https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3173 2023. Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. IZVLEČEK Uvod: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester. Metode: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine. Rezultati: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote. Diskusija in zaključek: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica. ABSTRACT Introduction: Stress related to nursing care that is missed for a variety of reasons is often overlooked and unrecognized. The purpose of integrative literature review is to review the latest research that examines how missed nursing care is reflected in nurses' mental well-being. Methods: We used integrative literature review conducted according to PRISMA guidelines in the databases PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI and Google Scholar. The process of searching and analyzing the literature is shown using a PRISMA diagram. The results were sorted according to the level of evidence. A thematic content analysis was used. Results: A total of 175 sources were identified and 11 were included in the final analysis. 96 codes were identified and grouped into 4 categories: (1) Physical, mental and emotional well-being, (2) Moral and ethical dilemmas, (3) Decision making at work - adaptation, (4) Professional and personal values. Discussion and conclusion: Missed nursing care is an important source of distress and stress for nurses as due to not being able to perform all the necessary activities in nursing, they come into conflict with their personal and professional values. Our results add a substantive context and a better understanding of the consequences of missed nursing care in nurses. Daily decision-making of which activities will be omitted affects not only the nurses' well-being, dissatisfaction and burn-out, but also contribute to the decision to leave their job position or profession. Ključne besede: duševno počutje; psihično počutje; stres; opuščena; neopravljena; racionalizacija Key words: emotional well- being; psychological well- being; stress; omitted; missed; rationalisation 1 Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice, Slovenija 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija * Korespondenčni avtor/ Corresponding author: mbahun@fzab.si Pregledni znanstveni članek/Review article Doživljanje neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah: integrativni pregled literature Nurses experiencing missed nursing care: An integrative literature review Mateja Bahun1, *, Helena Jeriček Klanšček1, 2 Prejeto/Received: 31. 3. 2021 Sprejeto/Accepted: 2. 1. 2023 © 2023 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article under the CC BY-NC-ND 4.0 license. 44 Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Uvod Neizvedena zdravstvena nega je koncept, ki se pojavlja v zdravstveni negi po vsem svetu (Kalisch, Landstrom, & Hinshaw, 2009; Kalisch & Xie, 2014; Jones, Hamilton, & Murry, 2015; Srulovici & Drach-Zahavy, 2017; Park, Hanchet, & Ma, 2018). Dejavniki v delovnem okolju, ki pripeljejo do neizvedene zdravstvene nege, kot na primer število pacientov na medicinsko sestro in zahtevnost njihove oskrbe, notranja organizacija dela medicinskih sester in timsko delo so dobro raziskani, saj rezultati neposredno vplivajo na varnost pacientov ter vodijo v neželene izide zdravstvene oskrbe (Ausserhofer et al., 2014; Aiken et al., 2017; Recio-Saucedo et al., 2018; Zeleníková et al., 2019; Mandal, Seethalakshmi, & Rajendrababu, 2019; Bahun & Skela Savič, 2021). Manj je raziskano, kako medicinske sestre to doživljajo in kakšne posledice ima neizvedena zdravstvena nega pri medicinskih sestrah. Začetki koncepta neizvedene zdravstvene nege izhajajo iz leta 2006, ko je avtorica Kalisch (2006) začela raziskovati to tematiko, najprej s kvalitativno raziskavo med medicinskimi sestrami. Je prva, ki je opisala povezavo med neizvedeno zdravstveno nego in moralno stisko medicinskih sester, ki so izrazile visoko stopnjo obžalovanja, krivde in razočaranja, ker niso mogle dokončati celotne oskrbe svojih pacientov. Leta 2007 je Schubert et al. (2007) v svojem konceptualnem modelu opisala različne izide pri medicinskih sestrah, ki jih opredeli kot izide pri njihovem zdravju, zadovoljstvu in pripadnosti organizaciji. Kasneje pa v modelih neizvedene zdravstvene nege drugi avtorji natančneje opredelijo še: nezadovoljstvo z delom, fluktuacijo, namero po odhodu, izgorelost in stres. Glede na vrsto, trajanje in intenzivnost dražljaja, lahko stres na telo deluje različno, od sprememb v homeostazi do življenjsko nevarnih učinkov, zato imajo osebe, ki delajo ali živijo v stresnem okolju, večjo verjetnost številnih zdravstvenih težav in motenj (Yaribeygi, Panahi, Sahraei, Johnston, & Sahebkar, 2017). Stres, kot pomembno posledico nezmožnosti izvedbe zdravstvene oskrbe zaradi organizacijskih omejitev, sta že dolgo nazaj opredelila Orrock & Lawler (2008), ki sta pojav imenovala »zlomljen jaz« zaradi spopada med moralnim vidikom zdravstvene nege kot skrbstvenega poklica in ideologije zahodnih zdravstvenih sistemov. McCarthy & Deady (2008) sta trdila, da medicinske sestre doživljajo moralno stisko in izgorelost, kar vodi do tega, da jim ni več mar za neizvedeno zdravstveno nego, ker nimajo več čustvene zmožnosti za to. Ugotavljala sta tudi, da medicinske sestre, ki doživljajo moralno stisko, sprejemajo osebne odločitve za to, da spremenijo okoliščine in zmanjšajo svojo moralno stisko, bodisi