Izhaja:
10. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot.
Velja:
za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništru „Mira“ v Celovcu.
Leto X.
Občinske volitve.
Ker se nam bližajo občinske volitve, zdi se nam umestno, da še enkrat o njih spregovorimo. Nam koroškim Slovencem bi se namreč v marsičem ložeje godilo, ko bi imeli povsodi prave občinske zastope, ko bi imeli vse take župane, svetovalce in odbornike, ki imajo res srce za kmeta in so vneti za naše pravice. Kakošne može je treba voliti, smo Slovencem že dostikrat povedali. Pa le redko se ravnajo po naših nasvetih, ampak dostikrat odločuje pri takih volitvah osebna mržnja ali pa osebno prijateljstvo ali pa dobičkarija. Če bi mi na tega ali druzega pokazali in rekli : „tega ne volite, ta ni za nas“, letel bo precej k sodniji in nas tožil; kmetje bodo pa vendar po svoji glavi volili in se ne ozirali dosti na nas. Tako je povsod, kjer ljudstvo še ni dovolj prebujeno in zavedno.
Zato rečemo le poprek: volite katoliške in slovenske može brez ozira na to, ali so bogati ali revni, veliki ali manjši posestniki. Kdor je Bogu zvest, bo tudi ljudem ; kdor je vesten v drugih reččh, bo tudi v teh; komur je vera vodnica, tak ne bo kmalu zgrešil pravega pota. Ne volite takih, ki se preveč po gosposko štulijo in se najrajši z mestno gospodo pajdašijo. Tak že nema več prave ljubezni do kmeta in so mu že mestni prijatelji bolj pri srcu ; takemu se kmet ne bo smilil in bo precej pri volji, naložiti mu kako novo breme, kedar bo mestna gospoda tako želela. Volite rajši trde kmete, ki se ne sramujejo ne kmečke obleke, ne žuljev na roči. Taki se kmeta držijo in bodo zanj govo-vorili, kjer bodo mogli; oni, ki sami trpijo in delajo, tudi najbolje vejo, kako se kmetu godi. Zato nikar ne govorite: „Ta je graščak, ta je največji posestnik v občini, tega vendar ne smemo izpustiti." Ravno tega morate na strani pustiti in rajši male posestnike izvoliti, o kterih veste, da so zanesljivi. Kajti bogataš ima svoje srce v mestu, on za vas ne bo dobro skrbel. Tudi ne volite takih, ki so slabi gospodarji; kajti kdor s svojim premoženjem ne zna gospodariti, tudi z občinskim ne bo znal; takemu se denar nič ne smili in vam bo povišal plačila.
Če bote tako volili, potem bote že prave slovenske, konservativne korenjake izbrali, in oni bodo tudi pravega moža za župana postavili. Ne volite takih za župane, ki se sami prav ponujajo, kajti tem gre ali za prazno čast ali pa za kak dobiček. Rajši volite take, ki se branijo. Kajti kdor se tega brani, on že ve, da si župan naloži velike skrbi in dolžnosti, kot pošten in vesten mož se tem dolžnostim, ako je voljen, noče odtegniti in iz-
Štev. 18.
ogniti, zato rajši vidi, da ni voljen. Zato je jasno, da se bo za to sitno in težavno službo le tisti ponujal, kdor išče pri tem ali časti in hoče kraljevati in gospodovati, ali pa išče kakega dobička.
Zastran volitev ne poslušajte vsacega človeka. Dosti je ljudij, ki nemajo, sami nobenega posestva, dostikrat še volilne pravice nemajo, kterih sploh pri volitvi nobeden ne potrebuje. Pa vendar taki včasih največ kričijo. Imajo pač nabrušen jezik, zato so morda od koga naprošeni, da za njega govorijo. Le sosedi se sami zmenite med seboj in še domačega duhovnika za svet pobarajte, drugih ljudij pa ne poslušajte. Kjer je župan nemško-liberalec, ali pa tajnik, ali pa oba, tam ne poslušajte ne enega, ne druzega, naj bi vam še tako strah delala ali pa še tako sladko govorila. V takih občinah je navadno zmaga zelo težka, zato je neobhodno potrebno, da se posvetujete s svojim župnikom, kteri vas mora voditi in na to paziti, da se volitev postavno izvrši, da se vam nobena krivica ne zgodi.
