Marec 1995	leto2/številka 15 cena 70 Sit___________________SplOŠn3 b3nk3 kopGT
UTRIPOVA ANKETA: Kako živimo Slovenci ?
Slovenija z zanesljivimi koraki stopa po poti parlamentarne demokracije. Aprila 1990 so bile prve večstrankarske volitve, 25 junija 1991 smo se odločili za državotvornost,ki smo jo decembra istega leta kronali s sprejetjem najvišjega akta države- ustavo. Slovenci smo se tako podali na povsem novo, starejšim generacijam znano pot družbenega reda in ekonomskega sistema, odločili smo se za - kapitalizem. Počasi, nevidno, prodira v vse pore našega življenja in v temeljih spreminja naše odnose. Kapitalističnemu razredu kot lastniku kapitala vedno bolj stoji nasproti osebno svoboden razred proletarcev, povečini odrinjen od odločanja, velikokrat brez delavskih pravic. Brez lastnih produkcijskih sredstev, s certifikatskim potrdilom v žepu, je prisiljen prodajati le svoje mišice. Velika transformacija - pretok družbenega kapitala v zasebne roke - poraja razlike, krivice in dvome v pravilnost zastavljenih ciljev. Revni še naprej ostajajo revni in so trdno prepričani, da novi bogataši niso prišli do bogastva kar tako, po pošteni poti, z delom. Ali Slovenci kljub vsemu dobro živimo? Kaj mislimo o trenutnem družbenem dogajanu, ekonomski stabilnosti, trdnosti tolarja, cenah, inflaciji, preberite na 4. strani.
Piranski obmejni prehod nared 1. maja ?
V Piranu pospešeno gradijo pomorski mednarodni mejni prehod v katerem bosta delovali službi Carinskega . tl referata in Obmejne n--policije.	/ilj
Investitor je Ministrstvo za notranje zadeve. Na koprski Carinarnici pravi-jo, da bo objekt nared že za prvomajske praznike, ko pričakujejo večji obisk turistov s svojimi plovili. Nekateri imajo kritične pripombe na iz-gled okrogle kontrolne točke, ki sedaj že dobiva svoje obrise.
Menijo, da nekoliko zastira veduto enkratnega piranskega zaliva. Pomembno je, da bodo delavci carine in policije imeli odslej bolj znosne pogoje dela. (Foto: F. Krajnc)
ggrisj Ko^cfevjaiv * oMnsM s.ve.tnife
'Kot Primorec se ne morem in se ne bom strinjal, da se zemlja vrača ali prodaja tujcem Tisti, ki so zanetili II. svetovno vojno imajo še najmanj pravice, da nos izsiljujejo."
TSP Šentrupert d.o.o.
NOV DISKONT - MARKET IN BIFE PETRA
v Luciji, Liminjanska 111 (Obrtna cona)
Pri županu Občine Piran deluje strokovni kolegij, sestavljen iz notranjih in zunanjih članov. Notranji člani so vodje posameznih oddelkov občinske uprave, zunanji člani pa so vodje strokovnih aktivov za področje turizma, športa, kulture in prenove. Lahko pa tudi iz dmgih področij, ki jih župan vključuje glede na obravnavano problematiko na strokovnem kolegiju.
Člani strokovnih aktivov so strokovnjaki, ki delujejo v podjetjih, zavodih, kulturnih in športnih ustanovah v občini Piran.
Vodja strokovnega aktiva se za svoje delo na strokovnem kolegiju predhodno posvetuje s strokovnim aktivom posameznega področja.
Strokovni kolegij je v pomoč županu občine pri pripravljanju predlogov za odločanje na občinskem svetu in pri delu na sejah Občinskega sveta in pri sprejemanju odločitev, ki so v pristojnosti župana.
IVANKA HUMAR
Prva nagrajenka UTRIP-a
mi ja Mtellk a Pub
Trije srečni naročniki Primorskega utripa prejeli nagrade. Prvo in drugo nagrado -Utripov zlati prstan, darilo Informe Portorož in Zlatarne Nue Seli iz Bernardina, sta prejela Etelka Puh iz Portoroža in Vincenzo Barrile iz Pirana. Nagrado - komplet za začimbe Guzzini, darilo firme Intermarket iz Lucije pa Je dobila firma Rešet d.o.o. iz Seče. Etelko Puh poznamo jo kot nekdanjo prizadevno družbenopolitično delavko in dolgoletno članico Hortikulturnega društva Portorož, pri katerem je bila vse od ustanovitve leta 1956. Njihovo društvo si je vseskozi prizadevalo za lepši Portorož, zlasti odmevni so bili tako imenovani vsakoletni hortikulturni plesi v starem Palače hotelu, kjer se se zbarli številni Portorožani. Sedaj je članica Območnega odbora RK. Kot občanko jo precej moti hrup v Portorožu, ki ga povzročajo avtomobili, kamioni in nočna glasba . Našega obiska je bila kajpak vesela in nam zaupala , da prebere Primorski utrip od A do Z, ker kot pravi , v časniku najde številne zanimive informacije iz njenega kraja Portoroža, kjer živi že štirideset let.
Čestitamo!
Z. W
firme Lela
Obala 127, Lucija
• • •• • • .• • ••••.• • .
Marinko Babič s.p.
KČKtMjBNlB pantcam vmnost
POSLOVNA ENOTA KOPER
CENA PRETEKLOSTI ZA PRIHODNOST
Potem ko je v ponedeljek, 6. marca 1995 italijanska zunanja ministrica Agnellijeva prižgala zeleno luč pogajanjem o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski skupnosti, je v tamkajšnjih ekstremističnih krogih, že od nekdaj nenaklonjenih zbliževanju obeh sosed, zavreščalo kot v osjem gnezdu.
Vsul se je plaz obtožb na račun italijanske popustljive politike do Slovenije. Nekdo je Agnellijevi očital celo izdajo italijanskih interesov in zahteval njen odstop.
V Sloveniji smo dogajanja sprejeli precej bolj umirjeno. Res je, da bi radi "stopili v Evropo", vendar ne za vsako ceno.
Hkrati isti krogi v Italiji razglašajo, da imajo v rokah škaije in platno, da lahko vsak trenutek pritisnejo na vlado, da umakne odložilni veto, če Slovenija ne bo držala "danih" obljub. Prepričani so, da nam lahko torej vsak trenutek zapahnejo vrata za vstop v elitno združbo bogatih Evropejcev, kjer se menda cedita med in mleko. Zahtevajo, naj Italija vztraja pri predkupni pravici nepremičnin za nekdanje "istrske" Italijane - optante, ki so po kapitulaciji Mussolinijeve agresorske države začeli zapuščati svoja ognjišča. Masovni eksodus beleži leto 1954. Koliko Italijanov je odšlo, ker so morali iti, koliko jih je odšlo pod pritiskom, koliko se jih je ustrašilo komunizma, verjetno ne bomo nikoli natančno izvedeli.
Zmerni krogi v Italiji so uspeli s prepričevanjem, da Italija vendarle ne more v nedogled pogojevati vstopa Slovenije v ES z zahtevami po vrnitvi imovine optantom, ampak naj ta vprašanja rešujeta sosedi ločeno, z dvostranskimi pogovori.
Italija je bila po vsem tem cirkusu pri Evropskem svetu celo pohvaljena kot velika razumna sila, ki naj bi omogočila nebogljeni državici, ki se je pravkar skobacala iz komunističnega korita, vstop v elitno demokratično združbo -ES.
Senatorji Poola svoboščin so menda predložili posebno resolucijo, v kateri zahtevajo od italijanske vlade, naj budno spremlja dogajanja v Sloveniji. Zlasti glede sprememb naše ustave. Pozivajo, naj ne upošteva odložilnega veta, če Slovenija ne bo spoštovala "dogovorjene" dvostranske obveznosti. Kakšno, predvsem pa koliko imetja so zapustili optanti? Koliko hiš, tovarn, hotelov, travnikov, njiv, gozdov. Koliko jih je z bolečino v srcu zapustilo te kraje?
In še nekaj bi se morali vprašati: koliko smo zares dolžni Italiji?
Mar niso bila vprašanja grenke preteklosti, ki vedno znova obremenjujejo odnose med državama, za vselej rešena z rimskim in osimskimi sporazumi? Zelo nerodno je, morda pa tudi prav, da jih odpiramo (in tudi zapremo) prav v času 50-letnice konca velike morije človeštva.
FRANC KRAJNC
■ w
OD VSEPOVSOD
KOPRSKI SEJEM DOŽIVLJA SPREMEMBE
Koebenhavn - Pomagati revnim
Na največjem srečanju voditeljev sveta v danski prestolnici Koebenhavnu seje končala razprava o socialnem razvoju. Revni ( okoli milijarda ljudi trpi za lakoto) so spet pozvali bogate naj jim pomagajo. Na planetu Zemlja naj bi že leta 2ol5 živelo 7,5 milijarde ljudi. Čeprav si v nekaterih državah prizadevajo omejiti število rojstev (Kitajska) naj bi se kljub vsemu že kar kmalu (leta 2100) prebivalstva podvojilo. Ali bo zemlja lahko prehranila tolikšno število živih duš in, ali bo v bližnji prihodnosti prišlo do začetka procesa samouničevanja človeštva je za zdaj prezgodej govoriti.
Trst ■ Finančo središče OFF SHORE
V Trstu potekajo priprave na otvoritev finančnega središča OFF SHORE.
Trst - Nov sedež Slovenske skupnosti
Slovenska skupnost v Trstu uraduje na novem sedežu v ulici Gallina 5.
Madrid - Cenejša pezeta
Cenejša pezeta bo pritegnila več turistov. Španci si po dokaj slabi lanskoletni turistični sezoni obetajo boljši obisk. K temu naj bi pripomogla tudi za 7 - odstotkov devalvirana pezeta.
Ljubljana - Nadaljevanje pogajanj
Aktivnosti o pogajanjih za pridruženo članstvo Slovenije v EU se nadaljujejo z nezmanjšano hitrostjo, tako v Bruslju na sedežu skupnosti, kot tudi v Ljubljani in Rimu. V drugi polovici maja naj bi se sestal Odbor za mednarodne odnose, do jeseni, vsekakor pa pred velikim DA v Bruslju pa naj bi Slovenija sprejela tudi dopolnilo k ustavi.
Trst ■ Nov generalni konzul R Slovenije
Prvega generalnega konzula Slovenije v Trstu, Jožeta Šušmelja, v ulici Car-duci je nasledila izolanka Vlasta Valenčič - Pelikan.
San Francisco - Spregledal in se ločil
Neki mladi moški v San Franciscu je oslepel in nič ni kazalo, da bi kdaj spet lahko videl. Kljub temu je pridno delal kot maser in si celo postavil svojo hišo. Poročil se je z neko žensko, ki je redno hodila k njemu na masažo. Ko so mu zdravniki po uspešni operaciji vrnili vid in je lahko prvič zagledal svojo drago, seje takoj ločil.
Sejem Primorska razstavlja so preimenovali v Primorski sejem,
2.	mednarodni obrtno podjetniški sejem. Nova lokacija.
Organizator sejma koprsko podjetje Doramat d.o.o. se je na podlagi lanskoletnih izkušenj odločil za nekaj globalnih sprememb.
Sejem Primorska razstavlja gre v pozabo. Preimenovali so ga v Primorski sejem, 2. mednarodni obrtno podjetniški sejem. Z novo, bolj atraktivno lokacijo na parkirišču ob vhodu v mesto - nasproti poslovnega centra "Ogrlica", in bolj primernim terminom (30.5.-4.6.1995) ter mednarodno udeležbo, naj bi sejmu navdihnili nove dimenzije. Prireditev ostaja splošnega značaja. Zastopane bodo različne dejavnosti: transport, skladiščenje, logistika, agrikultura, marikultura, ribolov, gostinstvo, turizem itd.
Lanski sejem se je odvijal v neznosni poletni vročini, svoje proizvode in storitve je predstavilo 150 razstavljalcev, ogledalo pa si gaje okoli 15000 obiskovalcev.
Na letošnji sejemski prireditvi, ki bo na veliko večjem (4000 m2) razstavnem prostoru, naj bi se kot je na nedavni tiskovni konferenci v Kopru povedal Matjaž Turk, direktor družbe Doramat, predstavilo okoli 200 razstavljalcev, ogledalo pa naj bi si ga od 20 do 25 tisoč obiskovalcev. Razposlali so okoli 2500 evidenčnih prijavnic in prve prijave že kapljajo. Doslej naj bi prejeli že okoli 50 evidenčnih prijav.
Razmišljajo tudi o tem, da bi organizirali gospodarsko interesno združenje (G.I.Z.) Koprski sejem d.d., v katero bi se vključilo vepč zainteresiranih podjetij in inštitucij. Najemnina za m2 neopremljenega razstavnega prostora skupaj z osnovno opremo bo veljala 100 DEM. (FK)
Nova lokacija sejmišča pred koprsko ogrlico
Turizem '95: Obetaven začetek
Januarja 3 odstotke več prenočitev
Največji "test" vsakoletnega svetovnega turističnega gibanja, berlinska borza (ITB), ki je 8. marca zaprla svoja velika sejemska vrata, je za marsikaterega turističnega delavca in strokovnjaka podlaga za ugibanja in oceno kakšna bo turistična sezona. Zanimivo je, da so letošnje napovedi kar obetavne, saj pravijo, da bo k nam prišlo tudi do 30 odstotkov več tujih turistov. Po predhodnih podatkih Zavoda R Slovenije za statistiko smo v Sloveniji januarja zabeležili 317.528 prenočitev kar je 3 odstotke več kot januarja 1994. Prenočitev domačih gostov je bilo le za odstotek več, medtem ko je bilo prenočitev tujih gostov že januarja, zlasti zaradi dobrega obiska smučišč, za 7 odstotkov več. Prve večje skupine tujih turistov pričakujejo na Obali za velikonočne praznike sredi aprila.
PRI NAROČILU TREH ALI VEČ
ANATOMSKIH
VZGLAVNIKOV
Kmalu izide izpopolnjeni
Utripov telefonski imenik za območje občine Piran
primprski uMp
Naročam
Ime in Priimek: ______________________________________________________
Točen naslov:	____________________________________________________
Pošta št.:-----------------
Letno naročnino v višini 840 Sit bom (fizične osebe) poravnal s položnico oziroma v 8 dneh po prejemu računa (pravne osebe).
Datum:-------------------------------------Podpis:
Naročilnico izpolnite in pošljite na naslov:
INFORMA Portorož
Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
.............. primorski utr'p
Tržno komuniciranje in Informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper, PE Piran V.D.G1. in odg. urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož. Tel./Fax.: 066 70 185
Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: Grafflt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod 70 Sit.
Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
BI KUPILI SREBRNI TOLAR ?
