, ter so možje — konjederci ali kdo še — še le drugi dan zagrebii pobita goveda, tako, kakor tirja previdnost, da se drugam ne zanese kužni zrak. Tudi ne umemo, kako so najeti ljudje smeli konjedercem pomagati jamo kopati blizo mrtve kužne živine, ne da bi bil kdo mislil na okuženje. 2. Ni komisija nobene straže postavila pri hiši oku-ženi v Mirnipeči in so prebivalci one hiše lepo prilož-nost imeli z ljudmi občevati! 3. Ukazala je komisija ali gosposka, naj kmetje zgornjo prst odkopljejo in iz-vozijo iz župacovega vrta, na katerem je ob sejmu stalo nekaj okuženih hrvatskih buš, ni se pa domislila, da se po košib , v katerih se je prat vozila, ako se ne sežgó f kuga utegne zatrositi v mnoge hleve. Ker se zapoveduje kadenje z žveplom, zakaj niso tudi onih mož in onih žensk kadili, ki so na vrtu prst kopali in vozili? 4. Ni ne okrajno glavaratvo niti županstvo naša skrbelo za to, da bi se bili danes teden, to je , v n e-deljo, postavili čuvaji na pota, ki bi bili ljudi, v cer-kev namenjene , domů vračali, če tudi je moralo biti gosposki znano, da je bila za to nedeljo božja služba, kakor po navadi, oznanjena, ko še kuge ni bilo v fari; tudi danes ne bili bi taki čuvaji postavljeni bili, če bi duhovščina ne bila opomnila župana in žendarma, da ona ne more ljudi odganjati od božje službe, in se bodo ljudje po stari navadi gotovo zbrali v cerkvi, ako politični urad ne postavi omenjenih čuvajev. Prasamo tudi : zakaj ni preskrbna komisija aii pa županija naša ljudém po fari precej naznanila, da jim ni pri božji službi zbi-rati se, ker bi 8 tem lahko kugo zanesli v svoje hleve? 5. Gospóska je dopustila , da so danes teden Hrvatje smeli skozi Novomesto in Mirnopeč gnati dve Čedi pre- sičev , ki so m< rebiti dan poprej valjali se ali rili pu blatu okuženih goved ali se za temi pasli. Ali ni prav lahko mogoče , da taki prešiči z živinskim blatom vred kugo zanesejo k nam? To se vsaj nam zdi veliko bolj mogoče, kakor pa po ljudeh, kateri imajo le s svojo še zdravo ali pa nobeno živino opraviti. — Koncem naj dodamo še to vprašanje: SI. komisija je prepove-dala za danes božjo službo; ali ima ona za tako prepoved pravico, ali ne spada taka prepoved v cerk-veno oblast? Tudi je komisija (ali prav za prav gosp. komisar) obsodil gg. župnika in kaplana v visoko de-narno kazen, ker sta danes teden obhajala božjo službo, čeravno zoper to župnijski urad ni dobil nikakošne uradne prepovedi. *) Iz Struge 1. okt. — 24. u. m. smo imeli volitev žu- panstva, pri kateri so bili Jožef Pu gel, posestnik v Tržiču , za župana, Jožef Gregorič iz Potiskavcaj za prvega, Janez Drnulc iz Pake pa za druzega svetovalca izvoljeni. Iz Medvod. — Pri volitvi 18. dne u. m. bil je za župana izvoljen Jurij Cvajner, posestnik v Preski, za svetovalce pa so bili izbrani: Lorenc Kavčič iz Medvod, France Knific iz Svetja, Jakob Kos iz Sore ia Martin Košenina iz Preske. Iz Ljubljane. — „Ce ne vé kdo v kaki družbi nič druzega govoriti, kramljá o vremenu Tako se glasi nek pregovor. „Novice", obdarované zmerom s preobilnim gradivom, niao sicer v takem za časnikarje břitkém položaji, vendar morajo danes novice iz Ljubljane začeti z vremenom, ki je nenadoma nastopilo med 15. in 16. dnevom t. m. Po nevihti, ki