Nazadnje ste k zmagi potrebni še dve reči: Brež Boga nič ne opravimo, za vse dobro moramo Njega prositi ; pri vsaki reči Ga moramo za pomoč prositi. Bog pa lenuhom ne pomaga; mi se moramo tudi sami potruditi, mi moramo vse svoje pristaše na noge vzdigniti, da nobeden doma ne ostane, potem moramo pa vsi enako voliti, da se glasovi ne razcepijo. Še kjer so tako ravnali in se srčno na volišče podali, so lahko zmagali. Tisti izgovor : „bodo že tudi brez mene opravili", je piškav in bi se na Koroškem še slišati več ne smel. Mi imamo toliko nasprotnikov, da zamoremo le potem zmagati, ako stojimo vsi za enega in eden za vse. Pri volitvah moramo vsi po konci planiti in skupaj korakati v volilni boj, tako smo že na mnogih krajih zmagali in bomo še.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Občinske volitve.) Kakor slišimo, so občinske volitve na mnogih krajih že napovedane ali pa bodo v kratkem. Naši možje naj tedaj skrbijo, da jih nasprotniki ne bodo prehiteli. Največi lov je navadno na pooblastila. Posestnice udove ali pa samice namreč ne smejo same voliti, ampak dajo pooblastilo kakemu sosedu, ki mora pa tudi sam volilno pravico imeti. En posestnik ne sme več ko eno pooblastilo oddati; ako je tedaj stranka nabrala več pooblastil, mora jih razdeliti med svoje volilce. V pooblastilu mora pa stati zapisano ime tistega, kteremu se je izročilo.
V Celovcu 25. septembra 1891.
Kolka (štempeljna) ni treba. Ker mnogi ne vejo, kako se tako pooblastilo spiše, pustilo jih je naše katoliško-politično društvo nekaj tisoč natisniti. Kjer tedaj teh formularov potrebujete, le pišite po nje na politično društvo ali pa na uredništvo jjMira4'. če zna posestnica pisati, se na pooblastilo podpiše in ni treba drugih prič. če pa pisati ne zna, se mora podkrižati, potem morata se pa še dva moža za priče podpisati. Kjer so v tiskanem pooblastilu prazne vrste s pičicami, bo gotovo vsak vedel, kaj ima notri zapisati. Vse drugo izveste lahko v „po]itičnem katekizmu" na straneh 53 do 70; tisti se lahko naroči v Mohorjevi tiskarni.
Iz Celovca. (Nove knjižice.) Katoliško politično društvo je na odgovor g. Jakša primorano bilo, izdati spet novo knjižico, da se resnica prav pokaže in Jakšove zmote osvetlijo. Ta knjižica se imenuje:	^chlusswort z ur Ortsnamen-
forschung in Kanite n“. Vse štiri razprave (Jakšev spis, naš odgovor, Jakšev zagovor iu naš drugi odgovor) so jako zanimive za slovenske omi-kance, le žal, da se ti premalo- zmenijo za našo zgodovino in krajeslovje. — Izišla je knjižica „D o 1 ž-nosti in pravila krščanskih devic Marijine zveze." Tiskala se je v Mohorjevi tiskarni po naročilu in na račun tukajšnega uršulinskega samostana. — Bratovščina rožnega venca v Makolah pa je pustila v naši tiskarni natisniti knjižico „Prvi petek", molitve in pesmi v čast Srca Jezusovega.