Znameniti srebrni kovanec, plačilno sredstvo iz časov Marije Terezije, ne bo šel kar tako v pozabo. Kot poroča hamburški Bild, ga je kot spominske primerke začela kovati in prodajati družba MDM in Braunschweiga (Nemčija) po ugodni prednaročniški ceni 10 DEM za kovanec. Srebrne novce so kovali v državni kovnici vladarice habsburških dežel Marije Terezije (1740 - 1780). Zadnjega so skovali leta 1868. Zaradi njegove zgodovinske vrednosti in srebrnega blišča si pri družbi obetajo dober posel. Na tolar smo se pred leti spomnili v Sloveniji. Povzeli smo njegovo ime in jeseni leta 1991 dobili prve tolarske bankovce, čeprav le v obliki bonov. Jeseni leta 1992 smo dobili v Sloveniji pravo slovensko valuto z imenom Tolar, kije, kot trdijo naši vladni predstavniki, zelo stabilen.
Kdaj bo postal srebrn ali celo zlat?
VESLAŠKA REGATA NA KRKU
V soboto, 18.3.1995 se bo pričela veslaška sezona z mednarodno regato na otoku Krku. Navijače vseh treh primorskih veslaških klubov vabimo, da si ogledajo to zanimivo prireditev. Veslaški klub Portorož
Nov sedeš firme Lela
Obala 127, Lucija 66320 Portorož
Tel. 066/72-431, pisarna 066/72-516, Mobitel: 0609/615-943
RENT-A-eAR ;
Marinko Babič, s.p. Lucija
*	Organizacijske storitve
*	Promet z nepremičninami
*	RENT - A - CAR
*	Vzdrževanje objektov
Preselili smo se v nove poslovne prostore, kjer bomo še bliže Vam in Vašim poslovnim zahtevam.
Priporočamo se za obisk in dobro sodelovanje.
Marinko Babič
URNIK POSLOVANJA vsak delavnik 8.00- 13.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-13.00
PROGRAM RADIA OPČINE
PROGRAM RADIA OPČINE OD FEBRUARJA 95 DALJE:
Oddajamo neprekinjeno 24 ur dnevno na UKW frekvencah 90,6 in 100,5 MHz.
Tel. (091) 21-26-58 telefax (091)
21-32-95
NEDELJA:
10.30	- jutranji nedeljski val ali nedeljska matineja
11.30	- poročila PONEDELJEK:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja s tedenskim horoskopom in obvestili
11.30	- poročila
12.10	- krajevna poročila v ital.
12.30	- ponovitev oddaj vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI-USPI, Samo za vas in ostali Trst
15.10	- poročila
17.10	- poročila
18.10	- krajevna poročila v ital.
18.30	- tedenski športni komentar
20.30	- operni odri TOREK:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja z glasbo po željah in obvestili
11.30	- poročila
12.10	- krajevna poročila v ital.
15.00	- "ROK ZA VAS" zabavnoglasbena oddaja
15.10	- poročila
17.10	- poročila
18.10	- krajevna poročila v ital.
18.30	- otroški vrtiljak
20.00	- oddaja slovenskega kulturnega društva 'TABOR" z Opčin
20.30	- smeh in glasba (vsakih 14 dni)
SREDA:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja - obvestila, nasveti, misel dneva, prispevek
11.30	- poročila
12.10	- krajevna poročila v ital.
15.10	- poročila poročila
17.10
18.10
19.00
20.00
združenja partizanov Italije ANPI-
krajevna poročila v ital. glasba po željah
oddaja vsedržavnega
USPI
21.00	- Samo za vas
22.00	- ostali Trst (v ital.) ČETRTEK:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja; obvestila, nasveti, misel dneva, prispevek
11.30	- poročila
12.10	- krajevna ooročila v ital.
15.00	- "COM ZL OM (COM ZUM) (povezava v živo z Ljubljansko borzo)
15.10	- poročila
16.30	- te zanima tvoja prihodnost?
Pogovor z vedeževalko v živo!
17.10	- poročila
18.10- krajevna poročila v ital.
18.30	- revolution rock PETEK:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja: obvestila, nasveti, misel dneva, prispevek
11.30	- poročila
12.10	- krajevna poročila v ital.
15.10	- poročila
17.00	- oddaja združenja anonimnih alkoholikov
17.10	- poročila
18.10	- krajevna poročila v ital.
18.30	- OVER VOISE; zabavno-glasbena oddaja za
mlade
20.00	- "VENUS"; oddaja o živalih ali razpoke časa in življenja SOBOTA:
07.10	- krajevna poročila v ital.
10.30	- jutranja matineja; obvestila, nasveti, misel dneva, prispevek
11.30	- poročila
15.00	- glasba po željah
15.10	- poročila
17.10	- poročila
17.15 - ' MORSKI VAL" - zabavno razvedrilna oddaja (vsakih 14 dni)
18.10	- krajevna poročila v ital.
20.30	- neposredni prenos tekem košarkarskega kluba "JADRAN" iz Trsta
VSE ODDAJE POVEZUJE NAJLEPŠA IZBRANA GLASBA!
RADIO OPČINE - VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ!
Leta 1992 je v Splošni banki Koper začel delovati sistem ACTIVA. Podlaga mu je bila zanimiva ponudba - plačilna kartica ACTIVA, ki so jo imetniki tekočih računov pri
banki, zaradi številnih prednosti, kar dobro sprejeli. Trennutno lahko s to kartico plačuje svoje obveznosti okoli 100 tisoč imetnikov active na 8300 prodajnih mestih v
ARCHITECTA
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL. 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
LASTNIKI IN KUPCI NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN
Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin: HIŠE v Luciji, Piranu, Izoli, Ankaranu, Kopru z okolico STANOVANJA različnih velikosti - lastniška in novogradnjo
POSLOVNE PROSTORE za različne namembnosti - tudi gostinstvo
PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Za NAKUP iščemo enodružinsko ali dvostanovanjsko hišo v
Portorožu z okolico, možen tudi dolgoročen najem.
Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, davčno svetovanje, pogodbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte, razna soglasja in dokumentacijo za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, gradbeni nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17. ure.
Ogledi po dogovoru.
Sloveniji. Hkrati so pripravljali zelo kompleksen projekt in ponudili na tržišču prvo slovensko plačilno kartico ACTIVA- EUROCARD / MASTERCARD, ki omogoča poslovanje tudi v tujini.
Značilnosti in prednosti te kombinirane kartice, ki je medtem že zaživela, so predstavili na nedavni tiskovni konferenci na sedežu banke v Kopru. Vojko Čok, direktor banke je povedal,da so lahko ponosni, da je veliki sistem EUROCARD, sprejel medse tudi ACTIVO.
Dario Radešič, vodja Sektorja za posle s prebivalstvom pa je podrobneje predstavil prednosti nove plačilne kartice. Za kartico ACTIVA- EUROCARD/ MASTERCARD lahko zaprosijo dosedanji imetniki kartice ACTIVA, ki ima najbolj razširjeno mrežo v Sloveniji. Avtomatične zamenjave ni.Imetnik lahko zadrži "staro" kartico ACTIVA, ali zaprosi za novo. S kartico ACTIVA - EUROCARD/ MASTERCARD pridobi imetnik možnost plačevanja storitev na številnih prodajnih mestih v Sloveniji, plačuje in dviga gotovino na vseh prodajnih mestih oz. bančnih enotah z nalepko EUROCARD/MAS-TERCARD v tujini.
To zanimivo plačilno kartico izdaja šest bank v Sloveniji, (fk)
Utripova anketa: JCako živimo Slovenci ?
nismo še vsi iva koinutu
Utripava anketa na temo kako živimo Slovenci. Osnovna značilnost Slovencev je pridnost, delavnost in pripravljenost na stiskanje pasu. Svoje revščine nismo pripravljeni obešati na veliki zvon. Radi smo kritični do vsega, do novih pojavov. Ne mudi se nam v Evropo, čeprav se radi primerjamo z razvitimi in si nadvse prizadevamo doseči evropski standard. Podjetništvo si predstavljamo po svoje. Cilj: hitro obogateti. Nekateri anketiranci s kritičnimi očmi gledajo na aktualna dogajanja v gospodarstvu. Ne verjamejo podatkom o nizki inflacijski stopnji in menijo. Glede stabilnosti tolarja pa menijo, da ga uspešno umetno držimo pokonci. Na vprašanje, ali Slovenci živimo dobro, nismo dobili enotnih odgovorov. Vendarle bi veljal zaključek, da Slovenci živimo nekoliko bolj skromno življenje kot prej in da se neupravičeno povečujejo razlike med ljudmi. (FK)
Božidar Grizančič,
Parecag, poslovodja v Knjigami in papirnici Primorski Tisk, Piran:
"Mislim, da ljudje živimo nekoliko slabše kot prej. Bolj je treba stiskati, čeprav tudi sistem - živeti na kreditih, ni mogel naprej. Mislim tudi, da so dohodki prebivalstva nekoliko premajhni glede na stroške.	Podpiram
ukrepe slovenske vlade v njenih prizadevanjih za stabilnost gospodarstva, saj vendarle gre za začetek nove samostojne poti, zato je pač treba malce potrpeti. Kriza se vsekakor pozna. Prodaja nekoliko pada, zlasti prodaja knjih in drugih artiklov, ki niso tako nujni za življenje. Ljudje pač moramo najprej kupiti kruh, mleko. . . , šele potem lahko pride na vrsto duševna hrana. V Piranu pada promet tudi zaradi znanih težav, zloglasne rampe, dostopa v mesto. Pozna se tudi padec vrednosti italijanske lire, saj naši kupci hodijo sedaj kupovat v Italijo. Po mojem mnenju se bo vse to še nekoliko časa poznalo. Glede sistema bi rekel še tole:Prej smo živeli v lagodju, ki si ga niso mogli privoščiti nitivarčni in delavni Nemci. Osebno živim dobro, pomagamo si, nekako gre. S svojo plačo in plačo svoje žene krijeva vsakodnevne potrebe. "
Franc Repič, prof., dipl. ing. strojništva, upokojenec, Lucija. "
Rekel bi, vsi ljudje ne živijo dobro, zlasti delavci ne. Nekateri upokojenci komaj vežejo konec s koncem. Spet drugi prejemajo neverjetno visoke pokojnine. Nastajajo socialne razlike, morda celo večje kot v kapitalizmu zahodnega tipa. Moja mesečna pokojnina znaša 70 tisoč tolarjev. Zdi se mi, da je to, glede na mojo izobrazbo in doseženo polno delovno dobo, zlasti če se primerjam z drugimi poklici, ma-jna pokojnina. Sem pač bil prosvetni delavec za katere je znano, da nimajo visokih plač. Imam tričlansko družino in moram kar paziti, da pridem skozi iz meseca v mesec. Dva milijona Slovencev nas je in vsi moramo jesti. Prav glede cen živil bi si upal trditi, da niso ničkaj evropske. Poglejmo v market, vsak dan se kaj podraži. Država ne dovoli podražiti bencina, nič pa ji ni mar, če v nedogled rastejo cene osnovnih življenskih artiklov. Sprašujem se, kako se bomo znašli v Evropi, kamor bi tako radi prišli. Svobodna evropska konkurenca, ki jo narekuje Evropska skupnost, bo prisilila marsikatero podjetje k zniževanju cen. Tega pa seveda s tako produktivnostjo ne bodo vzdražale. Zna se celo zgoditi, da bodo evropske cene pahnile v stečaj nekatere kmetije in industrijske gigante kot so na primer Cimos, Revoz, Gorenje, Iskra, katerih proizvodi so sedaj veliko dražji v primeijavi s podobnimi izdelanimi v Evropski uniji? Pot v Evropo nas bo zato veliko stala, še več bo
revežev! Stabilnost valute? To je umetno držanje, [tevilke o inflaciji se mi zdijo lažne. Naša valuta ni stabilna in bojim se, da bo nekoč prišlo do valutnega zloma. Kdo povečuje inflacijo? Mislim, da predvsem živilska industrija, pijače, ki se povečujejo takorekoč enkrat več kot znaša letna inflacijska stopnja. Teh cen že ne moremo primerjati z Evropo! Primerjajte cene ameriškega in evropskega žita z našimi. Naj večji življenski strošek je prehrana, saj moram zanjo namenjati v poprečju celo do 80 odstotkov svoje pokojnine. "
Fatima Lulič, čistilka v Hotelih Riviera Portorož. " Doma sem iz Bihača, hišo imam na v Kaštelu na Hrvaškem.
Imam delovno vizo, že 20 let delam v Hotelu Riviera. Najprej sem pomagala v kuhinji, sedaj opravljam delo čistilke. V družini imava z možem 4 otroke.
Prejšnji mesec sem skupaj z vsemi dodatki prejela 58 tisoč tolarjev plače. Na splošno nisem zadovoljna, saj ne gre le za plačo. Sicer pa vidite kakšne so cene. "
Ivan Škerjanc, Izola, delavec na bencinski črpalki OMV- Istra v Portorožu. " Na splošno ocenjujem, da se živi tako kot prej in da glede tega ni velikih sprememb. Osebno živim nekoliko boljše, ker pač prejemam v primerjavi s podobnimi poklici tudi nekoliko večjo plačo.
Največji reveži so zagotovo ljudje, ki prejemajo po 35 tisoč tolarjev plače. Kako se znajdejo s takšnimi dohodki in kako se jim vse izide, ne vem. Tolar je stabilen. Njegova stabilnost se odraža tudi pri prodaji bencina. Je neke vrste merilo. V Italiji, na primer, se kar vrstijo podražitve tega goriva. Pri nas vlada ne dopušča podražitve, ker se boji inflacije. Vozniki sicer ne točijo polno, vendar to ni odraz krize z denarjem, temveč gre za navade. Podpiram našo vlado pri prizadevanjih za
ekonomsko stabilnost države. Prav je, da tako dela. Izvozniki jočejo zaradi precenjenega tolarja, ker bi radi z boljšo menjavo deviz od izvoznih poslov več zaslužili. Vendar mislim, da je stabilnost valute zelo pomembna zadeva in naj kar tako ostane, kajti ne morem si predstavljati kako bi bilo, če bi se morali vrniti nazaj v inflatorne čase. Sicer pa bomo bolje živeli le, če bomo več in bolje delali. "
Selmanoski Ferad,
Struga, Makedonija.
Gradbeni delavec v Sloveniji. Trenutno na gradbišču Mednarodni pomorski mejni prehod v Piranu. " Sem na začasnem delu v Sloveniji. Dobil sem delovno vizo. Živim v Kopru. Opravljam razna gradbena dela pri zasebnikih. S plačo, ki mi jo dajo sem zadovoljen".
TREURSIČ ESTER, 40
gimnazijski tehnik iz Lucije, tajnica v lucijskem vrtcu.
Slovenci v povprečju dobro živimo, pri tem pa je treba vedeti, da nismo ne vem kako zahtevni.
Vse je namreč odvisno od	posameznikovih
potreb. Ce na primer nekoga zanima literatura in želi dobre knjige kupovati sproti, s svojim standardom - pa naj ima še takšno plačo - najbrž ne more biti zadovoljen, knjige so namreč zelo drage. Moja plača znaša 63. 000 tolarjev in z njo nisem zadovoljna. Sama hkrati ne verjamem prikazani stopnji inflacije - ta se mi zdi povsem umetna - ne prevelika optimistka pa nisem niti glede življenja v Evropi. Tudi Evropa ima svoje križe in težave in ne vem kakšna pričakovanja, ki jih gojijo mnogi, so prazna, še manj pa je to raj na zemlji.