z odpovedjo, skrajšanim delovnim časom ali zamenjavo oddelka. Že McDaid (2008) opozarja, da je stres na delovnem mestu eden največjih zdravstvenih in varnostnih izzivov v Evropi in je med drugim posledica neskladja med visokimi zahtevami na delovnem mestu ter posameznikovo nezmožnostjo izpolnjevanja teh zahtev. Delovna okolja z velikimi delovnimi obremenitvami vplivajo na duševno in fizično zdravje medicinskih sester zaradi stresa, ki ga povzroča preobremenjenost z delom, nizek poklicni status, slabi odnosi na delovnem mestu in težave s profesionalno vlogo (Park et al., 2018). Večinoma se raziskuje zdravstvene izide pri pacientih in organizacijske izide, ki so posledica neizvedene zdravstvene nege, pri medicinskih sestrah pa predvsem raziskujejo nezadovoljstvo, namero po odhodu in izgorelost, ter vidik neizvedene zdravstvene nege kot posledice stresa na delovnem mestu. Precej manj je raziskav, ki bi raziskovale, kako stresna je za medicinske sestre neizvedena zdravstvena nega in kakšne posledice ima pri medicinskih sestrah, ki so v tako vedenje primorane. Namen in cilji Namen integrativnega pregleda literature je bil pregledati raziskave s področja neizvedene zdravstvene nege in ugotoviti in opisati doživljanje medicinskih sester, ko zaradi različnih razlogov ne morejo izvesti zdravstvene nege oziroma je izvesti v celoti. Cilj je identificirati posledice neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. S tem namenom smo razvili raziskovalno vprašanje: Kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester? Metode Izveden je bil integrativni pregled znanstvene literature z uporabo tematske analize vsebine (Aveyard, 2018). Metode pregleda Integrativni pregled literature smo izvedli v obdobju od sredine februarja do začetka maja 2021. Iskali smo v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Wiley, ter pregledali prvih 10 strani zadetkov v Google učenjaku. Po osmih straneh zadetkov se je povezanost zadetkov z izbrano temo začela oddaljevati, pregledali smo zadetke do desete strani, kjer ni bilo več zadetkov povezanih s tematiko, zato smo s pregledom končali. Uporabili smo Boolov logični operator OR za kombinacijo besednih zvez, ki v tuji literaturi opredeljujejo neizvedeno zdravstveno nego »missed nursing care«, »unfinished nursing care«, »implicit rationing«, »care left undone« ter Boolov logični operator AND za »stress« in »nurse outcomes«. Slovensko literaturo smo iskali v podatkovni bazi Cobiss s ključnima besednima zvezama: »neizvedena zdravstvena nega« in »nedokončana zdravstvena nega«. Uporabili smo vključitvene kriterije: kvalitativna ali mešana raziskovalna metoda, članki objavljeni v zadnjih 10. letih, angleški in slovenski jezik, dostopno celotno 45Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. besedilo in recenzirane publikacije. Pregled zadetkov je potekalo v treh krogih. V prvem krogu smo izločili zadetke po branju naslova, v drugem je sledilo branje izvlečka, v zadnjem krogu pa smo brali celotno vsebino člankov, ter tako oblikovali končni izbor. Rezultati pregleda Skupno smo identificirali 175 zadetkov, od tega smo jih 166 našli z iskanjem po bazah podatkov, dodatnih devet zadetkov pa smo našli na Google učenjaku in preko pregleda literature primarnih virov. Izbor kvalitativnih raziskav smo izvedli ročno v prvem pregledu med pregledom naslovov in izvlečkov. Proces izbire člankov je prikazan s pomočjo PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Review and Meta Analysis) (Moher, Liberati, Tetzlaff, Altman, & The PRISMA Group, 2009) diagrama (Slika 1). Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov Izbrani članki so po avtorjih Polit & Beck (2018) razdeljeni glede na hierarhijo dokazov (Tabela 1). Vključili smo osem raziskav na nivoju posamičnih poglobljenih kvalitativnih raziskav ter tri preglede literature na nivoju sistematičnih pregledov dokazov. Slika 1: Rezultati pregleda literature po metodologiji PRISMA Figure 1: Results of the literature review based on the PRISMA method Članki identificirani v podatkovnih bazah (n = 166) Pr eg le d Vk lju če no st Pr im er no st Dodatni članki (n = 9) Članki po odstranitvi podvojitev (n = 113) Pregledani naslovi in izvlečki (n = 113) Izločeni (n = 87) Članki ocenjeni za primernost (n = 11) Članki prebrani v polnem besedilu (n = 26) Vključene raziskave (n = 11) Izločeni (n = 15) (kvantitativna metoda, stres kot razlog, ne posledica neizvedene zdravstvene nege, fokus ni na doživljanju medicinskih sester) Id en tif ik ac ija 46 Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Rezultati Tabela 2 prikazuje raziskave, ki smo jih identificirali, s podatki o avtorjih, raziskovalnem dizajnu, cilju raziskave, vzorcu in ključnih ugotovitvah o doživljanju medicinskih sester ob soočanju z neizvedeno zdravstveno nego. Identificirali smo 96 kod, ki smo jih združili v štiri vsebinske kategorije, in sicer: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu, (4) Poklicne in osebne vrednote (Tabela 3). Diskusija Z integrativnim pregledom literature smo želeli raziskati, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester. Ena od štirih posledic neizvedene zdravstvene nege, ki jo izpostavljajo Harvey et al., (2018) je poleg pacienta, ki je izpostavljen tveganju za klinično poslabšanje; delovne organizacije, ki se zanaša na kakovost izvajanja oskrbe; pravnih posledic za poklicno prakso medicinskih sester; tudi čustveni stres, ki ga medicinska sestra občuti zaradi nedoseganja želenega standarda oskrbe. Z našim pregledom literature