Iz Celovca. (Šola in cerkveno petje.) Kakor smo pozvedeli, priporočal je letos .g. deželni šolski nadzornik dr. Gobane pri učiteljski konferenciji v Velikovcu zbranim učiteljem, da naj pridno gojijo cerkveno petje v ljudskej šoli. Poudarjal je gospod nadzornik, da mora ljudska šola temelj postaviti pravilnemu, lepemu cerkvenemu petju in to tem več, „ker je šola cerkve hči". Marsikteremu zbranih učiteljev te besede niso bile všeč, marsikteri je gotovo začuden z ramami majal, ko je slišal take besede iz merodajnih ust. Vsaj je dobro znano, da je pred nekterimi leti gosp. učitelj Podobnik, kteri že mnogo let s posnemanja vredno gorečnostjo deluje na polju cerkvenega petjar stavil enak predlog, da naj bode šola v prvi vrsti poklicana, gojiti cerkveno petje, a takrat so učitelji odklonili ta predlog, da, nekteri so omenjenega učitelja celo psovali in zasmehovali. Sedaj pa so slišali iz najbolj merodajnega vira, da je imel g. Podobnik prav in da se mu je krivica godila, ko je bil v zahvalo blagega dejanja svojega zasmehovan. Čestitamo pa sedaj g. P. da je dobil zadoščenje od tako odlične strani in iz srca želimo, da bi gospodje učitelji omenjene besede g. deželnega šolskega nadzornika dobro zapomnili in se tudi po tistih vestno ravnali.
Iz Žihpolj. (V obrambo g. župnika.) Nedavno smo pri nas častno pokopali dolgoletnega župana Lutschouniga. Kdo bi mislil, da bodo liberalci še ta dogodek porabili za napad na našega obče spoštovanega župnika čast. g. Čemerja?! V listu „Freie Stimmen" štev. 73 od 12. sept. t. 1. prepeva neki dopisnik slavo rajnemu županu, ob enem pa se huduje nad g. župnikom, zakaj niso rajnemu županu „zarad njegovih velikanskih zaslug za občino" napravili nagrobne ga govora. Očita
jim, da imajo le za agitacijo čas, kaj druzega jim ni mar. Na te neslane in prazne čenčanje odgovarjamo dopisunu to-le:
1.	Pri nas sploh ni navada, da bi se pri grobu kaj govorilo ; to so le redke izjeme, če se to zgodi.
2.	Župnika tudi nihče ni prosil, naj bi govorili. Le to so bili prošeni, naj se zahvalijo pogrebcem in za vence, in to so tudi storili. Govorili so namreč pri grobu te-le besede : „V imenu zapuščene žene, v imenu osirotenih sinov, v imenu cele žlahte rajnega, izrekam vsem pogrebcem, ki so rajnega v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku, prisrčno zahvalo. Posebna hvala gre še občinskemu odboru in požarni hrambi, ki sta položila krasne vence na rajnega krsto. Ohranite rajnega v blagem spominu, posebno se ga spominjajte v krščanski molitvi." Gospod faj-mošter so tedaj še več storili, kakor so bili na-prošeni. Kajti bili so naprošeni samo, naj se zahvalijo pogrebcem in za vence, oni so pa pristavili še prošnjo, naj bi ljudje za rajnega molili. So tedaj le hvale in zahvale, ne pa graje in zmirja-nja vredni.
3.	Ako dopisun pravi, da g. župnik vse svoje moči potratijo le za slovensko-katoliško agitacijo, moram samo to omeniti, da g. župnik hvalevredno in vestno sami oskrbujejo dve fari, toraj ni verjeti, da bi nič druzega ne delali, ko agitirali. Ako nam pa včasih priporočajo, naj volimo katoliške in slovenske može, s tem spolnujejo le svojo dolžnost, saj so naš dušni pastir in nam morajo pravo pot kazati.
4.	Liberalci so res čudni ljudje : v svojem življenju za duhovnike ne marajo ; če pa kteri iz njih umrje, hočejo, naj bi mu duhovnik še pri grobu čast in hvalo pel, kar še pri takih ni navada, ki so celo življenje z duhovščino v miru in prijaznosti živeli. Mi kristjani imamo tako vero, da je človeška hvala le prazna slama, in da bo že Bog v večnosti vsakemu poplačal po njegovih delih.