BOJAN BAŠA, 37-letni trgovec iz Izole V Sloveniji lepo živi samo visoki sloj ljudi.
Kako naj rečem, da lepo živim, če pri 37. letih še nisem imel svojega avtomobila. Avtomobil sicer ni merilo kakovostnega življenja, vseeno pa ga je lepo imeti. Glede Drnovškove politike lahko rečem, da jo vodi kar dobro, seveda pa imam nekaj pomislekov na račun prikazane stopnje inflacije, dvomim, da je resnično takšna, kot nam jo prikazujejo. Z vstopom v Evropo bi se morala kakovost življenja v Sloveniji povečati, seveda bodo odločilno vlogo pri tem odigrale višje plače. Cene izdelkov v trgovinah bodo potem veliko bolj pristopne tudi nižjim slojem prebivalstva.
Marec 1995
stran 5
AVDITORIJ PORTOROŽ
SEJEM ALPE ADRIA - SVOBODA GIBANJA LJUBLJANA 13.-19.marec
V Ljubljani so odprli sejem ALPE ADRIA - SVOBODA GIBANJA, mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije. Sejem, ki se bo letos odvijal že itiriintridesetič, poteka od 13. do 19. marca. Na več kot 10500 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja kar 430 razstavljalcev iz 20 držav. Neposredno bodo prisotni Slovenci, Avstrijci, Hrvati, Italijani in Cehi. Preko zastopanih podjetij pa: Avstrija, Hrvaška, Italija, Češka, Slovenija, Nemčija, Švica, Nizozemska, ZDA, Belgija, Švedska, Vel. Britanija, Madžarska, Tajvan, Francija, Norveška, Danska, Sejšeli, Japonska in Finska. Poseben pečat sejmu dajejo turistične prireditve. Tako se bodo letos že tradicionalno predstavile vse slovenske regije s svojimi posebnostmi in možnostmi, ki jih nudijo še tako zahtevnemu domačemu ali tujemu gostu. Predstavile se bodo tudi slovenske občine, ki skupaj oblikujejo turistično podobo naše dežele. Obalno kraško turistično ponudbo bo na sejmu predstavil portoroški PROTOUR.
Ker pa se sejem umešča v prostor srednje Evrope, je zanimiv tudi za številne druge države. Tudi letos se bodo posebej predstavile Avstrija, Hrvaška in Italija na samostojnih skupinskih razstavnih prostorih.
Močjo je zastopano tudi področje prehrane. Prav zaradi velikega zanimanja razstavljalcev iz področja prehrane, se je ljubljanski sejem odločil, da v prihodnjem letu predvidoma pripravi sejem Alpe Adria, ki bo razdeljen na tri dele in sicer: -ALPE ADRIA SVOBODA GIBANJA, ki bo vseboval vse iz področja turizma, športa, rekreacije in ribolova; -ALPE ADRIA SVOBODA BIVANJA, v okviru katerega bodo predstavljeni izdelki za dom, in program gradbenih izdelkov ter; -tretji del sejma Alpe Adria, ki bo predstavljal vse iz področja prehrane, gostinstva in gospodinjstva. Vsi trije deli sejma naj bi se odvijali v mesecu marcu, oz. aprilu.
Letošnji sejem je odprt vse dni, od 10. do 19. ure. Vstopnice so po 500 tolarjev za odrasle in po 300 tolarjev za dijake, študente, invalide in upokojence.
Nives Fortunat Šircelj
LJUBLJANA
PRELIMINARNI PROGRAM SEJMOV IN RAZSTAV V LETU 1995
ALPE ADRIA SVOBODA GIBANJA 13. -19.3.
34. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije
INFORMATIKA 27. - 30.3.
7. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme
MARKETING KLUB 27. - 30.3.
7. sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme
PODJETNIŠKI SEJEM 27. - 30.3.
3.	slovenski sejem podjetništva z mednarodno udeležbo
ALPE ADRIA SVOBODA BIVANJA 6.-11.4.
34. mednarodni sejem salonov: vse za dom in gospodinjstvo, interieiji in hobby)i
VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO / STAVBNO POHIŠTVO / GRADBENI MATERIALI / ORODJA, PRIBOR IN APARATI / UREJANJE PROSTORA / OPREMA INTERIERJEV - IZDELKI ZA NOTRANJO OPREMO / AVDIO VIDEO TEHNIKA / DRUGO
FOTOSTIK
6.	-11.4.
2.	fotografski sejem
SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON 20.4. - 29.4.
19.	mednarodna razstava avtomobilov, motoijev, dodatne opreme in avto-moto športa
UČILA 9. -13.5.
15. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja
VAROVANJE - SECURITV 23. -26.5.
5. slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, z mednarodno udeležbo
VINO
5.	- 9.6.
41.	mednarodni vinogradniško - vinarski sejem
NARAVA-ZDRAVJE
20.	- 24.9.
26. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje
SODOBNA ELEKTRONIKA
2.-6.10.
42.	mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja
MEDILAB
17.-20.10.
4.	mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev
LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
7.	-12.11.
6.	slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo
AAF - ARS ANTIgUITAS FAIR
7.	-12.11.
5.	mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet
ŠPORT IN REKREACIJA 28.11.-3.12.
26. slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične ponudbe športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo
VESELI DECEMBER 15.-30.12.
prodajni sejem
CELJE
3.	EKO sejem 1995 21.-24.3.1995
6.	sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 4.-9.4.1995 2. MEDNARODNI GLASBENI sejem 21.-23.4.1995
13.	POMLADNI OBRTNI sejem 16.-21.5.1995
Znani in priznani sejem obrti, podjetništva in široke potrošnje, na katerem bo mogoče predstaviti naslednje:
VZO - vse za otroka
IDEJA - ideje, invencije, inovacije
INTER-GAST - gostinska, hotelirska, trgovinska oprema in
gastronomija
BIO - bio
LINEA - steklo, keramika, porcelan, umetnost in poslovna darila, kozmetika, nakit in bižuterija
ČLOVEK IN PROSTI ČAS - turizem, šport, prosti čas in blago široke potrošnje
INTER-GRAD - interier in gradbeništvo
28. MEDNARODNI OBRTNI sejem 8.-17.9.1995
4.	sejem ZDRAVJE IZ NARAVE 17.-22.10.1995
5.	MIKLAVŽEV sejem 1.-5.12.1995
14.	BOŽIČNO NOVOLETNI sejem 15.-29.12.1995
KOPER
PRIMORSKI SEJEM, 2. mednarodni obrtno podjetniški sejem
LJUBLJANA:
RIBOLOV IN LOV NA RAZSTAVIŠČU USPEŠNO ZAKLJUČENA PRISPEVKI ZA RIBIŠKI MUZEJ.
Od četrtka do nedelje, od 2. do 5. marca, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v organizaciji Ljubljanskega sejma, potekal dvanajsti slovenski sejem ribiške opreme in pribora, ki se mu pridružuje še lovska oprema in oprema za morski ribolov. Sejem RIBOLOV IN LOV sije v štirih dneh, kolikor je bil odprt, ogledalo 5430 obiskovalcev, (lani 4500). V letošnjem letu so bili razstavljale! še posebej zadovoljni s poslovnim učinkom sejma, obiskovalci pa z razstavljenimi izdelki in obsdejemskim dogajanjem.
Na sejmu se je na približno 900 kvadratnih metrih, v hali A, predstavilo 51 razstavljalcev iz sedmih držav (Slovenija, Italija, Nemčija, Japonska, Francija, Češka in ZDA).
Sejem je spremljal bogat obsejemski program. Obiskovalci so se lahko vsak dan preizkusili v muharskih veščinah in si ogledali filme s področja ribolova. Ribiška zveza Slovenije je sejem izkoristila za sklic skupščine.
Že prvi dan sejma sta otvoritelja Igor Bavčar in Borut Jerše kot prva in častna darovalca, prispevala vsak po 5000 Sit za odprtje ribiškega muzeja Slovenije. Tehnični muzej Slovenije se je namreč odločil za odprtje ribiškega muzeja. Prispevke zanj so zbirali vse dni sejma, zbirali pa jih bodo tudi v bodoče. Do konca sejma je bilo zbrano preko 100.000 Sit.
Poseben pečat so letošnjemu sejmu odtisnila številna tekmovanja. Obiskovalci so se vse dni sejma potegovali za nagrado v izdelovanju muh, razpisan je bil tudi natečaj za najboljšo muho v Evropskem prostoru in natečaj za tekmovanje v ribiških preparatih.
Nives Fortunat - Šircelj
LJUBLJANA: SEJEM "INFORMATIKA" BODO ODPRLI v ponedeljek, 27. marca
Ker so se v javnosti pojavile informacije, da bo letošnji sejem INFORMATIKA odpovedan, je organizator sejma - LJUBLJANSKI SEJEM pripravil tiskovno konferenco, na kateri so bili ovrženi še zadnji dvomi o odpovedi sejma. Na sejmu bo po dosedanjih podatkih (prijavljeni razstavljale! do 7.3.) sodelovalo 103 direktnih in 121 zastopanih razstavljalcev (skupno število 224 razstavljalcev iz devetnajstih držav).
Sejem bo svoja vrata odprl v ponedeljek, 27. marca, ob 10.00 uri. Obiskovalci pa si ga bodo lahko ogledali vsak dan med 9.30 in 18.00 uro. Poleg razstavnega programa, ki zajema računalnike in opremo, informacijske sisteme, telekomunikacije, izobraževanje, multimedije, posebne aplikacije, CAD/CAM/CAE/CIM, pisarniško pohištvo in dodatke, telematične in finančne storitve ter programsko opremo in strokovno literaturo, bo vse dni sejma potekal tudi bogat strokovni program.
Ze prvi in drugi dan sejma, bo na Brdu pri Kranju potekala tretja delavnica o telekomunikacijah z naslovom "Podatkovna omrežja in storitve v Sloveniji”, v organizaciji sekcije VITEL, Elektrotehnične zveze Slovenije.
Organizirana bo tudi multimedijska delavnica, kjer se bodo obiskovalci lahko praktično seznanjali z možnostmi, ki jih ponuja združevanje, teksta, slike in zvoka, vključno z uporabo videa na računalniku. "INTERNET za radovedne”, je naziv za posebno predstavitev vse bolj popularne globalne informacijske mreže, ki bo namenjena tudi manj veščim uporabnikom računalnika. Tudi ta predstavitev bo pripravljena kot delavnica, kjer se bodo obiskovalci pod strokovnim vodstvom seznanjali z bazami podatkov, ki jih INTERNET omogoča.
Poseben prostor bo namenjen predstavitvam softverskih ter R & D dejavnosti, kjer se bo mogoče prepričati o tem, ali je, oz., do katere mere lahko Slovenija resnično postane "dežela softvera”.
Vse dni sejma bodo v sejemskem Forumu potekala tudi razna predavanja in predstavitve razstavljalcev. Napovedana je seja Izvršilnega odbora Združenja za informatiko in računalništvo pri GZS, organiziranih bo več tiskovnih konferenc.
Nives Fortunat - Šircelj
PROGRAM PRIREDITEV 15.-31. marec
sreda, 15. marec 95 ob 19.00 PREDSTAVITEV ROMANA:	"NA
SVOJOJ. NA PLEMENITOJ”
avtorice Valerije Škrinjar - Tvrz Predstavitev knjige, ki obravnava aktualni trenutek v Bosni, bo vodila novinarka Simona Horvat, Drago Mlslej pa bo večer glasbeno popestril. Vstop prost, petek, 17. marec 95 ob 21.00 OTVORITEV KAVARNE ' AVDITORIJ' Najemnik Mladen Škrebec Je za ta večer pripravil glasbeni program v izvedbi dua "ROSANA in VILI". Mladen obljublja, da boste v kavami lahko že od 8. marca naprej poskusili odlično kavo. frappe ali druge pijače in se posladkali z izbranimi sladicami. Vstop prost, sobota, 128. marec 95 ob 20.30 GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA AFERA POUHN KUFR, avtor teksta in režiser: Iztok Lovrič
Predstava je na Dnevih komedije v Celju '95 z najvišjim številom točk prejela naziv "ŽLAHTNA KOMEDIJA”.
Cena vstopnice:	1.000	tolarjev, za
študente in upokojence: 700 tolarjev. (Najavljeno gostovanje SSG Trst s predstavo HALŠTAT so zaradi bolezni odpovedali.)
petek, 24. marec 95 ob 19.00 SLAVNOSTNI KONCERT OB 80. OBLETNICI NAŠEGA OBČANA UROŠA PREVORŠKA, profesorja, violinista, dirigenta in skladatelja Koncert smo pripravili v sodelovanju z RTV Slovenija in z izdajo CD plošče njegovih del.
KOMORNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dirigent:	Uroš Prevoršek:	program:
Prevoršek, Bach, Ipavec.
Pozdravni nagovori: minister za kulturo Sergij Pelhan, generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani Dejan Bravničar; beseda o umetniku: dr. Danilo Pokom. Cena vstopnice:	1.000 tolarjev, za
študente in upokojence: 700 tolarjev, sobota, 25. marec 95 ob 16.00 OTROŠKI PROGRAM: GLASBENO -LUTKOVNA PREDSTAVA "OLE MAJOLE”
Lutki - KAL1MERO in MODRI TEKAČ bosta skupaj z otroki uglasbila in prepevala pesmice, ki jim lahko že prisluhnete tudi na pred kratkim izdani kaseti OLE MAJOLE. Cena vstopnice: 300 tolarjev.
četrtek, 30. marec 95 ORGANIZIRAN OGLED V LJUBLJANSKO DRAMO- SHAKESPEARE: HAMLET
prevod: Milan Jesih, režija: Janez Pipan, scenografija; Meta Hočevar
Zvone Hribar, Saša Pavček, Aleš Valič, Polde Bibič,...
Cena ogleda in avtobusnega prevoza je 2.500 tolarjev
(avtobus se bo ustavil na glavnih avtobusnih postajah v Piranu, Portorožu, Izoli in Kopru).
Prijave sprejemamo na tel. št. 066-747-230 (Ksenija Mahne) najkasneje do 20. marca 1995.
Obveščamo Vas tudi, da bo agencija Maestral v četrtek, 27. aprila 95 organizirala ogled enega letošnjih največjih kulturnih projektov v Sloveniji -Puccinijeve opere TURANDOT, ki bo ta dan ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vse Informacije lahko dobite v agenciji Maestral na Belokriški cesti. tel. 746-501 ali 746-502 (Dunja Babnik).