smo osvetlili doživljanje stresa, čustveno počutje, kognitivne in vedenjske vidike doživljanja neizvedene zdravstvene nege. Malo je kakovostnih raziskav, ki bi raziskovale občutke medicinskih sester, ki so povezane z njihovo profesionalno vlogo in nezmožnostjo izvesti aktivnosti, kot od njih zahtevajo profesionalni standardi ter pričakujejo pacienti. Ugotavljamo, da se medicinske sestre soočajo s stresom na različnih ravneh in z njegovimi negativnimi posledicami, kajti vsakodnevno sprejemajo odločitve pri delu o tem, katere aktivnosti bodo opustile, zato prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami, kar pušča posledice na telesnem, duševnem in čustvenem počutju, razmišljanju in nenazadnje vedenju. Dolgotrajen oziroma kronični stres brez rešitev ima različne negativne učinke na zaposlene. Učinki se lahko kažejo na telesnem in duševnem zdravju, kogniciji ter vedenju. Kratkotrajni stres sam po sebi ne predstavlja nujno škode za zdravje, vendar, pa dolgotrajni stres vodi do škodljivih fizičnih in čustvenih posledic (International Labour Organization 2016; Saleh, Eltahlawy, & Amer, 2016). Stresni hormoni na primer privedejo do motenj v pozornosti, spominu in obdelavi čustev (Lupien, Juster, Raymond, & Marin, 2018), v kognitivnih procesih (Domes & Frings, 2020) in pripomorejo k razvoju telesnih bolezni in duševnih motenj (McEwen, 2000). Simptomi stresa so običajno opredeljeni na štirih generalnih ravneh (telesno, čustveno, vedenjsko, kognitivno) in kategorije, ki smo jih mi identificirali se s tem skladajo, pri čemer prihaja do prekrivanja oziroma kombinacij več ravni. Kategorija Sprejemanje odločitev pri delu opisuje prilagajanje vedenja kot odziv na vsakodnevno doživljanje medicinskih sester. Raziskave omenjajo zavedno oziroma nezavedno postavljanje prioritet v delu, vsakodnevne odločitve o tem, katero delo se bo opustilo ali racionaliziralo, ter celo razmišljanje o postavitvi minimalnih standardov namesto stremljenja k doseganju standardov odlične zdravstvene nege (Bentzen et al., 2013; Sundin et al., 2014; Papastavrou, Andreou, & Vryonides, 2014; Harvey et al., 2018; Harvey et al., 2020a). Medicinske sestre se soočajo z dvomi o vrednotah, ki jih vodijo v vsakodnevnem poklicnem delu (Bentzen et al., 2013), soočajo se s konflikti v razumevanju svoje profesionalne vloge (Jones et al., 2015), razmišljajo o svojih dejanjih, dvomijo v svoje odločitve in imajo občutek, da niso zveste svojim profesionalnim idealom in pričakovanjem (Sundin et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Suhonen et al., 2018). Tu se v kategoriji Poklicne in osebne vrednote prepletajo kognitivne, čustvene in vedenjske komponente. Kategorija Telesno, duševno in čustveno počutje naslavlja telesno in čustveno komponento simptomov stresa. Zaradi obremenitev na delovnem mestu medicinske sestre preganjajo občutki strahu, da so kaj pozabile narediti ali da so delo opravile površno Tabela 1: Hierarhija dokazov Table 1: Hierarchy of evidence Izbrani članki razdeljeni po hierarhiji dokazov/Selected articles listed according to hierarchy of evidence Nivo 1 - SISTEMATIČNI PREGLED DOKAZOV (n = 3) Nivo 2 - POSAMIČNE RANDOMIZIRANE KONTROLIRANE RAZISKAVE (n = 0) Nivo 3 - POSAMIČNE NERANDOMIZIRANE RAZISKAVE (n = 0) Nivo 4 - POSAMIČNE PROSPEKTIVNE/KOHORTNE RAZISKAVE (n = 0) Nivo 5 - POSAMIČNE »PRIMER- KONTROLA« RAZISKAVE (n = 0) Nivo 6 - POSAMEZNE PRESEČNE RAZISKAVE (n = 0) Nivo 7 - POSAMIČNE POGLOBLJENE KVALITATIVNE RAZISKAVE (n = 8) Nivo 8 - MNENJE STROKOVNJAKOV, POROČILA PRIMEROV (n = 0) 47Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Ta be la 2 : A vt or ji, ra zi sk ov al ni d iz aj n, ci lj ra zi sk av e, vz or ec in k lju čn e u go to vi tv e v kl ju če ni h ra zi sk av Ta bl e 2: A ut ho rs , r es ea rc h de sig n, re se ar ch o bj ec tiv e, sa m pl e a nd k ey fi nd in gs o f i nc lu de d re se ar ch Av to r, dr ža va / Au th or , C ou nt ry Ra zi sk ov al ni di za jn /R es ea rc h de sig n Ci lj ra zi sk av e/ Re se ar ch o bj ec tiv e V zo re c/ Sa m pl e K lju čn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Be nt ze n, H ar sv ik , & Br in ch m an n, 20 13 N or ve šk a Kv al ita tiv na ra zi sk av a s fo ku sn im i sk up in am i Ra zi sk at i k ak o m ed ic in sk e se st re do ži vl ja jo e tič ne vr ed no te iz ra že ne v vs ak od ne vn i p ra ks i v bo ln išn ic i. 20 m ed ic in sk ih se st er M ed ic in sk e se st re so p rip ov ed ov al e o vi so ke m d el ov ne m p rit isk u, p rio rit et ah , n ih aj oč i ka ko vo st i i n vč as ih o p om an jk an ju v ar no st i. D ož iv el e so , d a so v re dn ot e »i zg in ile «, oz iro m a po st al e ne po m em bn e za ra di p os ta vl ja nj a pr io rit et p ri os no vn ih p ot re ba h pa ci en to v. Ko t r ez ul ta t n jih ov e de lo vn e sit ua ci je so se p oč ut ile fr us tr ira ne , i zč rp an e in v sk rb eh , d a bi p os ta le p ov rš ne . O pi su je jo st al no sl ab o ve st in o bč ut ek n ez ad os tn os ti. Pr ila go di ti so se m or al e re sn ič no st i, ka r v n jih u st va ri st an je , k i s e ga la hk o ra zu m e ko t m or al no st isk o. H ar ve y et a l., 20 18 N ov a Ze la nd ija M eš an e m et od e s k rit ič no a na liz o di sk ur za , v zo re c ne ra nd om iz ira n Ra zi sk at i k ak o se m ed ic in sk e se st re od lo ča jo , d a bo do ZN ra ci on al iz ira le a li op us til e v st ro šk ov no na ra vn an em kl in ič ne m o ko lju . 