je le lastna vro- čemu poletji z bliskom in gromom, je razsajati začela burja, ki je přinesla zimskega snega na debelo, tako,, da smo hipoma stali sredi zime , a to ne samo pri nas I Ljubljani, ampak po vsej deželi, po Primorskem, Stajarskem, Koroškem, al — kaj hočemo na drobno na-stevati dežele, kamor je prihrula zgodnja zima, vsaj je,, kakor nam meteorologi poročajo, blizo pol Evrope bilo ogrnene z belo odejo prav tako , kakor je bilo to 16. in 17. oktobra leta 1869., tedaj pred 10. leti. Da je kmetijstvu, in osobito vinorejcem, ki niso še tr-gatve dokončali, to nemilo vreme prizadelo veliko škodo, razume se samo po sebi. Zdaj je sneg po ravninah povsod izginil in včeraj dopoldne smo imeli tukaj zopet 10 stopinj po R. toplote , ki pa se je na večer zopet stisnila le na 2. — (Mestni odbor) je imel 17. in 20. dne seji, v katerih se je obravnavalo mnogo gospodarskih in posebno cestnih zadev ; sklenil je tudi napravo 4 rešivnih čolnov na Ljubljanici in da dobijo perice o vseh svetih tako imenovane zidane ute na sejmišču za sbrambo pe-rila, za katero bode vsaka perica, naj ima kolikor koli perila, toliko plačevala mestni gospóski, kolikor je dozdaj plačevala v vežab, to je, po 5 kr. Ker se je število prebivalcev od onega časa, kar so perice začele skladati perilo po vežab, silno pomnožilo, in je v Ljubljani tudi od leta do leta več nalezijivih bolezen, zapoveduje skrb za javno zdravje to premeščenje, pri katerem perice ne bodo na nobeni škodi. — Ker je v 1. seji gosp. župan odboru naznanil, da se naš domaći polk kmalu vme iz Bosne domů in potuje skozi Ljubljano na Dunaj, kjer ostane, se je na njegovo vabilo v pondeljek sesel dotični odsek mestjanov v pogovor^ kako naj bi se sprejeli hrabri naši sinovi vrnivši se iz „nove Avstrije". Pride jih neki 1500 mož — če je župan dobro podučen — prve dni prihodnjega meseca.. Odsek je v prvem razgovoru le to principielno sklenil, da ima biti sprejem slovesen s primernim pogostenjem, v cesar bodo gotovo radi pripomogli mestjani. — (Ljubljanska mestna gosposka) naznanja, da morajo vsled vladnega ukaza znova cimentirane biti vse *) Ce se je res godilo vse tako , kakor je tù popisano, se pač niso strogo izvrševale zapovedi in prepovedi postave zoper govejo kugo, in župnijskemu uradu, od katerega se ne more zahtevati natančno znanje dotičnih postav, bi se bila morala naznaniti prepoved gori navedenega cerkvenega obhajila* Kakor pa vse prepovedi, ki se ticejo občenja ljudstva, sejmov, šolstva, javnih veselic itd., spadajo pri kugah v oblast c. kr^ politične gospóske, tako jej gre tudi indirektna oblast prepovedi božje službe v kužnem kraji. Vred. mere in vage, ki so bile cimentirane 1876. in 1877. 1., in sicer one od prvega imenovanih let uže do konca prihodnjega decembra meseca, druge vsaj konec marca oovega leta. — (Proračuni lj ubij anskeg a mesta za 1880. leto) ležé v ekspeditu mestnega magistrata, kjer si jih lahko ogleda, kdor hoče. — Ker se goveja kuga zeló razsirja po Štajar-skem in Kranjskem (dolenjskem), je si. ministerstvo notranjih oprav gosp. dr. Roll a, bivšega vodjo živino-zdravniške šole dunajské, poslalo v Ljubljano, da se s ces. kr. deželno vlado posvetuje o enakem postopanji kranjske in štajarske