FILMSKI PROGRAM od 19.3. do 26.3.1995 nedelja, 19. marec 95 ob 18.00 - KREMENČKOVI, komedija režija: Brian Levant, gl. vloge; John Goodman. Elisabeth Perkins, Rick Morants, Elisabeth Taylor ob 20.30 - KRAVJI BLUES, kultni film režija: Gus Van Sant. gl. vloge: Keanu Reeves, Lorraine Brasco, Angle Dlckinson sobota, 25. marec 95 ob 18.00 in 20.30 - FRANKENSTEIN, grozljivka režija: Kenneth Branagh, gl. vloge; Robert De Niro, Kenneth Branagh nedelja, 26. marec 95 ob 18.00 in 20.30 - KVIZ, satirična drama režija: Robert Redford, gl. vloge: John Turturro, Rob Morrovv, Ralph Fiennes Cena filmskega abonmaja za mesec marec je 2.500 tolarjev.
KKC AVDITORIJ vodja kulturne dejavnosti: Ksenija Mahne
Marec 1995
stran 6
primorski u^p
|--T-piromko iidojo	*
RIMSKA VOLKULJA JE PREVEČ LAČNA, DA BI SE ZADOVOLJILA SAMO S 400 HIŠAMI
Ko poslušam razna poročila o pogajanjih z Italijani glede našega vstopa v EU, se ne morem in ne morem otresti občutka, da smo Slovenci dežela hlapcev in da bomo to ostali za vekomaj. Ne vem, zakaj, vendar me nenhno spreletava misel, da bomo zato, da bomo vstopili v Evropo, Slovenci predali lastno zemljo, samo zato, da bomo lahko hlapci na tuji zemlji in ne gospodarji v lastnem domu. Primorci! Kaj naj si mislim ob izjavah ministrice Agnellijeve na naših TV zaslonih in v časopisih, daj naj bi se preučilo tudi vračanje še razpoložljivih nepremičnin (400 hič ipd.) optantom in ezulom ter da naj bi se sestavile mešane komisije, ki bi to preučevale tudi na tereu. Fantje in dekleta. Če bo to res, bomo kmalu popokali kufre. Slovenci se za svoje skupno imetje očitno ne znamo kaj dosti boriti. Važno je, da ima vsak vsaj svoje dvorišče, če pa premoremo še cesto, ki bi nas povezovala, pa niti ni važno, nam bodo že tujci predpisali cestnino, uporabnino in mostnino seveda. Ljubljana se na Obalo spomni enkrat na leto. Poleti namreč. Ko se odpravlja na morje. Kaj mi daje tako misliti. Ja kaj. Samo spomnite se, koliko smo si prizadevali, da bi Ljubljani pokazali in dokazali s številkami (promet,, žrtve, nesreče, turizem...), da Obala potrebuje tudi sodobno povezavo med tremi obalnimi mesti, pa te sreče nismo uspeli zaužiti. Zemljo, ki nam jo je itak vzela že predlani, bo sedaj vrnila tistim, ki po nas že tako ali tako nenehno pljuvajo in nas imenujejo SCH1AVI - SČAVI. Ampak, draga Ljubljana. Ščave ne umenujejo samo nas Primorce, tudi vas Ljubljančane. Da hlapci smo, dragi moji, hlapci. To nam je v genih. Svojo zemljo bomo dali gospodarju. Sl BWUANA, Tl ASCOLTO. Kaj pa, če bodo tudi Avstrijci in Nemci, tako kot sedaj Italijani, zahtevali _ vrnitev nepremičnin. Boste tudi Štajersko vrnili? Ali bo kdo postavil vprašanje vračanja premoženja Slovencem, ki jim ga je odvzel fašizem v Italiji po I. svet. vojni. Kdaj nam bodo vrnili te nepremičnine. Zakaj ne pogojujete vračilo premoženja optantom in ezulom, z vračilom teh odvzetih nepremičnin. Ali bomo postavili tudi vprašanje poklonitve žrtvam fašizma ter žrtvam Raba, Gonarsa, Udin ter občasnih pobojev med železniškimi transporti sredi kočevskih gozdov v II. svet. vojni. Gospodje v Ljubljani. Kdaj boste to vprašali. Morda ste preveč v centru, da bi videli, kaj se dogaja na obrobju. Morda bi pa to razumeli, ko bi morali vračati vašo zemljo, ki jo imate okoli Ljubljane, ko bi grozilo vam, da boste postali manjšina na nekdaj lastni zemlji. Verjetno res ni tako slaba tista ideja, da bi določena ministrstva ali urade preselili v druga mesta po Sloveniji. Ministrstvo za zunanje zadeve npr. Kaj pa, če bi bil minister nekdo, ki ni iz centra ali njegove okolice. Morda bi tako imeli kaj tenkočutnosti za počutje Štajercev in Primorcev. Ko ne bi bilo generala Majstra, tudi Maribora ne bi imeli, ko ne bi bilo Tita ali partizanov, tudi Primorske ne bi imeli. Nam bo sedaj še sploh kaj ostalo? Ni res, da tujci ne morejo kupovati pri nas nepremičnin. Vsak tujec lahko pri nas ustanovi podjetje z d.o.o. In ta lahko kupuje nepremičnine, kolikor je je volja. In takšnih podjetij z italijanskim kapitalom, ki imajo tudi nepremičnine, je že nekaj.
Primorke in Primorci. Za svojo zemljo se bomo morali še enkrat postaviti v bran. Zakaj tudi za zemljo? Tudi to so nepremičnine, ki so bile nekoč v lasti ezulov in optantov, in rimska volkulja je preveč lačna, da bi se zadovoljila samo s 400 hišami. Ne računajte preveč na pomoč velikih strank, ki imajo svoje območne izpostave. Te servirajo in gostijo predvsem svoj center, kadar pride igrat tenis na Obalo, pa škampe v "ta prave oštarije". Za zemljo in lastnino se bomo morali potruditi kar sami. Saj sem vam že
povedal, da se Ljubljana spomni na Obalo samo takrat, ko se odpravlja kopat. To pa, da bomo morali hoditi spraševat tujce, ali nam dovolijo speljati čez njihovo zemljo vodovod ali cesto, jih ne zanima, kot tudi ne to, da jim bomo morali plačevati evropske cene za nadomestilo in odškodnino. Ja seveda, saj tam živijo, mi pa tja želimo priti. Ampak dragi moji. Evropa ni samo med in mleko. Evropa je tudi kriminal.-In tega imamo že sedaj v izboilju. Blesk vstopa v Evropo nas je preveč prevzel in zaslepil. Pozabljamo pa, da smo še pred kratkim ušli iz večnarodnega konglomerata, v katerega smo "prostovoljno" vstopili po I. svet. vojni. Nek pregovor pra\d. "Hiti počasi." To, da Je javna anketa pokazala, da dobri dve tretjini Slovencev ne želi, da bi tujci postali lastniki naše zemlje, pove, da morda Slovenci čutimo zemljo kot garancijo, da se bomo tu obdržali. Slovenci nismo Nemci ali Francozi pa tudi ne Avstrijci. Nimamo tako velikega ozemlja in ne tako številnega prebivalstva, ki bi bili trdna garancija za narodov obstoj med zlitjem Evrope narodov. Zemlja in narodova kultura je bila tista zibelka obstoja. In njo, ki smo jo priborili in ubranili v zadnjih dveh vojnah, njo bomo sedaj tudi zapravili.
To pismo namenjam v prvi vrsti Vladi, Ministru, Odboru za mednarodne odnose in Državnemu zboru, da, preden odloči, dobro premisli, kaj pomeni zemlja za Slovence. Ne zapišite se v zgodovino, če jo bomo ob takšni razprodaji sploh še lahko dočakali, kot grobarji svojega naroda.
Območne izpostave republiških central tako ali tako ne reagirajo, ker so samo izpostave republiških central. Zato za njih sploh ne bom več volil. Volil bom samo še lokalce in tiste, ki bodo podpirali regionalizem, anticentralizem in nehlapčevstvo.
Kot Primorec se ne morem in se ne bom strinjal, da se zemlja vrača in prodaja tujcem. Zemlja je pogoj in garancija za manjše narode, da obstanejo. Ne dovolim, da se pustimo izsiljevati. Tisti, ki so zanetili II. svet. vojno imajo še najmanj pravice, da nas izsiljujejo. Ko ne bi bilo fašizma in nacizma, ne bi bilo Dachaua, Lublink, Gonarsa, Raba in fojb. Nikomur se nam ni potrebno priklanjati, posebej pa ne tistim, ki so vse to zakuhali. Sedaj dvigujejo glave in zahtevajo opravičila in poklone fojbam, pa vrnitev nepremičnin in neke posebne statuse. Ne in še enkrat ne.
Morda bo kdo rekel, da je moje pisanje preveč čustveno ali pa da delam iz muhe slona, vendar zase osebno menim, da nisem panik in čustveno labilna oseba. Samo previden sem. Odkar smo se Slovenci osamosvojili, govorimo o Evropi kot o čudežni deželi. Vendar ni vselej tako. Sprašujem se, ali je vredno za ceno vstopa v EU prodati ali vrniti nazaj zemljo tistim, ki so nekoč sami odšli ali pa so morali iti. Zemlja pomeni za majhen narod, majhen mislim samo po številu, precej ali pa morda tudi garancijo obstoja.
Kot član ZVEZE ZA PIRANSKO OBČINO in kot član Občinskega sveta občine Piran, se obračam na javne medije s prošnjo za podporo pri objavi tega pisma z namenom seznanitve širše javnosti. Tiste, ki se strinjate z mojimi pomisleki, ali pa ne, mi to prosim sporočite pisno. Z njimi imam namen sprožiti zahtevo za izredno sejo Občinskega sveta asli pa bom seznanil svet na njegovi prvi naslednji seji, ki bo veijetno konec marca meseca, da bi to opozorilo poslal tudi Vladi in Državnemu zboru.
V kolikor bo razprodaja naše zemlje šla kljub vsemu po dogovorjenem scenariju, bom pri naslednjem popisu prebivalstva v rubriko -Narodnost-napisal "Marsovec". Nočem in ne želim biti sin naroda HLAPCEV!
Občinski svetnik: BORIS KOČEVAR
AMNESIE ED AMNESIACI
Nelfoccuparmi di cose istriane (la mia stessa famiglia e di Muggia) una cosa mi ha sempre impressonato, e sempre piu mi impressiona: la rimozione della memoria storica.
E sono convinto che proprio questo sia il fattore chiave non solo del disas-tro passato della convivenza etnica antichissima (dal 6 al 19 secolo, la frattura e del 20) nelflstria ed a Tri-este tra Italiani, Sloveni e Croati, ma anche dei problemi presenti.
I nostri comportamenti dipendono dalla nostra memoria, e su queste cose ci si sta muovendo come smem-orati, amnesiaci storici.
Ma 1'amnesia non riguarda affatto il mito delle 'foibe', o 1'esodo del 1945-56, come sostengono spudorata-mente i nazionalisti italiani: dico spu-doratamente, perche sanno benissimo che dalla parte italiana del confine da cinquant'anni non si parla d'altro, e tutta la politica italiana di confine e stata avvelenta non certo dalla storia, ma dalle propagande di quei signori su queste cose; e se ne parlava anche da questa parte del confine, magari sottovoce, e - siamo sinceri - senza tutte quelle paure che adesso molti af-fermano d'aver avuto. Almeno dalla meta degli anni 70 in poi.
Lamnesia riguarda, al contrario, quel-la che fu poi anche la causa prima di quei fatti propagandati: il genocidio commesso dalla parte italiana contro gli Sloveni ed i Croati, in tempo di pace ed in tempo di guerra, prima del fascismo, durante in fascismo e coi nazisti, tra il 1918 ed il 1945; e non solo neiristria, ma anche nella Dal-mazia intera occupata dal 1918 al 1920 e dal 1941 al 1943, e negli altri territori provvisoriamente o perma-mentemente annessi, dal Carso alla "Provincia di Lubiana", e nelle zone di guerra ed occupazione della Ju-goslavia smembrata nel 1941.
Fatti e cifre sono impressionanti, e molto bene documentati (persino negli archivi delfONU) per chi voglia cer-care.
E proprio sullamnesia di tutto cio si regge la possibilita del nazionalismo e del neoirredentismo italiani di risem-inare i germi dell odio etnico al di qua ed al di la del confine spacciando i fatti del 1943 e del 1945, e 1'esodo (il secondo in realta, dopo quello degli Sloveni, Croati ed Italiani antifascisti tra il 1918 ed il 1945, appunto, 'di-menticato') come frutto di gratuito odio e genocidio da parte degli "slavi". Ma il problema e ancor piu grave e sconcertante, perche lamnesia speci-fica non e radicata soltanto nei nazionalisti italiani ed in certi loro agenti consapevoli od inconsapevoli nelllstria, ma anche tra i democratici e nella sinistra.
Giusto un anno fa, il 12 maržo 1994, si e tenuto a Trieste un autorevole convegno sulllstria, organizzato dal-1'Istituto Gramsci del Friuli-Venezia Giulia e dal Circolo di Cultu-ra Istro-veneta "Istria" sulla stori-ografla istriana. Tema:	"Istria
1943-1954, contributi storiografici re-centi", con ottimi studiosi, da Gianni Paladini, docente di storia dei partiti a Venezia, a Marina Cattaruzza delfUni-versita di Trieste.
Prima osservazione: perche 1943-54? Nessuno di queste ambienti progres-sisti ha mai voluto organizzare qual-cosa sul 1918-45 per analizzare il genocidio italiano.
Seconda osservazione: eppure in quel-lo stesso convegno si disse che "bisogna riprendere i buchi neri della storiografia italiana", ma si e parlato
nuovamente solo di foibe, esodo, collaborazionalismo, eccetera.
Ancor peggio, il convegno si e svolto "tralasciando i lavori degli studiosi di lingua slava, di cui non esistono traduzioni". Ma come si puo pretendere di fare storia in queste regioni, ed a livello acca-demico, senza essere in grado di leggere i testi sloveni, croati (e tedeschi)? Anzi, pretendendo che gli altri traducano i loro studi nella nostra lingua solo perche ne siamo ignoranti, ed anche ce ne vanti-amo: gia parecchi anni addietro, quando il prof. Samo Pahor per i propri studi universitari esibi al proprio illustre docente - cui risparmio qui la menzione del nome - 1'opera fondamentale del Kos che raccoglie i materiali per la storia medievale degli Sloveni (fondamentale percio, per chi 1'abbia studiata, per tutta la storia di queste regioni) se la vide scartare con un secco e borioso "Slavica non leguntur" (i testi nelle lingue slave non si leggono). Ed evidente-mente le cose non sono migliorate. Cosi non va davvero, čari amici della sinistra democratica italiana, questo significa fare soltanto una nuova forma di collaborazionismo verso la destra. Ed i risultati si ve-dono nelfassenza di qualsiasi inci-sivita reale proprio della sinistra triestina su questi temi, in un dima che vede vivere in comparti-menti stagni culturali da un lato gli Sloveni, e dalfaltro gli Italiani 'amnesiaci'.
Il risultato si vede anche nelle ade-sioni e negli incoraggiamenti acriti-ci che quesi stessi ambienti danno alle parti certo non migliosi, piu conflittuali, dei vertici della mino-ranza italiana in Slovenia e di quel-la in Croazia, che a mio giudizio stanno mettendo queste nostre mi-noranze in situazioni di imbarazzo e rischio del tutto inutili ed estremamente pericolose.