40 0 m ed ic in sk ih se st er M ed ic in sk e se st re sv oj ih o dg ov or no st i p ri od lo ča nj u, k at er o os kr bo n aj o pu st ijo a li od lo ži jo , o sk rb e ne o pu šč aj o zl ah ka , t em ve č s e nj ih ov e pr ed no st ne n al og e os re do to ča jo na p ac ie nt a in o rg an iz ac ijo , z at o re zu lta te p og os to d os ež ej o z d ok on ča nj em d el a po za kl ju čk u iz m en e. Po ču tij o se , d a sla bo o pr av lja jo d el o, se o br em en ju je jo in so v st re su , ke r j e de lo te žk o iz ve st i p ra vi ln o gl ed e na v se o br em en itv e, da n se k on ča s st ra ho m , d a so ka j p oz ab ile n ar ed iti . O bs ta ja n ap et os t m ed že ljo d a iz ve de jo Z N in o m ej itv am i, s k at er im i se sr eč uj ej o. H ar ve y et a l., 20 20 a N ov a Ze la nd ija M eš an e m et od e Ra zi sk at i o dl oč an je m ed ic in sk ih se st er o te m , k da j Z N o dl ož iti , pr ed at i k ol eg ic am a li pu st iti n ei zv ed en o in k ak o te o dl oč itv e vp liv aj o na n jih . 45 m ed ic in sk ih se st er v kv al ita tiv ne m d el u M ed ic in sk e se st re so o pi sa le k ra tk or oč ni in d ol go ro čn i v pl iv , k i g a im a na nj e ra ci on al iz ira nj e ZN za ra di v el ik ih d el ov ni h ob re m en ite v. O pi su je jo te ža ve in s te m p ov ez an o kr iv do za ra di o ds ot no st i a li bo ln išk e od so tn os ti, k ad ar n a od de lk ih pr im an jk uj e os eb ja . K on zi st en tn o so p or oč al e o st re su , k er n iso m og le d ok on ča ti os kr be pa ci en to v. H ar ve y et a l., 20 20 b Av st ra lij a Kv al ita tiv na ra zi sk av a s po gl ob lje ni m i in te rv ju ji Ra zi sk at i k ak o m ed ic in sk e se st re , ki o pu st ijo Z N pa ci en to v, to us kl aj uj ej o s s vo jim ob ču tk om za pr of es io na ln os t. 4 m ed ic in sk e se st re O pi sa na je n es kl ad no st , k i j o do ži vl ja jo m ed ic in sk e se st re , k er n e m or ej o op ra vi ti de la , z a ka te re ga so za po sle ne , i zo br až en e in li ce nc ira ne , t er za ra di p om an jk an je av to no m ije in m oč i, da b i k ar k ol i s pr em en ile . I zp os ta vl je na je te sn ob a, k i s o jo im el e pr i s pr ej em an ju od lo či te v, da b od o pr ed no st no iz po ln ile za ht ev an e or ga ni za ci jsk e ci lje p re d kl in ič ni m i i n po kl ic ni m i o dg ov or no st m i z a za go ta vl ja nj e us tr ez ne o sk rb e pa ci en to v. Iz po st av lje ne so bi le št iri k lju čn e te m e, ki o pi su je jo iz ku šn je m ed ic in sk ih se st er , k i u sk la ju je jo sv oj e de lo : og ro že na o sk rb a pa ci en ta ; n es kl ad je m ed p ok lic ni m i s ta nd ar di in o rg an iz ac ijs ki m i v iri ; ču st ve na iz čr pa no st in d ep er so na liz ac ija . Jo ne s e t a l., 20 15 / Pr eg le d lit er at ur e Ra zi sk at i k ak o je ne iz ve de na Z N po ve za na z iz id i p ri m ed ic in sk ih se st ra h. 54 ra zi sk av M ed ic in sk e se st re so p or oč al e o te m , d a je n ei zv ed en a ZN p ov zr oč ila m or al no st isk o, ko nfl ik t v ra zu m ev an ju sv oj e vl og e in o br em en ite v. Se n ad al ju je /C on tin ue s 48 Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Av to r, dr ža va / Au th or , C ou nt ry Ra zi sk ov al ni di za jn /R es ea rc h de sig n Ci lj ra zi sk av e/ Re se ar ch o bj ec tiv e V zo re c/ Sa m pl e K lju čn e u go to vi tv e/ K ey fi nd in gs Pa pa st av ro u, A nd re ou , & Vr yo ni de s, 20 14 C ip er Kv al ita tiv na ra zi sk av a Ra zi sk at i i zk uš nj e in za zn av e m ed ic in sk ih se st er o p rio rit et ah , op us tit va h in ra zp or ej an ju zd ra vs tv en e ne ge . 23 m ed ic in sk ih se st er M ed ic in sk e se st re so iz ra zi le n ez ad ov ol jst vo s pr iti sk i z ar ad i n ar aš ča jo či h za ht ev v po kl ic u, p rič ak ov an j p ac ie nt ov in o m ej en e m oč i z a po ga ja nj a o de lo vn ih n al og ah z d ru gi m i s tr ok ov nj ak i. Ra zl ik a m ed te m , k aj o ne že lij o po če ti, v n as pr ot ju s te m , ka r d ej an sk o po čn ej o, je v zb ud ila m oč na č us tv a ko t s o je za , s tr es in n ez ad ov ol jst vo . Ve čk ra t s o se o pi sa le k ot » ro bo ti« a li »m oj st ri za v se «. N ek at er e so v p riz ad ev an jih , d a bi za do vo lji le v se p ot re be sv oj ih p ac ie nt ov , p or oč al e o te žn ji k ra zv oj u m in im al ist ič ni h st an da rd ov , n am es to d a bi si p riz ad ev al i z a do br o al i o dl ič no p ra ks o. V v eč p rim er ih so pr iz na le , d a za ra di p ra kt ič ni h ok ol išč in , č as ov ni h om ej ite v, pr av il, ru tin a li pr ič ak ov an j dr ug ih n iso m og le ra vn at i p o la st ni h po kl ic ni h st an da rd ih . T a ne sk la dn os t m ed te m , k aj so že le le p oč et i, in te m , k ar so d ej an sk o la hk o po nu di le p ac ie nt om , j e us tv ar ila v el ik o ne ga tiv ni h ob ču tk ov , k i b i l ah ko p ov zr oč ili e tič no o br em en ite v in m or al no st isk o. Ro od de hg ha n, Ye kt a, & N as ra ba di , 20 18 Ir an Kv al ita tiv na ra zi sk av a Ra zi sk at i d oj em an je ra ci on al iz ac ije Z N s st ra ni m ed ic in sk ih se st er . 18 m ed ic in sk ih se st er U go ta vl ja jo ta ko ra zl og e ko t p os le di ce ra ci on al iz ac ije v Z N . E na o d tr eh p os le di c j e ob ču te k kr iv de p ri m ed ic in sk ih se st ra h. P om an jk an je k ad ra ji h po st av lja v st isk o za ra di od lo ča nj a o te m , k ak o ra zp or ed iti Z N m ed v se p ac ie nt e. M ed ic in sk e se st re se so oč aj o z et ič no d ile m o, a li so se p ra vi ln o od lo či le g le de p rio rit et in za ra di te ga se p oč ut ijo k riv e. Su ho ne n et a l. 20 18 / Pr eg le d lit er at ur e Ra zi sk at i i n pr ik az at i kl ju čn e vi di ke et ič ni h el em en to v po st av lja nj a pr io rit et v ZN in p os le di c z a m ed ic in sk e se st re . 