Iz Kotmare vesi. (Shod pri Holepcu.) Kakor pri cesarski slavnosti na Plešivcu, tako nam je tudi pri Holepcu neugodno vreme zelo nagajalo. Začelo je deževati ravno ob času, ko bi se imeli gostje na pot podati. Vendar se je še zbralo lepo število zborovalcev iz bližnje okolice, pa tudi iz Celovca in Borovelj. Najprej so g. župnik blagoslovili na novo popravljeni Holepčev križ pri ljubljanski cesti, na kterem se vidi tudi podoba sv. Cirila in Metoda. Med to slavnostjo so se naši politični nasprotniki na prav otrošk način s tem oglasili, da so v bližnjem gozdu s puškami streljali, ko so zabobneli naši topiči, če so pa hoteli našo slavnost s tem streljanjem povišati, potem je prav; podobno jim pa to ni. Pri shodu smo bili potem prav dobre volje in slišali smo iz ust govornikov marsikaj lepega, poučnega in kratkočasnega. Pro-sekarjevi fantje pa so nam zapeli in zagodli, da je vse cingljalo. Zahvalimo srčno vse govornike, posebno pa g. Holza iz Ljubljane, g. Colariča iz Žihpolj, g. župnika čemerja Žihpoljskega in g. H. iz čelovca. Hvalo vemo pa tudi g. predsedniku Prosekarju in g. Holepcu, ki nam je tako prijazno postregel z vsem, kar je v hiši imel. Bil je prav lep večer.
Iz Borovelj. (Cerkveno petje.) Zares prav žalostno je v cerkvi, kedar molčijo orgije, toda še
žalostneje je, kedar molči v slovenski cerkvi slovenska grlica. Žalibog se to pri nas večkrat zgodi, kedar ni doma č. g. Andrijaša. Tedaj čujemo navadno „Hier liegt“ in druge nemške pesmi, čeravno se hitro pozna, da pesmi ne pridejo iz nemških, ampak iz nemškutarskih prs. Ker pa ljudstvo take pesmi le malo ali čisto nič ne zastopi, nima od tacega petja nič. Korovska gospoda pa itak skoraj nikoli ne pride v cerkev. Priznati pa mora vsak slovenski Borovčič, da zares lepo pojejo orgije in da lepo donijo slovenske pesmi, kedar igra g. Andrijaš. Slava, javna zahvala mu! Čeravno je precej veliko pevcev, ki hočejo po vsej sili tudi tukaj le v nemški rog trobiti, so vendar tudi taki, ki radi ubogajo g. Andrijaša ter slovensko pojejo. Tudi tem slava! Med tednom poje navadno le gospodičina Hofmajer z lepim glasom, ker možki večjidel nemajo časa. A zakaj se ne prikažejo na kor taki, kterim zdaj ni treba delati, ker imajo počitka dva meseca, čeravno so pevci. Ne veljajo li tudi njim besede pesnikove:
„Slovenska grlica v domačem logu milo poje,
Povabi spevati drage, drage sestre svoje !“
Iz Glinjan. (Šola in lov.) Mi imamo šolskih troskov (seveda brez šolskih deželnih doklad) okoli 60 gld. na leto. Ta denar smo plačali iz tega, kar smo za lovsko najemščino dobili. Da pa odslej ne bo več tako, kriv je neki posestnik, ki je obljubil, da bo šel k dražbi in sam gnal najemščino na 60 gld. Prišel je k mnogim in jim tako govoril, tudi mene je premotil, da sem mu verjel, in ker sem .se nanj zanašal, nisem šel k dražbi. Na določeni dan pa tisti „mož“ še k dražbi v Celovec ni šel. Naj e ruščina je tako oddana, da ima občina škode na leto 25 gld 50 kr., tedaj v 5. letih 76 gld. Tega tedaj ni kriv ne šolski načelnik, ne France Ovčar, ampak tisti, ki je svojo besedo požrl. To spričujem
Jože Petrič p. d. Ogrin na Trati.