Ma questo e un altro argomento.
PAOLO G. PAROVEL
V KORAK S ČASOM
Bister narod smo, mi Slovenci! Začuda hitro se učimo od drugih, pametnejših in bolj izkušenih. Pri tem nam tudi poguma ne manjka, saj se neustrašeno lotevamo vseh najbolj tveganih podvigov, pri čemer si upamo z zavidljivo mero optimizma ustvariti celo stvari, za katere nismo čisto gotovi, da sploh čemu služijo. Ker pa smo zagledani v prihodnost in ker nas izkušnje učijo, sa čez sedem let vse prav pride, imamo zaupanje tudi v navidez odvečne zamisli. Vodi nas prepričanje, da nas bodo, kot vse velike duhove, šele prihodnji rodovi razumeli in s hvaležnostjo pravilno ocenili naša dela, za katera nekateri sodobniki nimajo posluha.
Pot do teh spoznanj mi je nedavno pokazal gospod, s katerim sva imela živahen razgovor o nekaterih novih pojavih v slovenskem prostoru: o igriščih za golf, temis in še za nekaj - moja preprosta pamet si tega zadnjega, učenega izraza ni zapomnila. Možakar, očitno napreden Slovenec, se Je silno zavzel, ko je slišal moje mnenje o teh rečeh. Sprva je menil, da se šalim, nato pa je osupnil, dvignil obrvi in ostal brez besed. Njegov molk je bil dolg, zgovoren, sedal mi je na ramena težji od grmeče sodbe. Ojoj, nekaj ne bo prav, mi je šlo skozi možgane. Nekaj v mojih izjavah je prav nezaslišano in zaničevanja vredno. Kaj, mi ni bilo povsem jasno, saj je moja beseda navsezadnje veljala obrambi domovine; pa ne pred tujo puško - zavoljo tiste si ne belim glave! Šlo je za obrambo pred tujo, odvečno navlako, kot so širna igrišča za golf, tenis in za - naj me vrag, če se morem domisliti tiste tretje, smešne besede! Kajti, je razlagala moja preprosta pamet, majhna dežela smo, s prostorom ne
smemo ravnati kot svinja z mehom, drugače bomo kmalu vsi stali na eni nogi, ker ne bo niti pedi zemlje, kamor bi lahko položili še drugo. Igrišča za golf (tenisu naj še bo, saj je skromen in ne zahteva silnih širjav) naj si gradijo narodi, ki imajo od enega konca svoje države do drugega nekaj dni vožnje z avtomobilom! Gradijo naj si jih tisti, ki to čudno mehkužno igro poznajo že dvesto let! Slovenci, sem nespametno trobezljala, naj bi raje pešačili, člani-narili, kolesarili, skratka, počeli stvari, katerih smo vajeni in katere so počenjali že naši predniki: potovci, nabiralci zelišč, furmani, vandrovci, divji lovci, nedeljski ribiči in gasilske veselice so postavili temelje Slovenčevi rekreaciji. To, kar sodi že po tradiciji v naš prostor, domače navade naj se gojijo med narodom, sem topoumno razpredala, sogovornikova lica pa so spreminjala barvo od mrtvaške bledice, preko vseh mogočih odtenkov tja v škrlatno. Prestrašila me je njegova vidna prizadetost, pa sem umolknila in napeto čakala, da pride do sape. Ko jo je zajel, sem izvedela precej dotlej neznanih mi resnic o moji miselnosti. Najbolj me je prestrašila tista, da zaradi takih pameti, kot je moja, Slovenija ne bo nikoli postala članica Evropske skupnosti. Jaz in meni podobni (da le nisem edina in osamljena v tej nesreči!) hočemo ubogo našo deželico za-plankati, jo poneumljati z nekakšnimi starimi, zdravimi navadami in na ta način odgnati s praga tuje, petične goste, ki bi sicer obilno trošili pri nas za tiste zabave, kakršne imajo doma. Da naj bi se podali na naše številne pešpoti, potem ko so doma vajeni igra-di golf dvakrat tedensko? Lepo vas prosim! Drznila sem si podvomiti o tem, da bi večina obiskovalcev Slovenije doma igrala golf dvakrat tedensko, pa je gospod brž pojasnil, da to sicer trenutno drži, ampak samo trenutno! Ko bomo imeli dovolj igrišč za golf, bodo začeli prihajati k nam tudi gostje iz tistih (bogatih!) družbenih slojev, ki igrajo to smešno igro dvakrat tedensko. Ali bodo igrišča zaprta za tiste usmiljenja vredne plebejce, ki golfa ne igrajo, ampak si želijo samo spreha jati se po že znanih poteh? Seveda bodo zaprta, je pribil. Velike table bodo jasno in glasno opozarjale, da vsiljivci nimajo tam kaj iskati! Vprašala sem ga, če naj s torej začnemo Slovenci učiti golfa. Misel ga je navdušila, s pogledom, polnim odpuščanja, se je zazrl vame in mi pojasnil, da nekateri evropsko usmerjeni to že počnejo. Njegovo naklonjenost sem si zapravila v naslednjem hipu s čisto nepotrebno pripombo o "Jari gospodi", "peščici hohštaplerjev" in o tem, da Je slepo posnemanje predvsem lastnost opic. Ogorčeno me je vprašal, če vem, kaj naj bi Slovenija nudila svojim razvajenim, petičnim gostom. Menila sem, da imamo precej tistega, česar naši gostje doma nimajo: idilo slovenske vasi, planinske poti, gorske reke in jezera, pa kravi bal in ribiški praznik, noč na Ljubljanici in noč na različnih jezerih; celo sem mu drzno svetovala, naj si ogleda knjigo Zakladi Slovenije. Omalovažujoče je zamahnil in mi pojasnil, da je vse to preživeto. V korak s časom da moramo, nad rovtarsko preproščino se nihče več ne razneži - pa še prodati je ne moreš prav drago. Vaška idila daje navadno kmetavzarstvo in kravji bal neolikana norčija. Zavzeto sem strmela spričo tolikšne napredne miselnosti.
Tako je torej s to rečjo, vidite. Naša bodočnost je odvisna od prilagodljivosti. Slovenijo bomo zatorej razdelili na parcele, namenjene novim, naprednim rekreacijam (to nas bo povzdignilo v očeh petičnih tujih in domačih snobov), na parcele za ceste (te so nepogrešljive za stike s svetom, ki nas bo zasul z zaslužkom) in na parcele za novogradnje (narod se pač množi, tak je zakon narave). Z malo sreče bomo obdržali kakšno parcelo, kamor bomo posadili krompir in kakšno parcelo za polurni nedeljski sprehod. Pa srečno hodi, Slovenija! reče snob. Naravovarstveniki pa nič...
Sonja Požar, Lucija
DEŽ POKVARIL PUSTNI FESTIVAL
V Portorožu se je letos v pustnih dneh odvijal 2. tradicionalni pustni festival, ki ga je za Turistično društvo kot prireditelja organizirala predsednica TD, Andreja Humar - Fatorič. Zal je slabo vreme poleg Pusta odganjalo tudi ljudi.
kroštol, izdale svoje recepte, pa tudi šale je bilo dovolj. Tako so se vsaj na ta dan vsi lahko do sitega najedli fritul in kroštol, izvrstnih istrskih slaščic, za katere ne želimo, da toneta v pozabo - temu je tudi namen praznika.
Številen obisk je bilo pričakovati v nedeljo, na pustni povorki tradicionalnih in aktualnih mask skozi Portorož, žal pa je močan dež pokvaril sicer skrbno pripravljeno predstavitev gostujočih skupin na portoroških ulicah. Gostili smo Korante s Ptuja, Drežniške pustove, Šavrine in Šavrinke z osli iz Gračišča, pa Cunjarje in druge istrske like iz Kort, prišli so Ribničani z Dolenjske na starih kolesih ... Povorko smo vseeno izpeljali, iz Lucije do portoroške tržnice. Svojevrsten pečat ji je dal častni gost, piranski župan, ki se je predstavil kot avstrijski baron, ki je prišel v Portorož s kočijo, iz leta 1885. Spremljala ga je skupina turistov iz prejšnjega stoletja, s čimer smo prvič v tem letu želeli obeležiti 110 obletnico organiziranega turizma v Portorožu. S to začeto tradicijo naj bi nadaljevali vsako leto, ko bomo v pustnih preoblekah prikazali portoroške turiste iz posameznih desetletij prejšnjega stoletja. Povorko je popestrila domača skupina, ki je predstavila potujočo igralnico "Casino Portorož", katera je na pepelnično sredo tudi zažgala Pusta.
Središče dogajanja je bilo letos na portoroški tržnici - Kaštelu. Tu je že od srede tedna pred Pustom potekal sejem rabljene pustne opreme. Že ves mesec februar so namreč za TD zbirali rabljena pustna oblačila in ostalo opremo v priznani domači prodajalni Atlas Express. Odziv je bil, za prvo leto te zamisli, kar precejšen, v veliko zadovoljstvo Portorožanov, pa tudi ljudi iz bližnjih krajev, ki so na svojih podstrešjih lahko pobrskali za že skoraj pozabljenimi, a v resnici kar izvirnimi in zanimivimi pustnimi oblačili, jih predali v komisijsko prodajo, med preostalimi pa je marsikdo našel zase kaj "novega", kar pa je bilo nekomu drugemu že odrabljeno.
Pričakovati je, da se bo naslednje leto sejem pustne opreme v Portorožu naravnost razcvetel, saj so že pokazali zanimanje zanj tudi tisti prodajalci z novo pustno opremo.
Pustno soboto smo letos v Portorožu razglasili za Praznik fritul in kroštol. Med popoldanskim pustnim rajanjem, ki so ga število obiskale prav najmlajše pustne šemice s starši, ki so več ali manj ostali v svojih vsakdanjih "maskah", seje občinstvu predstavila šavrinska folklorna skupina iz Sv. Petra, domačinke pa so povedale marsikaj zanimivega o pripravi fritul in
Kljub slabemu vremenu, ki je sicer malo skazil Pustni festival, je bilo v Portorožu v pustnih dneh za tiste, ki so festival obiskali, lepo. Organiza-toija so pohvalili vsi gostujoči in izrazili željo, da se drugo leto spet snidejo v Portorožu.
Naslednje leto je v Portorožu pričakovati tudi mednarodno udeležbo tradicionalnih mask.
Turistično društvo Portorož
PUSTNE ŠEGE IN NAVADE IZ LMNJANA
LIMINJANCANI NEGUJEJO PUSTNE ŠEGE IN NAVADE
DOBIL ZASLUŽENO KAZEN!
Tudi na letošnjo pustno sredo je prizadevna skupina Liminjančanov pripravila pustno povorko skozi Lucijo in "svečan" pogreb Pusta.
"V naši "občini Liminjan", se je glasila obtožba, smo te
izbrali, da bi ščitil naše interese,	prinesel
veliko sonca, nam omogočil, da pridemo na oblast. Ti (Pust) pa si se zanimal predvsem za svoje koristi, za svojo plačo 450 tisoč tolarjev.
Hodil si na gostije ...
Ko te je izvolil naš parlament, si obljubil, da boš v naši občini Liminjan	postavil
igralnico. Imamo pritožbe nekaterih kamionistov, ker nisi držal besede, da boš skozi Liminjan potegnil štiripasovnico. Tudi kmetovalcem naše občine Liminjan si obljubil, da jim ne bo treba več plačevati davkov." Sklenjeno je, da boš obsojen na smrt s sežiganjem. Obsodba naj bo izvršena takoj, brez možnosti pritožbe!
ŠEGULO SECULORUM AMEN ...
Za sedmino so točili domače vino in nudili vse, kar se da napraviti iz nabranih jajc ir\ klobas.

MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovic
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Kakovostna obutev iz Italije:
Bulerji, Štivali.
Čevlji tudi za gostinske delavce in otroke.
.	^anbouič
Obala 114, Lucija - Portorož
Tel.: 066/72-173
Obiščite nas v Trgovsko poslovnem centru v Luciji.
primorski u¥p
oirorako Bdoio	__M .
Zdenka Kaline o negi in lepoti kože
NEGA ZDRAVE KOŽE
Če govorimo o negi zdrave kože, mislimo na nego kože, pa tudi njenih priveskov, to je las, dlak in nohtov. Koža kot naj večji organ človeškega telesa ovija vse druge notranje organe in jih ščiti pred škodljivimi vplivi okolja. Sama pa je nezaščitena in izpostavljena različnih škodljivim vplivom.
@e davno so ljudje spoznali, da jo je treba zavarovati in so se pričeli oblačiti. Čeprav se oblačimo, pa imamo zelo izpostavljeno kožo na obrazu in na rokah. Zato se tam koža hitreje postara kot preostala koža. Poznamo kislinski plašč, ki je na površini kože. Sestavljen je iz loja, deloma in znoja in poroženelih celic. Preprečuje preveliko izhlapevanje tekočine skozi kožo in tako skrbi za njeno napetost in lep videz. Obenem pa s kislostjo preprečuje razmnoževanje in delovanje bakterij in glivic, ki so sicer stalno na koži. V določeni meri jo varuje tudi pred škodljivim vplivom sončnih žarkov. Najenostavnejša vsakdanja nega kože je redno umivanje. Tega ne smemo nikoli opustiti ali pozabiti. Mila so zvečine alkalna, zato lahko tudi škodljivo vplivajo, če se moramo umivati zelo pogosto ali če se pretirano umivamo. Uničijo namreč zaščitni kislinski plašč na koži, zato je manj odporna in bolj občutljiva za vplive iz okolja. Če imamo na primer tak pokUc, da se zelo pogostemu umivanju ne moremo izogniti, je boljše, da uporabljamo nevtralna ali celo nekoliko kiselkasta mila. Z umivanjem odstranjujemo s kože umazanijo, pa tudi loj in odmrle celice povrhnjice, zato je umivanje za ženske in moške, ne glede na starost, nepogrešljivo. Osnovno nego lahko seveda dopolnimo in izboljšamo z različnimi kozmetičnimi pripomočki, nikdar pa je ne smemo opustiti.
NARAVNA LEPOTILA
Iz številnih sadežev in zelišč je mogoče pripraviti učinkovita sredstva za lepotno nego obraza in telesa: z njimi ohranjamo svežino in mladost. Zakladnica narave je tako rekoč neizčrpna, le poseči moramo po darovih, ki se nam ponujajo. Poglejmo, katere zeli in kateri sadeži so primerni za lepotno nego.