25 ra zi sk av M ed ic in sk e se st re , k i s o m or al e do lo či ti pr ed no st ne n al og e, so p or oč al e o m or al ni st isk i in o pi sa le e tič ne iz zi ve p ri iz po ln je va nj u pr im ar ni h po tr eb p ac ie nt ov . P or oč al e so o ob ču tk ih n ep rim er no st i, fr us tr ac iji in n em oč i k ot p os le di ci d ol oč an ja p re dn os tn ih n al og . Po ro ča le so o o bč ut ku k riv de za ra di p om an jk an ja č as a za č us tv en o os kr bo p ac ie nt ov . Po ro ča le so tu di o d vo m ih o b da ja nj u pr ed no st i a kt iv no st im Z N p re d oh ra nj an je m čl ov ek ov eg a do st oj an st va , k o so p os ku ša le u ra vn ot ež iti n ep os re dn o in p os re dn o ZN . Su nd in , F ah le n, Lu nd gr en , & Ja co bs so n, 20 14 Šv ed sk a Kv al ita tiv na ra zi sk av a s fe no m en ol oš ko he rm en ev tič ni m pr ist op om Ra zi sk at i i zk uš nj e m ed ic in sk ih se st er s p os ta vl ja nj em pr ed no st ni h na lo g v ZN n a ki ru rš ke m po dr oč ju . 10 m ed ic in sk ih se st er Po st av lja nj e pr io rit et v Z N je p og os to p rik rit o, n ei zr eč en o in v ča sih ce lo n ez av ed no , ve nd ar je v g la vn em v kl ju če no v v sa ko dn ev no o sk rb o. P rio rit et e v ZN se p oj av lja jo v sa k da n in se je m lje jo k ot sa m ou m ev ne . M ed ic in sk e se st re p og os to d aj o pr ed no st zd ra vl je nj u pr ed in te rv en ci ja m i Z N . T od a za ra di e tič ni h te ža v po go st o ra zm išl ja jo o sv oj ih d ej an jih in pr io rit et ah , k er že lij o de la ti "d ob ro ". Pr iz ad ev aj o si us tv ar iti p ro st or za n aj nu jn ej še za de ve . Iz ku sij o ob ču tk e ne us tr ez no st i i n se p oč ut ijo sl ab o, k o ni m aj o ča sa , d a bi za do vo lji le po tr eb e sv oj ih p ac ie nt ov a li pa k ad ar m or aj o za ni ka ti la st no in tu ic ijo a li m or aj o za ra di ča so vn eg a pr iti sk a iz ve st i l e na jb ol j o či tn e na lo ge . Vr yo ni de s, Pa pa st av ro u, C ha ra la m bo us , A nd re ou , & M er ko ur is, 20 14 / Pr eg le d lit er at ur e Po ve za ti ra ci on al iz ac ijo Z N z et ič ni m i p er sp ek tiv am v ZN in n aj ti gl ob lji , m or al ni p om en te ga po ja va . 9 ra zi sk av U de le že nc i n ek at er ih ra zi sk av so m en ili , d a so n ez ve st i p ok lic ni m id ea lo m in pr ič ak ov an je m , č e ni so m og li iz po ln iti sv oj e po kl ic ne v lo ge . I zr až en je b oj m ed te m ka r ž el ijo in v er ja m ej o, d a bi m or al i p oč et i, in ti st im k ar d ej an sk o po čn ej o. T o pr iv ed e do n ot ra nj eg a ko nfl ik ta , k ar se iz ra ža v k riv di in fr us tr ac iji , a li v ob ču tk u m or al ne ob re m en je no st i i n m or al ne st isk e. W in te rs & N ev ill e, 20 12 N ov a Ze la nd ija Kv al ita tiv na ra zi sk av a Ra zi sk at i o bč ut ke m ed ic in sk ih se st er , k i so p os le di ca o dl ož en e al i n ei zv ed en e ZN . 5 m ed ic in sk ih se st er En a od tr eh g la vn ih k at eg or ij, k i s e iz po st av lja je m or al na st isk a. T a je p ov ez an a z o bč ut ki kr iv de in fr us tr ac ije , k i s o jo m ed ic in sk e se st re iz ku sil e za ra di p re po zn o iz ve de ne a li ne iz ve de ne Z N . Le ge nd a/ Le ge nd : Z N – zd ra vs tv en a ne ga /n ur sin g c ar e 49Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. (Bentzen et al., 2013; Harvey et al., 2018), zaradi neizvedenih aktivnosti zdravstvene nege pa jih bremenijo občutki slabo opravljenega dela in slaba vest, ter občutki nezadostnosti in krivde (Bentzen et al., 2013; Papastavrou et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Sundin et al., 2014; Winters & Neville, 2012; Rooddehghan et al., 2016; Harvey et al., 2018; Suhonen et al., 2018). Poročajo tudi o telesni in čustveni izčrpanosti, tesnobi, celo depersonalizaciji (Bentzen et al., 2013; Harvey et al., 2020b), ter stresu (Harvey et al., 2018; Harvey et al., 2020b; Papastavrou et al., 2014). Medicinske sestre ob neizvedeni zdravstveni negi občutijo stisko, ker ne morejo ustrezno izpolniti svoje celostne vloge. To kategorijo smo poimenovali Moralno etične dileme, kjer se prepletajo kognitivni in vedenjski simptomi stresa. Tako večina raziskav pri medicinskih sestrah izpostavlja moralno stisko (Winters & Neville, 2012; Bentzen et al., 2013; Papastavrou et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Jones et al., 2015; Rooddehghan et al., 2016; Suhonen et al., 2018) ter etične obremenitve in frustracije (Winters & Neville, 2012; Bentzen et al., 2013; Papastavrou et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Jones et al., 2015; Harvey et al., 2018; Suhonen et al., 2018; Harvey et al., 2020a). Medicinske sestre kot posledico vsega zgoraj naštetega navajajo občutke, ki jih ne prepoznamo le kot indikatorje poklicnega (ne)zadovoljstva, temveč tudi kot slabo vplivajoče na njihovo telesno in duševno zdravje. Pri medicinskih sestrah se to kaže v nezadovoljstvu, saj so stres in izgorelost na delovnem mestu ter izmensko delo že dolgo časa poznani, ter statistično značilno negativno povezani z indikatorji zadovoljstva medicinskih sester (Kawada & Otsuka, 2011). Opisano dogajanje vodi v začaran krog stresa zaradi neizvedene zdravstvene nege in neizvedene zdravstvene nege zaradi stresa, poglabljajo se telesne in duševne težave medicinskih sester, prihaja do večje fluktuacije, oziroma vedno bolj tudi do namere zapuščanja