dež. vlade proti tej kugi. V pon-deljek se je dr. Roll s kranjskim deželnim živinozdrav-nikom dr. Scbindlerjem podal na Dolenjsko, da vidi, kako tù stoji s kugo in kako se izvršuje postava. Kakor se nam poroča, so v Gabru in Podgabrom pobili 47 kužnih in kuge aumljivih goved; govori se pa, da se je v Gabru za kugo crkneno živinče natihoma ^agreblo ; kako — vprašamo — ali župan gabrovski ni nic o tem vedel? — Da bi se kuga v litijskem okraji dalje širila, ni slišati. — „Tagblatt" , ki se v vse reči vtika, če tudi ne pojma nima o njib, je unidan, ko je slišal, da naša deželna vlada želi v pripomoć proti kugi začasno v službo vzeti več živinozdravnikov, v svoji „modrosti" opazil, da kaj tacega bi se bilo moralo zgoditi uže takoj ,,na prvi glas, da je kuga v deželi". Salomon „Tagblatt", se ve, da ne vé, da zatiranje kuge ne leži v zdravil ni moci živinozdravnikov, ampak v strogi vršitvi policijskih naprav, za katere so v prvi vrsti poklicana okraj na glavarstva in župani, ki morajo povsod, noc in dan, oči imeti, da se po tihotap-stvu ne godijo zatajbe in vsake vrste sleparije. Kranjski deželi goveja kuga ni več novinka, in vkrotena je bila vselej brez silne izgube goved z energičnim sodelova-njem deželnega živinozdravnika, okrajnih zdravnikov in okrajnih glavarstev brez najetih živinozdravnikov. C/k. deželna vlada ni tedaj celó nič zanemarila, da ni — po „Tagblattu" — iz vseh vetrov na pomoč klicala živinozdravnikov. — Gosp. deželni predsednik vitez Kallina je blago-volil kovaču Janezu M an de lj nu v Ustjah v okraji litijskem podeliti premijo v denarjih za to, ker je prvi nazDanil gospóski, da imamo govejo kugo v deželi. — Mandelj se je leta 1870. in 1871. prav dobro izučil živinozdravstva v ljubljanski šoli in s svojo vedaostjo prvi pomagal zaslediti kugo. — (PreskuŠnje letošnjih učencev podkovske in živino-zdravske sole) so bile končane 20. dne t. m. Vpričo so bili predsednik družbe kmetijske g. baron Wurzbach in pa nekateri gosp. odborniki centralnega odbora, tudi novi učenik podkovstva in živinozdravstva gospod Ed. S ch le g el je bil navzoČ. Gosp. profesor Konšek je izpraševal učence iz rastlinoznanstva, iz ostalih sedem nauko v pa dr. Jan. Bleiweis, vodja te učilnice ; iz dejanskega podkovstva so bili trije učenci kovači pre- skušeni uže od ranjcega gosp. Skaleta. Naj imenujemo učence , med katerimi so trije bili kovači in vsi přejeli diplomu spuBubuusti 2a kuvaako mojstoratvo , pa tudi spričala dobrib živinozdravniških pomočnikov in meso- gledov, dva pa, nekovača, sta dobila spričalo dobrih živinozdravniških pomočnikov in mesogledov, tako-le uvrštene : Le s ar Janez, kovač, iz Hrovače pri Ribnici, Novak Aleks., kovač, iz Klanjača na Hrvatskem , Rovan Andrej, kovač, s Cola pri Vipavi, Me rva Franc, nekovač, z Vač pri Litiji, Lesar Lorenc, nekovač, iz Soteske pri Moravčah. — ( Ubogim gimnazijskim dijakom na pomoč) prosi tukajšnja katoliška bukvama Matične ude, naj jim da-rujejo ali vsaj posodijo „Prirodopis živalstva s podob ami", katerega uže leta 1872. v drugem natisu od Matice izdanega ni več nikodar dobiti. — Ker po takem te slovenske knjige za gimnazijo živo potrebujemo, naj bi tudi si. Matica blagovolila preudariti, ali ne bi jej mogoče