AVOKADO, bogat z rastlinskimi maščobami in vitamini, je že dolgo cenjen v kozmetiki. Avokadovo olje je sestavni del mnogih krem in mask. V naravni obliki pa je lahko izvrsten pripomoček pri domači negi. Kožo napenja, umiija in hrani- Polovico svežega sadeža dobro pretlačite, najbolje v električnem mešalniku, da dobite gosto kašo. To nanesite na dobro očiščen obraz brez dodatkov ali z žlico skute, medu, smetane. CVETNI PRAH vsebuje mnogo vitaminov in hormonov, pa tudi antibiotične snovi. Glede zdravilnosti cvetnega prahu se je v praksi pokazalo, da ima vse lastnosti naravnega eliksirja mladosti. Iz cvetnega prahu lahko pripravite zelo učinkovito masko za kožo na obrazu. Pelod v kroglicah dobro zmeljite v električnem mešalniku, potem pa zmešajte z medom in žličko oljčnega olja. Masko imejte na obrazu 15 minut, nato jo odstranite s čajem za umivanje obraza.
DINJA vsebuje poleg vode tudi beljakovine, soli, železo in druge elemente. Je odlična za nego občutljive kože, ki ji je treba vrniti svežino in prožnost. Priporočljiva je zlasti po daljšem obdobju sončenja. Košček očiščene dinja dobro zmečkajte, lahko tudi pretlačite. Zmes nanesite na povsem čist obraz, ki ste ga očistili s čis-
tilno tekočino AHA - s sadnimi kislinami za globinsko čiščenje kože. Melona odlično vlaži kožo. Če nimate časa, da bi si pripravili masko, kožo navlažite s koščkom dinje in pustite, da se posuši. JAJCE je najenostavnejši, toda zelo učinkovite kozmetični preparat, dostopen vsakomur. Zaradi posebnih bioloških sestavin jajčne maske odlično osvežijo utrujeno, občutljivo in nežno kožo. Stepite beljak in dodajte pol kavne žličke olivnega olja. Masko enakomerno nanesite na obraz in vrat. Čez 15 minut jo izmijte. To je odlična maska za mastno polt. Lahko dodate tudi nekaj kaplice limoninega soka. Suho polt osvežuje rumenjak: zmešajte rumenjak, dodajte kavno žličko medu in pol žličke mandljevega olja. Masko nanesite na obraz in vrat.
E-VITAMIN - imenujemo ga tudi vitamin mladosti. Raztopljen v olivnem olju (1 tableta na 1 dl olja), je zelo koristen pripomoček za nego zrele kože. Enkrat na teden lahko nadomesti nočno kremo.
IKRE - RIBJA JAJČECA - Pri
čiščenju svežih morskih rib večkrat naletimo na grozd ribjih jajčec. Zmleta, z dodatkom toplega olivnega olja (2 kavni žlički), so nadvse učinkovita maska za nego uvele kože. Sodobne raziskave so potrdile učinkovitost in hranljivost ribjih iker, pa tudi veliko regenerativno sposobnost. ZELJE je izvrstno sredstvo za nego kože, ker je izjemno bogato z vitamini (posebno C), vsebuje pa mnogo žvepla in kalcija. Maska iz zelnega soka: nekaj listov svežega belega zelja zmeljite v električnem mešalniku. Dobljeno zmes stiskajte, da se izcedi sok. Vanj pomakajte kosme vate in z njimi vtirajte sok v kožo. Sledi lahko trepljanje s prsti. Sok nas
30 LET BALETA V KUD KAROL PAHOR
Tih in lahkoten gib se spoji z mehkobo melodije, preplete se z i\jo,jo vsrka vase in jo prelije v skladnost telesa in duše ...
Skozi trideset let delovanja baletne skupine pri KUD Karol Pahor Piran, se je pod okriljem neumorne mentorice te skupine gospe Lidije Pogačar, zvrstila cela vrsta mladih baletk, ki so danes že odrasle žene in matere, med njimi pa je bilo skozi leta tudi kar nekaj predstavnikov "močnejšega" spola. Trideset let delovanja na enem področju Je nedvomno znak, daje človek izredno vztrajen, predvsem pa, kar je odlika gospe Lidije Pogačar, da ima nadvse rada balet in vse, kar je z njim povezano. Vztrajati v pogojih, v katerih Je bila prisiljena s svojimi učenkami in učenci delati skozi leta vodenja skupine, je odraz izjemne potrpežljivosti. Iz garderobe gledališča Tartini, kjer je skupina nekaj časa vadila, iz neustreznih prostorov v raznih Krajevnih skupnostih, se Je skupina končno preselila v nove prostore Osnovne šole Čiril Kosmač Piran, kjer je primeren prostor za delovanje končno našlo kar nekaj športnih in kulturnih skupin.
Baletna skupina se ljubiteljem tovrstne umetnosti predstavi vsako leto v Avditoriju Portorož s celovečernim premiernim nastopom v mesecu maju ali juniju, s krajšimi baletnimi točkami pa popestrijo različne prireditve, bodisi v organizaciji KUD Karol Pahor ali drugih. Tako sodelujejo na prireditvi Od srca do srca, na kateri se vsako leto predstavijo vse KUD-ove umetniške skupine, na Srečanju plesnih skupin Primorske v Kopru, novoletnem Živ-žavu, prireditvah ob prazniku Občine Piran, na raznih turističnih in šolskih prireditvah, pa še kje... Junija 94 so skupno s Plesno akrobatsko skupino Flip sodelovali na Igrah narodov na Češkem.
V tridesetih letih delovanja sta, tako skupina, kot tudi gospa Lidija Pogačar, prejeli več pohval in priznanj.
Da se skupina ne zapira le v svoj krog delovanja, je razvidno iz sodelovanja na raznih plesnih seminarjih, ki jih organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter na plesni koloniji Piran, v organizaciji Plesnega studia Igen iz Celja. V zadnjem času pa so v Piran povabili tudi priznano plesalko klasičnega baleta Evo Tutino, ki je mladim baletkam na tridnevnem seminarju v piranski OŠ posredovala svoje znanje tehnike klasičnega baleta.
Načrtov in idej za bodočnost gospe Lidiji Pogačar ne primanjkuje. Skupina se že pridno pripravlja na letošnjo premiero, kjer bo razširila zasnovano idejo o baletni upodobitvi štirih letnih časov, ki jo je v krajši obliki predstavila pred novim letom v Avditoriju. Kaj prijetnega pa nam bodo ob tem mlade baletke še zaplesale, pa naj ostane skrivnost do premierne predstavitve. Takrat se bomo lahko tudi gospe Lidiji Pogačar z iskrenim aplavzom zahvalili za njeno dolgoletno, uspešno, prijazno in potrpežljivo delo z mladimi ustvarjalkami baletnega giba.
STASJA MEHORA
se na obrazu dobro posuši, potem pa postopek ponovite. Obraz izmijte z mlačno in nato še s hladno vodo. Maska iz zelja je priporočljiva zlasti za mastno kožo, ker jo razmasti in osveži. Pripomniti je treba, da ta maska nikoli ne povzroča nobenih neprijetnih posledic na koži.
IN KAKŠNE SO OBETAJOČE NOVOSTI V KOZMETIČNEM STUDIU KAHNE V LJUBLJANI?
Novi pristopi pomenijo hitro pomoč pri negi problematične in aknaste kože, oblikovanju postave in zagotavljanju dobrega počutja. V kozmetičnem studiu Kahne oživljamo delovanje kože, ki z leti zamira. Čas in staranje nista več neločljivo povezana, plemenitite svojo notranjo mladost z naravnimi in preizkušenimi terapijami za nego obraza. Naš moto je: Rastline in morske alge so vir načel za boljše ravnovesje kože obraza in telesa ter življenja sploh.
Izdelki, ki jih posebej priporoča kozmetika Kahne:
-	Čistilna tekočina AHA s sadnimi kislinami za globinsko čiščenje kože
-	Naravno mazilo iz morskih alg (kot podlaga za kremo)
-	AHA bio mazilo iz sadnih kislin (kot podlaga za kremo)
-	Krema za dan (liposomska krema z jojobinim oljem)
-	Nočna krema
-	Gel za intimno nego
ZDENKA KAHNE je svetovalka za lepoto in izdelovalka kozmetičnih preparatov
Podjetje za promet z nepremičninami
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož Tel,/Fax. 066 70 • 584
Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate HIŠE - STANOVANjA
POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA
Pokličite nas. Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo. Adaptiramo hiše, poslovne prostore, stanovanja. INVITA d.o.o.
Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije
Že danes mislite na jutri!
Zagotovite si
DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
ZASTOPSTVO in INFORMACIJE: Joško Joras Šolska 14, Lucija 66320 PORTOROŽ
Tel.Sc fax: 066/ 70-258 Mobitel: 0609 626 338
mm
BEZANaE PRE^D RESNICO

MAGISTER ROBERT TRUNKL, KLINIČNI PSIHOLOG, DIREKTOR SVETOVALNEGA CENTRA KOPER O NASILJU IN VZROKIH AGRESIVNOSTI MLADIH, VPLIVU DRUŽINE, ŠOLE IN MEDIJEV
ALI NASILJE, AGRESIVNOST PRI MLADOSTNIKIH NARAŠČA?
Porast nasilja v naši družbi opozarja, daje skrajni čas, da vsi, ki ga posredno ali neposredno doživljamo, s polno odgovornostjo naredimo prav vse, po svojih močeh, da bi se ta pojav kot senčna stran sožitja med ljudmi, vendarle zmanjšal. Ni več moč prelistati časopisa, da ne bi naleteli na pretresljive novice o raznih vrstah nasilja: o vojnah, terorizmu, ropih, posilstvih, mučenjih otrok, ...
Kot izgleda, je agresivnosti v svetu iz dneva v dan več. Velikokrat se moramo znebiti občutka, da tičimo sredi arene, v kateri kar vre od nasilnosti, mi pa čakamo, se bojimo, kaj se bo vsak čas zgodilo, in ne vemo, kako bomo reagirali.
Ne glede na vse to, nam že bežen pogled nazaj takšen grozljiv vtis nekoliko korigira. Če posežemo v našo zgodovino, ugotovimo, daje bilo mnogo vojn. Samo 10 od 165 generacij je imelo to srečo, da je živelo v času blaženega miru. Brskanje po zgodovinskih virih nam odkriva pretresljive primere masovnih tortur, umorov in genocidov. Iz tega sklepamo, da ni nasilje značilnost 20. stoletja. Očitno je agresivnost že od nekdaj spremljevalec človeške skupnosti, menjajo se le načini, sredstva in izrazne oblike tega pojava.
KJE VI UGOTAVLJATE VZROKE ZA NASTANEK AGRESIVNOSTI?
Agresivno vedenje ima svoj izvor in agresivno vedenje odraslih ima večkrat korenine že v zgodnjem otroštvu. Čeprav je agresivno vedenje otrok lahko že samo dovolj moteče in problematično, je morda pomembno to, da z uravnavanjem agresivnosti pri otrocih preprečujemo razvoj še bolj nevarnega, nasilniškega vedenja v poznejšem obdobju.
Otrok je že od vsega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi -individum. Njegova narava, ki jo prinese s seboj na svet, ga v mnogočem vodi, a tudi odloča, koliko bo njegov razvoj odvisen od okolja. Otrok ima svoje potrebe in želje, bojazni in pričakovanja. Pripravljen je zaupati tistim, ki ga imajo radi in skrbijo zanj. Od drugih, ne od njega, je odvisno, ali bo to zaupanje lahko razvijal tako, da mu bo iz njega vzklila tudi dovolj močna vera vaše. Otrok se mora skozi proces socializacije vključiti v svoje okolje, v družbo. Na poti socializacije se zelo pogosto srečuje z drugačnimi zahtevami okolja, kot so njegove želje. Mora se naučiti usklajevati svoje potrebe in želje z zahtevami okolja. Če je ta proces potekal pravilno, se bo otrok razvijal v zdravo osebnost.
Določena stopnja agresivnosti, predvsem telesne, je pri otroku povsem normalen pojav. Dokler ne razvije miselne učinkovitosti, je telesna agresivnost otroku skoraj edino sredstvo za uveljavljanje svojih zahtev, hkrati pa na ta način preizkuša lastno moč. Frustracijska agresivnost se pojavi, ko je otrok v zadovoljevanju katerekoli potrebe oviran, in izgine, ko je potreba zadovoljena. Značilno za normalno agresivnost je, da njen cilj ni v povzročanju škode drugemu. Tako agresivnost ne vodijo posebno globoka čustva. To nam kaže takojšen preobrat vedenja, čim je ovira odstranjena.
Agresivnost je torej način odzivanja posameznika, ki se ni razvil v zdravo, zrelo osebnost. Ali se bo agresivnost razvila in v kakšni meri, je odvisno od okolja in posameznika, njegovega temperamenta. Oboje določa pogostost frustracij, Id jih posameznik doživlja, načine, kako na frustracijo reagira. Okolje kaže posamezniku vzroce vedenja, kije za posamezno okolje sprejemljivo.
KAKŠEN JE VPLIV DRUŽINE?
Iz raznih študij je razvidno, da imajo najbolj agresivne otroke starši, ki otroka čustveno odklanjajo, ne spremljajo njegovega vedenja, ga pogosto kaznujejo in imajo mnogo medsebojnih kon-flikov. Dopuščajo, da se otrok agresivno obnaša, potem pa ga zaradi tega kaznujejo.
Neagresivne otroke imajo starši, ki otroka čustveno sprejemajo, ga redko kaznujejo, ga vzgajajo s skladno vzgojo in so sami
čustveno topli in zadovoljni - pristni.
Včasih pa vzgojijo agresivne otroke tudi starši, ki sicer otroka čustveno sprejemajo. Tedaj na razvoj agresivnosti vpliva odnos staršev do agresivnosti. Navadno imajo zelo negativen odnos do agresivnosti in odklanjajo tudi najblažje izraze agresivnosti. Miren otrok se tako nauči, da s telesno agresivnostjo ne doseže ničesar in reagira s pasivnim odporom. Na ta način dobro uveljavlja svoje potrebe v odnosu do staršev, odpove pa v odnosu do sovrstnikov. Postane tarča posmeha in se začne izogibati družbi.
Otrok, kije živahnega temperamenta, pa omejevanje izražanja agresivnosti občuti kot utesnjevanje, kar še poveča njegov nemir in otrok reagira s še večjo agresivnostjo. Lahko pa se otrok v navzočnosti staršev nauči izogibati agresivnemu vedenju, v družbi vrstnikov pa postane zelo agresiven. Agresivnost mu služi kot sredstvo za preizkušanje svoje moči, kmalu ps lahko ugotovi, da agresivnost prinaša še dodatne koristi. To spoznanje pa okrepi agresivno vedenje in pripelje do agresivnih navad.
Agresivnost je najpogosteje posledica vzgojnih napak v družini. Strokovnjaki opozarjajo, da pravzaprav ni problematičen otrok, problematični so predvsem starši, ki slabo in nepravilno ravnajo z otroki.
KAJ PA ŠOLA?