poklica. Rešitve niso preproste. Cheng, Yang, Ding, & Wang (2020) so raziskovali vpliv zahtev na delovnem mestu na duševno zdravje kitajskih medicinskih sester in dokazali povezavo med zahtevami, izgorelostjo in izidi na duševnem zdravju. Predlagali so tako individualne kot organizacijske intervencije, ki bi lahko zmanjšale izgorelost pri medicinskih sestrah, npr. čuječnost, obvladovanje stresa in skupinske terapije. Rezultati raziskave Melnyk et al. (2020) so ravno tako potrdili, da so v zdravstvu čuječnost in intervencije na podlagi kognitivno-vedenjske terapije učinkovite pri zmanjševanju stresa, tesnobe in depresije, Masanotti, Paolucci, Abbafati, Serratore, & Caricato (2020) pa ugotavljajo, da bi del promocije zdravja v zdravstveni negi lahko bilo tudi spodbujanje občutka koherence. Nobena od opisanih metod ne bo učinkovita, če ne bo na najvišji organizacijski ravni prišlo do rešitev, ki bi naslovile glavni razlog, to je pomanjkanje medicinskih sester in iz tega izhajajoče nadobremenitve tistih, ki v poklicu ostajajo. Omejitve raziskovalnega dela so predvsem v tem, da je število tovrstnih raziskav majhno, po kakovosti pa so kvalitativne raziskave nizko na hierarhiji dokazov. Pregledane raziskave imajo relativno majhne vzorce, z majhnim številom vključenih medicinskih sester. Poleg tega gre za subjektivno ocenjevanje oziroma poročanje medicinskih sester in ne za objektivne meritve. Ugotavljamo potrebo po nadaljnjih bolj kompleksnih raziskavah, ki bi bolje opredelile tri ključne vidike, kako Tabela 3: Vsebinske kategorije pregleda literature Table 3: Content categories of literature review Kategorije / Categories Kode / Codes Avtorji/ Authors Telesno, duševno in čustveno počutje stres - telesna izčrpanost - čustvena izčrpanost - tesnoba - depersonalizacija - jeza - nezadovoljstvo - negativni občutki - slab občutek - občutek nemoči - občutek nezadostnosti Bentzen et al., 2013; Sundin et al., 2014; Harvey et al, 2018; Harvey et al., 2020a; Harvey et al., 2020b; Papastavrou et al., 2014; Suhonen et al., 2018 Moralno etične dileme moralna stiska - občutek krivde - etične obremenitve - etični izzivi - frustracije - slaba vest - konflikt med željo dobro opraviti delo in omejitvami Winters & Neville, 2012; Bentzen et al., 2013; Papastavrou et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Jones et al., 2015; Rooddehghan et al., 2016; Suhonen et al., 2018; Harvey et al., 2018; Harvey et al., 2020a Sprejemanje odločitev pri delu -prilagajanje zavedno oziroma nezavedno postavljanje prioritet pri delu - vsakodnevne odločitve o opustitvi dela - postavljanje minimalnih standardov oskrbe namesto doseganja odličnosti - razmišljanje o svojih dejanjih Bentzen et al., 2013; Sundin et al., 2014; Papastavrou et al., 2014; Harvey et al., 2018; Harvey et al., 2020a Poklicne in osebne vrednote dvomi o lastnih vrednotah - konflikti v razumevanju svojega profesionalne vloge - dvom v svoje odločitve - občutek nezvestobe svojim profesionalnim idealom in pričakovanjem drugih Bentzen et al., 2013; Sundin et al., 2014; Vryonides et al., 2014; Jones et al., 2015; Suhonen et al., 2018 50 Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. neizvedena zdravstvena nega vpliva na čustveno počutje medicinskih sester (stres in izgorelost), zadovoljstvo pri delu in dejansko fluktuacijo, ter nakazala katere rešitve so v trenutni situaciji v zdravstveni negi mogoče in bi medicinske sestre razbremenile. Pozitivna delovna okolja, z dobro delovno klimo, dobrimi medosebnimi odnosi, močnim timskih sodelovanjem lahko deloma izboljšajo situacijo, predvsem pa je potrebno zagotoviti ugodno število pacientov na medicinsko sestro glede na njihovo zahtevnost in medicinske sestre razbremeniti del, ki sicer ne spadajo v njihov delokrog. Ohranjanje zdravja medicinskih sester, vzdrževanje zadovoljstva, s tem pa zadržanje medicinskih sester na delovnih mestih in v poklicu je prioritetna naloga managementa v zdravstveni negi pri nas in v tujini. Zaključek Pomanjkanje medicinskih sester na svetovni ravni International Council of Nurses trenutno ocenjuje na 6 milijonov, dodatni štirje milijoni medicinskih sester pa se bodo upokojili do leta 2030. Situacija v zdravstveni negi tudi v Sloveniji ne bo v kratkem doživela izboljšanja, torej se bodo medicinske sestre na svojih delovnih mestih še vedno soočale z izzivi, kako zadovoljiti vse pacientove potrebe, izvesti vse aktivnosti in doseči organizacijske cilje in ob tem delati na visoko strokovni ravni. Še vedno se bodo soočale z vsakodnevnimi odločitvami, kaj izvesti in kaj lahko izpustijo z minimalnimi posledicami, se ob tem spraševale o osebnih in profesionalnih vrednotah ter doživljale stiske, frustracije in stres. Stiske, ki jih medicinske sestre doživljajo so pogosto spregledane. Potrebno je razumeti, da so v racionalizacijo aktivnosti zdravstvene nege »prisiljene« zaradi kadrovskih in organizacijskih primanjkljajev in razumeti, kaj to pomeni za njihovo počutje pri vsakodnevnem delu. Da delo ni izvedeno, ni izvedeno v pravem obsegu ali pravem času je težko priznati, sploh v obtoževalno naravnanem okolju. Naš pregled literature dodaja vsebinski kontekst in razumevanje posledic koncepta neizvedene zdravstvene nege, kot se odraža na doživljanju medicinskih sester. Če želimo zadržati medicinske sestre v poklicu in pritegniti mlade kadre, je potrebno razumeti in nasloviti njihovo doživljanje in dati veljavo njihovim moralno etičnih dilemam, razumeti kaj je v ozadju sprejemanja težkih vsakodnevnih odločitev o tem, kaj bo narejeno