bilo, izdati nov natis. — (Katoliško društvo) napravi prihodnjo nedeljo v korist ubogim Vincencijeve družbe pri sv. Jakobu tombolo. Začetek tombole je ob V2 ur* zvečer. — {Dramatično društvo) ima v nedeljo ob 11. uri dopoldne v dvorani čitalnični občni zbor, pri katerem se volijo tudi predsednik in odborniki. — (Vljudnaprošnja 0 popisu letošnje letine.) Nekateri gospodje, ki jih je podpisani odbor naprosil popisa letošnje letine, nam še niso odgovorili. Odbor tedaj jih vljudno prosi, naj blagovolijo dotične pôle z odgovori kmalu poslati. ; i ^ •• ! Centralni odbor c. k. kranjske kmetijske družbe. — Zadnji naš list je bil z a se žen zarad 12 vrstic, ki smo jih o železnici pontebski od besede do besede ponatisnili iz tržaške „Edinosti". Novičar iz domaćifi ia tujih dežel. Z Dunaja. — Zbornica poslancev se je dozdaj gibala največ o formacijah, to je, o volitvah, izročevanji predlogov dotičnim odsekom itd. V 3. seji vršile so se volitve za jako važne 3 od-seke , namreč adresni, legi ti macij s ki in petici j ski odsek. V adresni odsek so bili voljeni iz des-nega središča: Hohenwart, Klaić, Giovanelli Ignacij, knez Alfred Liechtenstein in vit. Schneid, iz českega kluba: Rieger, Henrik Clam-Martinitz, Srom, Zeitham-mer pa Gudenau izmed moravskih velikih posestnikov; iz poljskega kluba: Groholski, knez Czartoriski Du-najevaki, Ëvzebij, Czerkavski in Smarcevski. Devetorica liberalna tega odseka pa je: Demel, Herbst, Rechbauer, Kopp, Scharschmid, Sturm, Sii33, Tomasz-czuk in Weeber. Za načelnika temu odseku bil je izvoljen dr. Groholski, za njegovega namestnika dr. Rechbauer, za perovodjo pa Schneid in Tomaszczuk. Poročevalec večine bo najbrže grof Hohenwart, za manjšino pa bode po naznanilu liberalnih listov adreso sestavil dr. Herbst. — V legitimaci j ski odsek je bilo v tej seji voljenih 15 poslancev združene desnice in 9 liberalcev, namreč iz kluba Hohenwarto-vega: Lienbacher, Pflíigl, Karlon, Thurnher, Styrrza ; iz kluba českega: Wiedersperg, Griinwald, Mir. Kin-sky, Kusy in Veselý; iz kluba poljskega: Smolka, Baum, Julij Czerkavski, Mieroszevski in Vetter; izmed liberalcev pa devetorica: Granitsch, Weeber, Koval-ski, Scbier, Kohanovski , Waldert, Menger, Jaques in Obentraut. Volitev za peticijski odsek pa menda ni obveljala, ker se je pri aeštevanju glasov, ki se je za omenjena odseka vršilo še le po končanem zboro- vanju, menda pokazalo, da se atovilu uddauih glasov s številom glasujoČih poslancev ne vjema. Za ta odsek so bili od združene deanice nasvetovani: Winkler, Zallinger, Froschl, Pozza, Wurm, Matuš, Belcredi, Salm Hugo, Roth, Jeřábek, Weigel, Ruczka, Zuk-Skarszewski, Splavinski in Ozarkievicz, od levice pa: Zaharija Herrmann, Stôhr, Banhanns, Raab, Terlago, Wrann, Ofner, Tausche in Wiesenburg. Ministri so bili pri današnji seji vsi navzoči in grof Taaffe je po prvi volitvi proti nekaterim rekel: „Zdaj zbornica vsaj voli svobodno; a prej se je le velelo: tako hočemo imeti, in ne drugači." * — Hohenwartovemu kluba (desnemu središču) sta pristopila tudi dalmatinska poslanca Monti in Po z za, ki sta te dni došla na Dunaj. Klubi desnice se prav marljivo shajajo in so med seboj v vedni do- tiki. V Hohenwartovem klubu je bilo po želji levice nasvetovano, da