Šola je poleg družine drug vzgojni dejavnik, ki najmočneje vpliva na razvoj agresivnosti pri otroku. @e dolgo vsi vemo, da so otroci preobremenjeni in nezadovoljni v šoli, kar vse pospešuje agresivnost pri učencih v vseh oblikah. Pomembno vlogo ima tudi šolski uspeh. Agresivnost pri otroku se običajno kaznuje, čeprav na splošno velja, da seje kazni bolje izogibati, saj ta še povečuje otrokove stiske in probleme. Agresivna kazen povzroča novo agresijo in tako govorimo o začaranem krogu, iz katerega otrok ne more izstopiti. V otroku se utrdi prepričanje, da je agresivnost do šibkejših sprejemljiva tudi za njih. Z agresijo se bomo zmogli spoprijeti le, če jo bomo vsi skupaj dobro poznali v vzročno-posledični navezi.
KAKŠNA JE VLOGA MEDIJEV?
V zadnjih tridesetih letih je bilo opravljenih ogromno študij o vplivu sredstev javnega obveščanja, predvsem pa filma in televizije, z namenom, da bi ugotovili ali vzorci vedenja, prikazani na TV in v filmu povzročajo, predvsem pri otrocih, več agresivnega vedenja. Oziroma, ali je takšnega vedenja manj pri osebah, ki niso izpostavljene nasilju prek teh medijev. Kljub različnim metodološkim pristopom so rezultati pozitivni: obstaja namreč pozitivna povezava med frekvenco izpostavljanja
otrok in mladostnikov nasilju na TV ter njihovim stopnjevanim agresivnim odzivanjem. Torej: več nasilja vidijo na TV, večja je stopnja njihove agresivnosti. Oziroma: izpostavljanje nasilju v masovnih medijih (kot npr. TV in film), vzbuja podobno vedenje pri pomembnem deležu mladih gledalcev.
Prav v sodobnem času strokovnjaki resno opozarjajo na skrajno škodljiv vpliv nasilja na TV pri otrocih. Poglejmo si nekatere mehanizme, ki ležijo za takšnimi učinki:
-	Videti je, da se gledalci priučijo novih agresivnih reakcij ter novih tehnik, na kakšen način prizadeti druge. Seveda vse to preko izpostavljanja določenim scenam nasilja. Preko procesa opazovalnega učenja razširjajo svoj vzorec agresivnih dejanj.
-	Zdi se, da pride pri ljudeh, ki so izpostavljeni nasilnosti v masovnih medijih, do precejšnje oslabitve notranjih blokad ali kontrol odkrite agresivnosti. Učinek je očiten, da takšno vedenje pa mora biti sprejemljivo, če velja za protagoniste v TV oddaji ali filmu. Rezultat takšnega vpliva je, da se lahko gledalčeva pripravljenost za izražanje agresivnosti proti drugim močno poveča.
-	Ugotovljeno je, da so začele osebe, ki so bile izpostavljene gledanju strogo predpisane nasilnosti na TV, postopoma kazati vse večjo neobčutljivost za agresivnost, znake trpljenja in bolečine pri drugih osebah (žrtvah). Njihove osnovne čustvene reakcije na tovrstne dražljaje so se hitro manjšale. Takšna zmanjšana reaktivnost (desenzibilizacija) na nasilne situacije pa lahko odstrani še druge notranje obrambe, ki preprečujejo izbruhe agresivnosti.
Na vse naštete mehanizme je potrebno misliti, ko ocenjujemo učinke nasilja na vedenje otrok ob gledanju TV in filmov. Pomaga nam tudi razumeti, zakaj s prenasičenjem nasilnih vsebin stimuliramo agresivnost pri mlajši populaciji.
Kljub vsemu navedenemu pa velja opozoriti, da po gledanju takšnega materiala ne pride do takojšnjega divjanja in slepih napadov na druge. Rezultati opazovanj vodijo k zaključku, da so te slike le prešibke, da bi takoj in neposredno povzročile takšno obnašanje. Pripomniti je potrebno še to, da načrtno izpostavljanje določene agresivnosti na TV in filmu skozi večletno obdobje povzroči (ob mnogih drugih dejavnikih) pojavljanje odkrite sovražnosti.
NA KAKŠEN NAČIN SE SREČUJETE S PROBLEMATIKO AGRESIVNOSTI PRI VAŠEM CENTRU?
Čeprav se v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše neposredno ne ukvarjamo z udeleženci kriminala, saj je to dolžnost sodišč, policije in centrov za socialno delo, se strokovnjaki srečujemo s to problematiko na preventivnem področju. Organiziramo in vodimo različne preventivne akcije, od predavanj, okroglih miz, razgovorov za otroke, mladostnike, starše, učitelje, vzgojitelje in vse druge opozarjamo na probleme, ki jih imajo nekateri otroci in mladostniki v svojem odraščanju. Dvakrat letno organiziramo sprostitvena letovanja na Pohorju, v sodelovanju z ZPM Koper in različne oblike letovanj v letnih in zimskih počitnicah.
Seveda smo strokovni delavci Svetovalnega centra, ki delujemo na območju Obale, kot strokovna ustanova za varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov prešibki, da bi zajezili epidemijo agresivnost v našem prostoru in času.
S. K.
HAMBURŠKI BILD O ZASVOJENOSTI MLADIH
Harmloses Vergnugen oder gefaltlicher Raus
ledino
Wissen Sie. was Ihr Kind heute nacht in der Disco macht?
Von M. PAUSTIAN u. H. BEWERSDORFF
teut« nacht In Doutichland: Mllllonen lugendllcha zuclt»n Im Blltil)chtgewlt-—1 ■ "!*■ chon durch
***** ^
t	Tithetlschon
I m	Hldia Nacht.
I	I 8 BI :her Trend?
< II Htigston Fra-
L
| >n Preflluft-13 Taktschld-I menle, last
amSonntag
t?
>bs, Ravos
IGroBveranstaltungen), Baurulnon untor I sche Droge, In Deutschland verbolon! freiem Hlmmel, in Tlugrougen (Air-Rave). Grundsubstanz: Amphetamln (fOr GlUcks-GrOfMe Veranstaltimg In Deulschland: lo- gefOhl). Arzte selzen E. zum Tell sogar ats ve Parado In Berlin (100 000 Monschen). Psychopi!le ein (z.B. In dor Schwel2). Dro-Je schriller, desto besser. Manchmal I genhunde belm Zoll kttnnen sle nicht er-drol Tage und Ndchle lang -
drol Tage u ohne Pause, Wai Srpei Dor lairti
► Wa* bewirkt dio Muslk im Korper?
aute Rhylhmus stifaullerl das Gehirn, Wachhormone (En-darphlno) vverdon ausgoscnOt-lot. Gela h r: Der Herzschlag. kann unregelmftOlg wordon, aussotzon ► Wie iti dat mit den Techno-Plllen?
Techno-Fans schlecken sogo oine syntheti
Thema
des
Tages;
Manche Techno-Fans nannte /,Ecsta$y-Pi!len'’
le belm Zoll kttnnen sle nicht er-schnOHeln (geruchsfroi). Preit: 50-60 Mark pro Stiick.
► Wlo wlrkt E. Im K&rper?
neln<
e weich, ptotzllch m&chtest dle Wolt umarmen. Wle In Trance schweb«t du durch den Xj schvvlngsl mit der Muslk, bist
ca^SO^nuleif^ISln 'metoe	^
srmen.
-------,bu dili
Raum. Du schvirlngsl mit der Muslk, stundenlang eins mit dem Rhythmi»s, kannsl 6-8 Stunden tanzen - wie ein Ma-rathon."
► Wle gelflhrllch lit Ecsta*y?
Alloln In Hamburg starben Jahr 6 Dugendliche an Ecsta* stoph Fiscner, BILD-Medizinre< macht nicht tOchtlg. Hauptgt hohe Korpertemporatur! vN trlnkt, ohne Pausen tanzt unc rlsklort lebensbodrohllches K
► Wle erkenno Ich. daB m* nlmmt?
Or. Fischer: „Alarmslqnale s to KdrporlemperatOr (38 Gra fe, Herrrasen. Dann sollten E dingt den Hausarzt oder die ratung auftuchen!"
NEDOLŽNA ZABAVA ALI NEVARNA OPOJNOST?
techno
ALI VESTE, KAJ POČENJA NOCOJ V DISCU VAŠ OTROK?
Računalniško uravnavana disco glasba s posebnimi učinki in uživanje ecstasy sintetičnih mamil v obliki tablet, dosegata pri mladih naj višjo stopnjo blaženosti.
Hamburški Bild, ilustrirani časnik z visoko naklado, je v sobotni izdaji, 4. marca, na 2. strani v redni rubriki Tema dneva, objavil šokantna spoznanja strokovnjakov o delovanju tako imenovane računalniško uravnavane tehno-glasbe s posebnimi učinki na zdravje mladih. Ob hkratnem uživanju sintetičnih mamil v obliki tablet, mladi doživljajo najvišjo stopnjo blaženosti. Hkrati tvegajo, da bodo resno zboleli.
"Nocoj v Nemčiji", piše Bild, se na milijone mladih zgrinja pod svetlobnimi efekti in poslušajo disco glasbo. Vse se zdi kot nekakšen obred ..."
Ob tako imenovani computer-glasbi in uživanju sintetičnih mamil. Je to le nedolžna moda ali hudičev trend?
Bild poskuša odgovoriti na pomembna vprašanja s tega področja.
KAJ JE TECHNO?
Računalniška glasba, ki "tolče" kot kladivo z močnimi "zračnimi udarci".
Na določeni frekvenci doseže tudi do 200 udarcev na minuto, česar ne zmore noben drugi glasbeni instrument.
kje se srečujejo mladi?
V velikih disco clubih, na velikih prireditvenih prostorih, pod milim nebom, na tako imenovanih "Love paradah", kjer se zbere tudi po 100 tisoč ljudi. Bolj hrupno, tem bolje... Mladi se včasih na takih mestih družijo neprekinjeno tudi po tri dni in noči, brez predaha.
kako vpliva taka glasba na človeško telo?
Glasni glasbeni ritem stimulativno vpliva na možgane in druge organe, na primer na hormone opazovanja. Nevarnost: srčni utrip postaja neenakomeren.
KAKO JE S TAKO IMENOVANIMI TECHNO-TABLETAMI?
Nekateri 'Techno-Fans", kot imenujejo mlade, požirajo tako imenovane "Ecstasy tablete" (sintetično mamilo v obliki tablet), ki so v Nemčiji sicer prepovedane. Osnovna sestavina tablete: Amphetamin (za srečno počutje). Zdravniki prištevajo Amfetamin k tako Imenovanim psiho-
tabletam. Zavohati jih ne morejo niti dresirani psi, zato jih ni težko pretihotapiti čez mejo. Cena: 30 - 60 DEM za tableto.
KAKO DELUJE NA TELO?
19-letna Lars S. opisuje: "Po 30 minutah postanejo moja kolena "mehka", naenkrat mi pride, da bi objela ves svet. Kot v transu se sprehajaš po prostoru. Ure in ure se lahko vdajaš opojnemu glasbenemu ritmu. Plešeiš lahko neprekinjeno 6 - 8 ur - kot maratonec."
KAKO NEVARNE SO TE TABLETE?
Samo v Hamburgu, navaja Bild, je zaradi pretiranega uživanja ecstasy tablet v lanskem letu umrlo 6 mladih ljudi.
Dr. Christoph Fischer, urednik rubrike Bild-medicina: "Glavna nevarnost je povišana telesna temperatura! Kdor ob tem užije premalo tekočine, pleše brez počitka in vzame ecstasy tableto, tvega življenjsko nevaren zastoj krvnega obtoka. Nastopijo krči, nezavest."
KAKO LAHKO SPOZNAMO, DA NAŠ OTROK UŽIVA ECSTAST TABLETE?
Dr. Fischer; "Signali za alarm so povišana telesna temperatura (38 stopinj C), krči, bledica. Starši naj se v takem primeru posvetujejo z zdravnikom ali poznavalcem problematike zasvojenosti od drog."
BILD
Nekaj primerov razpečevanja ecstasp tablet so po zadnjih informacijah policisti odkrili tudi v Mariboru pa tudi na Obali niso več nobena neznanka..
. *
ŠPORTNI UTRIP
ureja: Andrej Žnidarčič
BO BERNARDIN POSTAL TENISKA MEKA? športnik meseca februarja
Štiri teniška igrišča na Bernardina naj bi, tako kot stvari stojijo zdaj, postala prava teniška tovarna. Podjetnik Andrej Bizjak iz Lucije in trener Nenad Nikolič iz Portoroža sta združila denar in znanje, igrišča vzela v najem in ker imata oba jasne cilje, veliki rezultati ne bi smeli izostati.
Nikolič nam je povedal, da je teniška šola za mladino in odrasle, ki poteka od začetka marca, le prvi korak v pravi pajčevini načrtov. Največji, ki naj bi ga, če bo šlo po sreči, udejanili še letos, pa so pokrita igrišča. Dejstvo, da bo na njih omogočena vadba ne glede na letni čas in vremenske pogoje, bo v Portorož privabilo tudi vrhunske teniške igralce. Sčasoma se naj bi tu "zgodil" pravi teniški center, v katerem bi našel kaj zase vsak teniški igralec, ne glede na starost ali moč.
Središče ne nastaja po naključju. Rodila ga je preprosto potreba. Povpraševanje po igri je v naši občini večje od ponudbe. To sta Bizjak in Nikolič domiselno izrabila. Kot rečeno pa imata oba "svoje prste" vmes tudi po športni plati upravičeno. Nikolič je eden najuspešnejših trenerjev v Sloveniji. Skozi njegove roke so šli najboljši ortoroški teniški igralci (Tanja eme, Mitja Vatovec in Jaka Božič), v karieri pa je tudi 32-krat vodil razne selekcije jugoslovanske državne reprezentance in bil "coach" med drugim znamenitima Moniki Seleš in Goranu Ivaniševiču. Tudi Bizjak ma poleg poslovnih načrtov teniško železo v ognju. Njegov 16-letni sin Andrej je eden najobetavnejših slovenskih igralcev. O tem priča letošnji naslov državnega prvaka v kategoriji do 16 let.
Tomaž Slapernik
Športnik meseca februarja našega časopisa je plavalec Tomaž Slapernik, član PK Biser iz Pirana. Naziv si je prislužil za dosežke na absolutnem državnem prvenstvu konec februarja v Ljubljani. Nastopil je v dveh disciplinah, obakrat zmagal in to z rezultati, ki so bili zelo blizu (njegovih) državnih rekordov. 100 metrov prsno je preplaval v času 1.04,55, 200 metrov prsno pa v času 2.19,54. Nastop na državnem prvenstvu sam ocenjuje kot solidnega, zlasti pa še kot del priprav na kasnejše letošnje mednarodne mitinge (npr. na Dunaju maja), ko bo skušal ujeti normo za letošnje EP konec avgusta prav tako na Dunaju. Prav je. da se ob res izvrstnih Slapemikovih dosežkih spomnimo tudi njegovega klubskega kolega Robija Zekanovlča, ki je na državnem prvenstvu priplaval eno delitev 1.-2. mesta, eno drugo in eno tretje mesto.