Od Device Marije na Žili. (Požar. — Šola.) V nedeljo 23. avgusta ob */23- uri zjutraj je po celonočnem treskanju in grmenju tudi naše živce tako prestrašila strela, da je bilo vse zbegano. Vdarila je namreč tu pri nas v cerkovnikov skedenj ter ga hipoma užgala. Plamen se je tako hitro širil, da je bilo celo poslopje na enkrat v ognju in le s silo se nana je še posrečilo, živino razun treh svinj et rešiti. Že v drugokrat je imela naša požarna hramba priliko v svoji domači vasi se poskusiti z neizprosljivim elementom ter pokazati svojo strokovno moč in znanje. Da bi bila imela dosti cevi, zabranila bi bila ognju segati še dalje; pa tako zgrabil je še dve poslopji, ki ste bili komaj za 2 metra od skednja oddaljeni ter ste mu padli v žrtvo. Obe poslopji bili ste z deski-cami (šindelni) pokriti, namreč nova pod staro streho postavljena šola in pa stara cerkovnikova hiša. Pri prvi zgorela je samo streha, ali zadnja, ki je bila večinoma lesena, pogorela je do tal. Dež je tako. lil, kakor bi se bili v resnici oblaki vtrgali in dvakrat je še treščilo v ognjeni steber zraven, ko smo ugašali. To je bil strah, da si je marsikdo mislil: bo sodnji dan. Tudi je nam prišla Beljaška požarna hramba na pomoč ter nam je prav pridno pomagala, da smo do šestih zjutraj ogenj zadušili. Hvala Bogu, da so tudi ljudje vsi rešeni. — Po naključji sem bral v „Celovčanki“,
da je naš krajni šolski sovet in z njim občinski odbor se izrekel za podelitev nove (druge) učiteljske službe le nemškemu učitelju, kar pa je gola in grda laž, ker občinski odbor o tej reči ničesar sklepal ni, v šolskem sovetu se je pa želja izrekla, da bi se visoki c. k. deželni šolski sovet poprosil za učitelja, ki je obeh deželnih jezikov, namreč slovenskega in nemškega, enako zmožen.
Iz Trbiža. (Povodenj — kazen Božja?) Znano vam je, kako nesrečo smo imeli in kako je tukaj voda odnesla nekterim vse premoženje. Mi ljudje ne vemo Božjih sklepov, povem pa, da sem govoril z več poštenimi ljudmi, ki so trdili, da Bog take nesreče pošilja, ker ljudje nočejo več poznati ne petka, ne svetka. Tako drvijo za posvetnim dobičkom, da niti sami ne grejo ob nedeljah k Božji službi, niti tega ne dovolijo poslom. Marsiktero pošteno deklo srce boli, ko sliši zvon, ki v cerkev vabi, ona pa iti ne sme. Pri vsej samopridnosti in sebičnosti pa ljudje vendar^ le slabo gospodarijo, ker ni Božjega blagoslova. Žal, da pobožnost tudi med Slovenci že močno gine in peša !
Od Bele. (Naša občina in naša šola.) Da je občina Belska (vsa okolica Železne Kaplje) popolnoma slovenska ne le po besedi, ampak tudi po duhu njenih občanov, pričajo vedno slovenske izvolitve zaupnih mož tako za deželni kakor za državni zbor, priča vsa leta slovenski občinski za-stop s svojim vrlim županom Anton Mubi-jem p. d. Skalar. — Zadnja občinska volitev —• bila je 10. avgusta t. 1. — je pokazala nekoliko drugačno lice, pa kakor smo prepričani , samo na zvunaj : vele-zaslužni in vseskoz značajni g. A. Muhi ni več naš župan, ker po nobeui ceni ni hotel sprejeti izvolitve, dasi so ga občani zopet volili. Prav iz srca obžalujemo, da se vrli Skalar ni dal omečiti; na njegovih ramah je naša slovenska stvar res slonela varno, kakor na živi skali. Upamo pa, da bode tudi naš novi župan g. Mart. Holar, p. d. Holar v Beli, vreden naslednik svojega trdnoznačajnega prednika, da bode i on pokazal posebno v naših slovenskih potrebah, da ni pozabil in da