naj bi se za gospodarska vprašanja volil poseben odsek 24 udov, a ker so stvari, ki bodo prišle pred zbornico, tako različne, da bi v tak odsek nikakor ne bi mogli voliti strokovnjakov, ki bi bili vsem kos, se je prav sklenilo za vsako vprašanje voliti poseben odsek, ki bode sestavljen iz poslancev, kateri bodo reč dobro umeli in kolikor mogoče prav in ugodno V • I « resili. — Dalmatinski državni poslanec dr. Kl aie je oddal klubu desnega centra sledeČo izjavo: „Vpeljava hrvatskega jezika v šole in urade je naše živensko vprašanje ; mi smo se uže dolgo za to borili, pa brez vspeha. Mi smo upali, sedanje ministerstvo se bo oziralo na naše tiriatve, a zgodilo se je protivno. Se le pred ne-katerimi meseci je razglašena neka naredba , ki v naše učiteljsko izobraževališče vpeljava nemščino kot obligatni predmet, oziroma učni jezik. To, gospoda, je brezumni, škodljivi in nepotrebni germanizatorski po-skus, ki škoduje naši narodni zavesti. Upamo, da boste nam pomagali, da se v nebo kričeče krivice, ki tlačijo našo narodnost, odpravijo, ker to je naš glavni pogoj, da podpiramo ministerstvo. Pod tem pogojem strinjamo se jaz in moji tovariši s predlogom gosp. prvosednika." — 40 udov zbornice gosposke je 12. dne t. m. se zarotilo v zvezo z dvěma paragrafoma : 1) Trdcvratno se držati državnih osnovnih postav od leta 1867., osobito pa §§. 11. postave, ki določuje področje državnega zbora, in zoperstaviti se vsaki poskušnji, da bi se katero tacih pravic, ki jih državni zbor ima, prisvojili deželni zbori, 2) stanovitno se držati tudi vseh druzih postav , ako ne bi posebne razmere Časa take premembe zahtevale. Zanimivo je poznati teh 40 „kavalirjev", ki se nameravajo bojevati pod zastavo Schmerlingovo. Ti le so: vitez Arneth, grof Attems, grof Auersperg Adolf in Jožef (kranjski), vitez Briicke, baron Burg, grof Chotek, baron Felder , Gogi, baron Hartl, vitez Hasner, baron Hein, opat Helferstorfer, baron Hye, baron Koller, kardinal Kutschker, knez Friderik Lichtenstein , baron Mayr, pl. Napadiewicz , Neumann, pl. Plener , baron Rizy , fzm. vitez Schmerling, grot Schooburg, baron Scrinzi, baron Tmti, bar. Waschmg-ton , vitez Waser, baron Wehli, baron Winterstein in grof Wrbna. — O ministerstvu poročajo uradni listi, da bode grof Taaffe precej po dovršeni adresni razpravi cesarju nasvetoval novega ućnega in denarnega ministra. Pri tej priliki se bode tudi pokazalo, ostanejo li vsi do8edanji ministri v službi aii se bode tudi v tem oziru kaj spremenilo. Tudi program ministra Taaffe a se mora potem obelodaniti, kajti dozdaj še zmerom stoji nad strankama, nadalje pa ne more tako ostati. Ali na desno ali na levo? ali za pravico ali krivico: eno mora biti. — V 4. seji je grof Taaffe předložil načrt zakona o upravi Bosne in Herce go vin e, minister H or st pa načrt zakona za podaljšanje brambov-ake postave do konca leta 1889.; nadalje je předložil načrt zakona za preskrbljevanje stojeće armade in dopolnilne reserve za leto 1880, Vodja finančnega ministerstva, Chertek, je izročil načrt postave o dotaciji za vzdržavanje cesarskega dvora. Dotacija cesarskemu dvoru je bila po zakonu od dné 10. marca leta 1870. na deset let dovoljena in je znaeala za vsako polovico države 