PIRANSKI ŠPORTNI KONEC TEDNA
(AŽ) Soboto in nedeljo, 11. in 12. februarja, bi lahko poimenovali tudi "Dnevi piranskega športa”, tako uspešne so bile ekipe, ki nastopajo v ligaških tekmovanjih. Serijo (dobesedno) odločilnih zmag so načele rokometašice M-Degroja, ki so v domači dvorani z 24-18 ugnale Kočevje, neposredne tekmice za 8. mesto, s katerim se bi še izognile neprijetnemu play outu. Tekma je bila izredno živčna in dosti bolj izenačena, kot kaže končni rezultat. Kočevke namreč niso prav nič naivna ekipa. Odločila je večja zbranost sredi drugega dela igre, ko je bil po nekaj fenomenalnih obrambah vratarke Tutnjičeve in lepih akcijah v napadu, ki so se zaključile z zadetkom, odpor res dobrih gostij zlomljen.
V tem trenutku še pomembnejšo zmago so zabeležili odbojkarji Portoroža. Z rezultatom 3-1 (8-15, 15-8, 15-10, 15-11) so ugnali neposrednega tekmeca za naslov v tretjeligaški konkurenci Prvačino v gosteh. Fantje imajo do konca prvenstva še dve lažji tekmi in pričakovati je napredovanje v drugo državno ligo.
V 20. krogu ženske tretje odbojkarske lige so bila uspešna tudi dekleta ŠD Piran, ki so v gosteh premagala drugo ekipo Novega mesta in tako ostala v vrhu razpredelnice.
Tako zelo uspešen piranski športni vikend so zaokrožili nogometaši Pirana, ki so v 17. krogu II. lige gostili nogometaše novomeškega Elana. Najnižja zmaga (1:0) je velika kot gora, saj so se z njo utrdili na petem mestu tabele in še bolj oddaljili od 9. mesta, ki letos (zaradi korenitih sprememb
JUDO KOT ZIVLJENSKI NAZOR
Judo v naši občini nima zgodovine. Portorožan Mojmir Kovač, državni prvak in reprezentant (nastopa za ljubljansko Olimpijo) pravi, da sledi o prisotnosti juda v preteklosti sicer obstajajo, vendar je vsega zanemarljivo malo. Sam seje športu zapisal z 10 leti. V minulih 17 letih je kot uspešen judoist in trener nastopal v Kopru, Trstu in Ljubljani, lanskega oktobra pa je z ustanovitvijo osnovne šole juda vrgel seme tudi v Portorožu.
Kot ga je razumeti, je "judo-kultura" dovolj svetovno-nazorska, da jo lahko brez sramu popularizira. Načel, ki tvorijo celoto juda, je brez števila in brez učenja in razmišljanja posamezniku mnoge skrivnosti ostanejo neodkrite. Vsekakor je vse daleč od pretepaštva, kot judo vidijo mnogi. Da gre za veliko stvar, izpričujejo mnogi veliki mojstri, ki sploh ne tekmujejo, torej judo nimajo več za šport, temveč preprosto za življenje
Prva spoznanja te umetnosti je v naši občini v nekaj mesecih okusilo več kot sto otrok (6-12 let). V tem trenutku jih redno trenira 60, za njimi sta pa še tudi dve tekmovanji. Na turnirju ŠŠD Koper (28.1.) so osvojili moštveno 4. mesto, na Pokalu Istre v Pradah (19.2.) pa je prišlo do prvega pravega rezultata.
Nejc Štukelj, 11 let, iz OŠ Lucije, je v kategoriji do 27 kg osvojil prvo mesto, na poti do velike zmage pa premagal državnega prvaka v kategoriji.
Kovač se ubada s številnimi organizacijskimi prijemi. Ves je v iskanju primernega prostora, kjer bi lahko blazine postavili ob vseh urah. Zaenkrat ga ni našel, toda Judoist, kot pravi, ne sme razmišljati negativno ...
Osnovna šola juda poteka v OŠ Lucija ob ponedeljkih, sredah (za italijansko OŠ) in petkih ter v portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora ob torkih in
TENIŠKA REPREZENTANCA ŽE NA PRIPRAVAH
Na pripravah pred pomembnim mednarodnim srečanjem za teniški Davis Cup se je v Portorožu že zbrala Slovenska državna reprezentanca z izjemo Jake Božiča, ki je trenutno še v Izraelu. Reprezentanti se pripravljajo na teniških igriščih v Luciji. Priprave bodo trajale do 17. marca, teniški spektakel pa se bo zgodil od 31. marca do 2. aprila.
MNOŽIČNO V KATAH IN BORBAH
7. marca je bila športna dvorana v Piranu prizorišče občinskega tekmovanja v karateju, na katerem je skupno nastopilo kar 59 karateistov. Rezultati:
KATE:
ml. fantje - B-skupina: 1. SamirTauber, 2. Martin Flajs, 3. Marko Javoršek
A-skupina: 1. Zoran Railič, 2. Mladen Railič, 3. Mitja Zupičič deklice do 14 let: 1. Vida Macura, 2. Željka Banda, 3. Branka Aleksič
mladinci in člani: 1. Marko Kos, 2. Srečko Vernot, 3. Danijel
Gorišek
BORBE:
člani: 1. Danijel Janjatovič, 2. Srečko Vernot, 3. Marko Kos
APRILA ŠAHOVSKI TURNIR
Portorož bo, kot ničkolikokrat doslej, tudi letos prizorišče pomembne mednarodne šahovske prireditve. Od 3. do 11. aprila bo v hotelu Palače potekal četrti odprti šahovski turnir PORTOROŽ 95. Bogat nagradni sklad (11.500 mark, prva nagrada je 4.000 mark), zagotavlja močno mednarodno zastopstvo, je pa hkrati imenitna priložnost, da domači šahovski privrženci preizkusijo svoje znanje s poklicnimi šahisti. Od znanih šahistov so prijave doslej poslali velemojstri Sermek, Cebalo in Lalič, organizatorji pa bodo skušali pregovoriti še kakšnega zanimivega šahista, ki bo malo pred tem nastopal na blejskem opnu. Zlasti zanimivi so šahisti s področja nekdanje Sovjetske zveze in Madžarske (Tukmakov, Psahis, Burmakin, Sher, Sax itd.). Na turnirju bo sicer 9 kol po švicarskem sistemu. Posamezna partija pa bo trajala 2 uri na igralca za 40 potez in s po eno uro nadaljevanja. Organizatorji so, da bi privabili čim več domačih šahistov, zanje pristopnino znižali s 100 na 50 mark, kar je še ena ovira manj za nastop na portoroškem opnu. A.Ž.
PREGARAC USPEŠEN NA DRŽAVNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU
Valter Pregarac, nadarjeni šahist ŠD Piran, sicer dijak Srednje pomorske šole, Je med zimskimi počitnicami nastopil na državnem kadetskem prvenstvu v Kranju in z delitvijo 5.-9. mesta vnovič dokazal, da je v samem slovenskem vrhu med šahisti svojih let. Na turnirju je nastopilo 34 šahistov, med njimi trije mojstrski kandidati in vrsta prvokategornikov, zmagal pa je Stojnič iz Vrhnike. Pregarac je imel v zadnjem krogu možnost za pravi podvig. Če bi zmagal, bi namreč končal na drugem mestu, remi pa bi mu še prinesel četrto mesto. Žal je partijo izgubil, vendar zaradi tega ni pretirano razočaran, saj pred turnirjem ni računal na tako visoko uvrstitev.
ODPRTI MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR PORTOROŽ ’95
ALPE-ADRIA Ai
PORTOROŽ -PORTOROSE 3.-11.4. 1995 HOTELI PALAČE
Slovenija
VSE DALJŠA KOLONA SMUČARJEV
Še lanskega decembra smo na naših straneh pisali, da je v Smučarski klub Portorož (prostore ima v KS Portorož) vpisanih 250 članov. Dobre tri mesece kasneje so nam v klubu povedali, da se je medtem številka povečala na 700! Tekmovanja, zimovanja otrok med počitnicami, pomoč pri organizaciji šole v naravi, izleti in plesi, ki so jih organizirali čez zimo, so v njihove vrste privabili trume ljudi vseh starosti, željnih "bele opojnosti".
Med vsemi dejavnostmi, ki jih gojijo, so seveda najbolj privlačna tekmovanja. Teh v letošnji sezoni ni manjkalo, opozorili pa so na tri, ki jim pripisujejo večji pomen kot ostalim. So pač nekakšni barometri "kdo je kdo” v smučarskih veščinah v naši občini, a vse, kot zatrjujejo, z zdravo mero tekmovalnosti.
Dve od tekmovanj sta že daleč, ju pa vseeno ošvrknimo. Letošnje klubsko prvenstvo v veleslalomu je bilo 11. februarja v Piancavallu. Udeležilo se gaje 60 smučarjev, prvaka sta postala Vlasta Vadnjal med članicami in Robert Turk med člani. Dan kasneje so se najboljši portoroški smučarji udeležili 8. pokala prijateljstva treh dežel v Št. Janžu na avstrijskem Koroškem in med 6 ekipami zasedli imenitno drugo mesto. V Portorož sta odšli dve posamični zmagi. Vlasta Vadnjal je bila prva med članicami, Miro Volčič pa med starejšimi veterani.
Vrhunec tekmovalne sezone je bil 4. marca, ko so Portorožani (vnovič) v Piancavallu, slovitem italijanskem smučarskem središču in prizorišču mednarodnih tekem (tudi svetovnega pokala), priredili tradicionalno medklubsko prvenstvo v veleslalomu. V 18 kategorijah je nastopilo kar 213 smučarjev iz Kopra, Izole, Sežane, II. Bistrice (SK Snežnik) in Portoroža. Na progi z 20 vratci sta se med vsemi najbolj znašla Romina Kobal (Izola) med ženskami in Portorožan Andrej Justin med moškimi.
Rezultati po posameznih kategorijah: MI. deklice: Kobal (Iz)
MI. dečki: Marko Štrukelj (Por) Veteranke B: 1. Mikuletič (I. B.), 7. Marija Volčič (Por)
Veteranke A: Matelič (Sež)
St. članice: Vlasta Vadnjal (P6r), 6. Nadja Parunov (Por)
Deklice 82-83: 1. Vidmar (Kp), 2. Karin Bandelj (Por), 3. Monika Viler (Por)
Dečki 82-83: 1. Martin Bandelj, 2. Klemen Zakinja, 3. Vito Eferl (vsi Por)
St. deklice: 1. Glavtna (Kp)
St. dečki: 1. Slabe (Kp), 2. Matej Mušič (Por)
Ml. dekleta: 1. Štiler (Iz), 3. Katja Štrukelj (Por)
Veterani B 1. Miro Volčič (Por) Veterani A: 1. Zdenko Vozlič (Por), 3. Vlado Štrukelj (Por)
St. člani: 1. Andrej Justin (Por)
Ml. fantje: 1. Matelič (Sež), 6. Gregor Može (Por), 7. Rok Vozlič (Por)
St. dekleta: 1. Ines Viler, 2. Maja Kaušek, Karin Marc (vse Port.)
St. fantje: 1. Dolenc (Kp), 2. Alen Puc, 3. Robi Štrpin (oba Poit.)
Članice: 1. Borišek (Kp), 4. Teja Pogačnik (Port.)
Člani 1. Lapajne (Kp), 3. Robin Vogrič, 4. Erik Filipčič, 5. Jernej Vičič (vsi Port.)
Vrstni red klubov: 1. Koper 222, 2. Portorož 205, 3. Sežana 175,
4. Izola 98, 5. Snežnik 57
Andrej Žnidarčič
Poiet^ofti tj&fthonomfke ponudbe * Jlnin ijottiiea * Hufanki mojtlH " Priponki n\ei\u
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede...
Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana
Bogato založene police raznovrstnega prehrambenega blaga so naš zaščitni znak in najboljša reklama za vse, ki radi nakupujejo in izbirajo med najrazličnejšimi artikli.
Tudi za tiste, ki se za to odločijo šele v nedeljo opoldne.
KO PRIDE LADJA IZ AMERIKE
Ameriško bojno ladjo, fregato Robert Graham Bradley sije v soboto,4. marca " na dnevu odprtih vrat", kljub dežju, ogledalo nenavadno veliko število ljudi. Po nekaterih ocenah se je na krov mimo ameriške zastave in prijaznih vojakov, povzpelo kar okoli 3000 radovednežev. Nekateri so prišli tudi iz oddaljenih krajev, da bi si ogledali čudo bojne tehnike, ki kot kaže ne bo zadnje v naših vodah, saj naj bi si lahko že kmalu (verjetno bolj od daleč) ogledali še kakšno večjo bojno ladjo, morda celo letalonosilko. Nenavadno prijazen sprejem na ladji, veliko železa, ladijski helikopter, šestcevni lasersko vodeni top, ki lahko izstreli 3000 nabojev v minuti (medtem ko laser išče sovražnika lahko vojak gre na kavico) top, helikopter za boj proti podmornicam, kapitanova kabina. To pa je tudi vse. Morda celo rahlo razočaranje..., kje neki tičijo rakete. Puščice so usmerjale ozko krožno pot na ladji, marsikaj, kar je razumljivo, je bilo očem skrito. Vendar, bil je prijeten občutek Slovencev, da se lahko vzpenjajo po ameriški bojni ladji in si ogledujejo oborožitev. Ladja nosi ime po slavnem prvem časniku ameriške bojne ladje Robertu G. Bradleyu, ki je umrl v dokaj nesrečnih okoliščinah po bitki z Japonci v filipinskem morju nedaleč od Manile 24. oktobra 1944. Rodney M. Patton, prvi namestnik glavnega navigatorja na ladji:" Prijetno smo presenečeni nad tako številnim obiskom. Ogledali smo si tudi Koper in bližnjo okolico. Portorož je lep. Vrnili se bomo tudi kot turisti".
NAGRADNA KRIŽANKA št.3
Vse tokratne nagrade poklanja Kozmetični studio KAHNE iz Ljubljane, Štihova 12, Ljubljana. Tel. 061/30 19 72
1.	nagrada: Kozmetične storitve z ameriško limfno drenažo
2.	nagrada: Limfna drenaža -masaža
3.	nagrada: Kolesca kozmetičnih preparatov Kahne
Rešitve pošljite na naslov INFORMA, Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portrorož do 31. marca 1995.
Nagrade za pravilne rešitve iz prejšnje številke prejmejo:
1- Boris Požar, Liminjanska 79. Lucija
2.	Grozdana Stanišič-Žmavc, Generala Levičnika 50G, Koper
3.	Ljubica Poljanšek, Vojkova 7, Piran
Nagrade, vstopnice za storitve v portoroških Termah, boste prejeli po pošti.
POPRAVEK
V prejšnjem Utripu smo na 12. strani naredili napako in k pripisu k sliki zapisali ime Rozane Koštial
Na fotografiji pa je bila Rozana Špeh
Za napako se opravičujemo
4
/ \:v
primorski uV'p
l -Mu«- - piranska izdajo	I
splošna banka koper
ACTIVA-EUROCARD/MASTERCARD




Prva
slovenska kartica, ki jo lahko uporabljate tudi v
Za vse informacije Vas pričakujemo v enotah Splošne banke Koper.