in kaj ne, kako to vpliva na vrednote, predvsem pa kako to vpliva na njihovo počutje. Zato bi bile potrebne nadaljnje bolj poglobljene in kompleksne raziskave s tega področja in hkrati tudi zagotavljanje bolj optimalnih pogojev za izvajanje zdravstvene nege. Nasprotje interesov/Conflict of interest Avtorici izjavljata, da ni nasprotja interesov./The authors declare that no conflicts of interest exist. Financiranje/Funding Raziskava ni bila finančno podprta./The study received no funding. Etika raziskovanja/Ethical approval Za izvedbo raziskave glede na izbrano metodologijo raziskovanja dovoljenje ali soglasje Komisije za medicinsko etiko ni bilo potrebno./No approval by the National Medical Ethics Committee was necessary to conduct the study due to the selected research methodology. Prispevek avtorjev/Author contributions Prva avtorica je izvedla iskanje in pregled literature, oceno kakovosti in izbor vključenih virov ter pisala članek. Druga avtorica je v vseh fazah raziskovalnega procesa sodelovala kot oseba, odgovorna za metodološko ustreznost; sodelovala je tudi pri pisanju članka./The first author conducted literature search, review, performed quality assesment, selected sources and wrote the article. The second author participated in all the stages of the research process and was responsible for methodologically appropriate research process and participated in the writing of the article. Literatura Aiken, L. H., Sloane, D., Griffiths, P., Rafferty, A. M., Bruyneel, L., McHugh, M. ... Sermeus, W. (2017). Nursing skill mix in European hospitals: Cross-sectional study of the association with mortality, patient ratings, and quality of care. BMJ Quality & Safety, 26(7), 559–568. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2016-005567 PMid:28626086; PMCid:PMC5477662 Ausserhofer, D., Zander, B., Busse, R., Schubert, M., De Geest, S., Rafferty, A. M. ... Schwendimann, R. (2014). Prevalence, patterns and predictors of nursing care left undone in European hospitals: Results from the multicountry cross-sectional RN4CAST study. BMJ Quality & Safety, 23(2), 126–135. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2013-002318 PMid:24214796 Aveyard, H. (2018). Doing a literature review in health and social care: A practical guide. London: McGraw-Hill Education. Bahun, M., & Skela-Savič, B. (2021). Dejavniki neizvedene zdravstvene nege: sistematični pregled literature.  Obzornik zdravstvene nege, 55(1), 42–51. https://doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3061 Bentzen, G., Harsvik, A., & Brinchmann, B. S. (2013). “Values that vanish into thin air”: Nurses' experience of ethical values in their daily work. Nursing Research and Practice, 2013, Article 939153. https://doi.org/10.1155/2013/939153 51Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Cheng, H., Yang, H., Ding, Y., & Wang, B. (2020). Nurses' mental health and patient safety: An extension of the Job Demands– Resources model.  Journal of Nursing Management,  28(3), 653–663. https://doi.org/10.1111/jonm.12971 Domes, G., & Frings, C. (2020). Stress and Cognition in Humans. Editorial Experimental Psychology, 67(2), 73–76. https://doi.org/10.1027/1618-3169/a000476 Harvey, C. L., Thompson, S., Willis, E., Meyer, A., & Pearson, M. (2018). Understanding how nurses ration care. Journal of Health Organization and Management, 32(3), 494–510. https://doi.org/10.1108/JHOM-09-2017-0248 Harvey, C., Baldwin, A., Thompson, S., Willis, E., Meyer, A., Pearson, M., & Otis, E. (2020a). Balancing the scales: Nurses' attempts at meeting family and employer needs in a work- intensified environment. Journal of Nursing Management, 28(8), 1873–1880. https://doi.org/10.1111/jonm.12913 Harvey, C., Thompson, S., Otis, E., & Willis, E. (2020b). Nurses' views on workload, care rationing and work environments. Journal of Nursing Management, 28(4), 912–918. https://doi.org/10.1111/jonm.13019 International Labour Organization. (2016). Workplace stress: A collective challenge. Retrieved August 16, 2021 from https:// www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/- --safework/documents/publication/wcms_466547.pdf Jones, T. L., Hamilton, P., & Murry, N. (2015). Unfinished nursing care, missed care, and implicitly rationed care: State of the science review. International Journal of Nursing Studies, 52(6), 1121–1137. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2015.02.012 Kalisch, B. J. (2006). Missed nursing care: A qualitative study. Journal of Nursing Care Quality, 21(4), 306–313. https://doi.org/10.1097/00001786-200610000-00006 PMid: NLM16985399 Kalisch, B. J., Landstrom, G. L., & Hinshaw, A. S. (2009). Missed nursing care: A concept analysis. Journal of Advanced Nursing, 65(7), 1509–1517. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2009.05027.x Kalisch, B. J., & Xie, B. (2014). Errors of omission: Missed nursing care. Western Journal of Nursing Research, 36(7), 875–890. https://doi.org/10.1177/0193945914531859 PMid:24782432 Kawada, T., & Otsuka, T. (2011). Relationship between job stress, occupational position and job satisfaction using a brief job stress questionnaire (BJSQ). Work, 40(4), 393–399. https://doi.org/10.3233/WOR-2011-1251 Lupien, S. J., Juster, R. P., Raymond, C., & Marin, M. F. (2018). The effects of chronic stress on the human brain: From neurotoxicity, to vulnerability, to opportunity. Frontiers in Neuroendocrinology, 49, 91–105. https://doi.org/10.1016/j.yfrne.2018.02.001 Mandal, L., Seethalakshmi, A., & Rajendrababu, A. (2019). Rationing of nursing care, a deviation from holistic nursing: A systematic review. Nursing Philosophy, 21(1), Article e12288. https://doi.org/10.1111/nup.12257 PMid:31429179 Masanotti, G. M., Paolucci, S., Abbafati, E., Serratore, C., & Caricato, M. (2020). Sense of coherence in nurses: A systematic review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(6), Article 1861. https://doi.org/10.3390/ijerph17061861 McCarthy, J., & Deady, R., (2008). Moral distress reconsidered. Nursing Ethics, 15(2), 254–262. https://doi.org/10.1177/0969733007086023 McDaid, D. (2008). Consensus Paper: Mental health in workplace settings. Luxembourg: European Communities. McEwen, B. S. (2000). The neurobiology of stress: From serendipity to clinical relevance. Brain Research, 886(1/2), 172–189. https://doi.org/10.1016/s0006-8993(00)02950-4 Melnyk, B. M., Kelly, S. A., Stephens, J., Dhakal, K., McGovern, C., Tucker, S. ... & Bird, S. B. (2020). Interventions to improve mental health, well-being, physical health, and lifestyle behaviors in physicians and nurses: A systematic review. American Journal of Health Promotion, 34(8), 929–941. https://doi.org/10.1177/0890117120920451 Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., Altman, D. G., & The PRISMA Group. (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: The PRISMA statement. PLoS Medicine, 6(7), Article e1000097. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000097 PMid:19621072; PMCid:PMC2707599 Orrock, M., & Lawler, J. (2008). "The Fractured self: Deconstruction of role identity as a consequence of health care reform." The International Journal of Interdisciplinary Social Sciences: Annual Review, 3(7), 25–30. https://doi.org/10.18848/1833-1882/CGP/v03i07/52678. Papastavrou, E., Andreou, P., & Vryonides, S. (2014). The hidden ethical element of nursing care rationing. Nursing Ethics, 21(5), 583–593. https://doi.org/10.1177/0969733013513210 Park, S. H., Hanchett, M., & Ma, C. (2018). Practice environment characteristics associated with missed nursing care. Journal of Nursing Scholarship, 50(6), 722–730. https://doi.org/10.1002/hpm.2160 PMid:23296644 52 Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 43–52. Polit, D. F., & Beck, C.T. (2018). Esentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice (9th ed.). Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. Recio-Saucedo, A., Dall'Ora, C., Maruotti, A., Ball, J., Briggs, J., Meredith, P. … Griffits, P. (2018). What impact does nursing care left undone have on patient outcomes: Review of the literature. Journal of Clinical Nursing, 27(11/12), 2248–2259. https://doi.org/10.1111/jocn.14058 PMid:28859254; PMCid:PMC6001747 Rooddehghan, Z., Yekta, Z. P., & Nasrabadi, A. N. (2018). Ethics of rationing of nursing care. Nursing Ethics, 25(5), 591–600. https://doi.org/10.1177/0969733016664973 Saleh, M. S., Eltahlawy, E., & Amer, N. (2016). Job satisfaction and prevalence of stress signs. International journal of Research in Environmental Sciences, 2, 28–35. http://dx.doi.org/10.20431/2454-9444.0205004 Schubert, M., Glass, T. R., Clarke, S. P., Schaffert-Witvliet, B., & De Geest, S. (2007). Validation of the Basel extent of rationing of nursing care instrument. Nursing research, 56(6), 416–424. https://doi.org/10.1097/01.NNR.0000299853.52429.62 Srulovici, E., & Drach-Zahavy, A. (2017). Nurses' personal and ward accountability and missed nursing care: A cross-sectional study. International Journal of Nursing Studies, 75, 163–171. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2017.08.003 PMid:28829974 Suhonen, R., Stolt, M., Habermann, M., Hjaltadottir, I., Vryonides, S., Tonnessen, S. ... Scott, P. A. (2018). Ethical elements in priority setting in nursing care: A scoping review. International Journal of Nursing Studies, 88, 25–42. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.08.006 Sundin, K., Fahlen, U., Lundgren, M., & Jacobsson, C. (2014). Registered nurses' experiences of priorities in surgery care. Clinical nursing research, 23(2), 153–170. https://doi.org/10.1177/1054773812474298 Tong, A., Sainsbury, P., & Craig, J. (2007). Consolidated criteria for reporting qualitative research (COREQ): A 32-item checklist for interviews and focus groups. International Journal for Quality in Health Care, 19(6), 349–357. https://doi.org/10.1093/intqhc/mzm042 Vryonides, S., Papastavrou, E., Charalambous, A., Andreou, P., & Merkouris, A. (2014). The ethical dimension of nursing care rationing. Nursing Ethics, 22(8), 881–900. https://doi.org/10.1177/0969733014551377 Winters, R., & Neville, S. (2012). Registered nurse perspectives on delayed or missed nursing cares in a New Zealand Hospital. Nursing Praxis in New Zealand, 28(1), 19–28. PMid: 23421016 Yaribeygi, H., Panahi, Y., Sahraei, H., Johnston, T. P., & Sahebkar, A. (2017). The impact of stress on body function: A review. EXCLI Journal, 16, Article 1057. https://doi.org/10.17179/excli2017-480 Zeleníková, R., Gurková, E., Friganovic, A., Uchmanowicz, I., Jarošová, D., Žiaková, K. ... Papstavrou, E. (2019). Unfinished nursing care in four central European countries. Journal of Nursing Management, 28(8), 1888–1900. https://doi.org/10.1111/jonm.12896 PMid:31680373; PMCid:PMC7754486 Citirajte kot/Cite as: Bahun, M., & Jeriček Klanšček, H. (2023). Doživljanje neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah: integrativni pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 57(1), 43–52. https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3173