3,615.000 goldinarjev. Se za* konom od dné 28. junija 1872 se je ta svota v obeb državnih polovicah povekšala na 4,650.000 gld. Ker pa konci tega leta poteče desetletna doba prvega zakona, določuje Chertekova predloga dotacijo cesarskemu dvoru za daljnih 10 let tako, kakor je določena v zakonu od 28. junija 1872. Pri volitvi v adresni odbor je bilo oddanih 33& glasov. Voljeni so odajvtonomistiške stranke: Clam-Martinic, Rieger, Srom, Zeithammer, Groholski, Dunajevski, Czartoryski, Czerkavski, Smarzewski, Gu-denau, Hohenwart, Klaič, Schneid, Giovaneili in Liechtenstein. Od ustavoverne stranke so bili po kompromisu ti-le izvoljeni : Herbst, Demel, Kopp, Scharachmied, Sturm, Ed. Suess, Tomaščuk, Weeber, Rechbauer. Adresni odbor se je konstituiral in volil za predsednika Groholskega, za namestnika dr. Rechbauerja^ za zapismkar]a pa Scbneida in dr. Tomaščuka^ „Pokrok" poroča, da čaka grof Taaffe samo izida adresne debate, da bode potem předložil nj. veličanstvu cesarju dopolnitev ministerstva. V ogerskem saboru je ministerski predsednik předložil nacrte enacih postav, kakoršni so bili predloženi v 4. seji avatrijskega državnega zbora. Ogerski državni zbor se je bil nalašč zaradi tega sešel. — Cel kup vladnih in druzih predlóg je uže dobila zbornica poslancev v obravnavo; imenovali bomo te predloge, kedar pridejo v razpravo. Rešila se je me-ritorična samo ena predloga brez dalje obravnave, namreë da se je za potrebšćine cesarjeve hiše določilo 4 milijone in 650.000 gold, na leto za prihodnjih 10 let (isto svoto določuje tudi ogerski državni zbor). — Druga vladna predloga, ki tudi sega na 10 let, je §. 11 vojne postave, po kateri ima Avstrija za primerljej vojske n& kopnem in morji imeti 800.000 vojakov. Poleg te voja-štvo zadevajoČe vladne predloge je zbornici tudi v razpravo izročena predloga, katera za prihodnje leto za-hteva, da se sme za prihodnje leto nabrati za stalno armado in pomorstvo 54.541 vojakov, za domestno reservo pa 5454. — Davek od piva ima po vladnem proračunu prihodnje leto zcašati 22 milijonov gold., od teh mil jonov pripada 20 milijonov in 20U.000 gld. občnemu vžitnemu davku. — Novi minister vnanjih oprav in následník An-drasyjev baron Haymerle govori nemški, francoski, angleški, italijanski, turški, perzijanski, arabski, novo-grski, holanski in danski — magjarski pa ne zna. To hudo peče Magjare, ki v tem vidijo žalenja dualizma^ Kaj pa Slovani, da je baron Haymerle se raji učil turški, nego kak slovanski jezik. Telegram „Novicam''. Z Dunaja 21. oktobra. Pri volitvi kontrolne komisije za državni dolg in druzih danes voljenih odsekov je v zbornici poslancev zopet zmagala desnica. Minister Taaffe je odgovoril na interpelacijo poslanca Bârenfeinda zarad goveje kuge, minister Falkenhayn pa zarad trtne uši. Žitna cena v Ljubljani 18. oktobra 1879. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 7 kr. — banaške 11 gold. 3 kr. — turšice 6 gold. — kr. — soršice 7 gold» 93 kr. — rži 5 gold. 39 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 4 gold. 20 kr. — ajde 5 gold. 20 kr. — ovsa 2 gold-93 kr. — Krompir 2 gold. 76 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in saložba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.