ga ni sram očitno spoznati in zde-janjem pokazati, da ga je rodila in izrodila slovenska mati, da njega in družino redi slovenska zemlja in da so ga za svojega župana izvolili slovenskiob-č a n i ! Kar je bila naša občina do sedaj : vseskoz v er n o slo venska, to naj ostane tudi zanaprej! Da, vernoslovenska je naša občina — a kakošna je pa naša šola? — Verna je sicer, v kolikor se današnje šole sploh smejo imenovati verne, a narodna, slovenska pa ni; nasprotno: čisto nemška je! Naša občina namreč nima svojega lastnega šolskega poslopja: ona vzdržuje skupno (kako, povem drugokrat) s Kapeljsko občino eno šolo; seveda je potemtakem tudi krajni šolski sovet sestavljen od obeh občin. Ta šolski sovet, v kterem sedijo^ trije zastopniki naše občine in dva zastopnika Železnokapeljske, je imel do najnovejšega časa nemško-liberalnega načelnika. Zadnja volitev je pa naredila drugače. Vrli Belčani so v svoj krajni šolski sovet odposlali svojega spoštovanega župnika, č. g. komendatorja Beherškega, in pa trdno - narodnega kmeta Ernsta Županca p. d. Piskernik — in pri vo-litvi načelnikovi so bili izvoljeni za načelnika č. g.
župnik Šimen Muden, za namestnika 5. g. komen-dator Matevž Šervicelj. Upamo, da se bode temu zastopu v zvezi z našim županom in njegovimi občinskimi svetovalci vendar posrečilo, šolo tako uravnati, kakor tirja pravica in pa korist naša in naših otrok!
Iz Kotelj. (Po občinski volit vi.) Ko smo imeli volitev za občino Tolsti Vrh, so liberalci vse žile napeli, da bi zmagali, pa niso nič opravili, čeravno je nekdo prav pridno za nje pooblastila nabiral. Ko vidijo, da nobeden iz liberalcev ni izvoljen, prime jih huda jeza in spisali so pritožbo na deželno vlado, naj bi volitev ovrgla. Pritožba je pa gotovo stala na slabih nogah, ker je bila zavržena. Zdaj jim ni ostalo druzega, ko maščevati in znositi se nad nami v znanem listu „Freie Stimmen“. To delo je prevzel nekdanji župan Jan. Metarnik. Pomočil je svoje pero v žolč črnega mačka in nas hudo zdelal, kakor on misli. Da bi njegova beseda več izdala, se sam pohvali, da je on v občini največji posestnik, da največ davka plača. Vendar on plačuje davke le za se, ne pa tudi za nas ; ker pa plačujemo davke vsi posestniki, zato tudi volimo, kakor sami hočemo, ne pa tako, kakor bi nam morda kak nemškutar zapovedal. Njemu so na poti Štajerci in Kranjci; pa je menda že pozabil, da je tudi'njegova mati Štajerka bila. Na poti mu je tudi nek pošteni Nemec, ki hoče z nami kot dober sosed v miru živeti in ne trobi v njegov rog. Enemu naših odbornikov očita, da je hlapec. To pa ni res, on je posestnik ; če pa zraven oskrbovanja svojega posestva včasih še kje drugje kak zaslužek poišče, zavolj tega še ni hlapec. Nekemu krojaču očita, da „Mir“ po krčmah nosi in kmetom na srce govori. To bi ne bilo nič hudega ; pa naši kmetje nemajo. ne časa, ne denarja, da bi po gostarijah posedali, toraj bo med tednom tudi težko kterega dobil, da bi ga poslušal. Poznamo pa nekoga druzega, ki pa ni od naše stranke, ki po gostilnah čez Slovence zabavlja in svoje nemško-liberalne časnike kaže. Dokler tega človeka ni bilo v fari, je bil pri nas lep mir. Žalostno je res, če so razprtije med sosedi, pa s takimi ljudmi, ki so v zvezi z društvom „Sudmark“, ki hoče vse Slovence pregnati, če bi šlo, s takimi ne moremo v prijaznosti živeti. Mi tudi vemo, kteri župan nam je največ plačil nakopal; da takega ne maramo več voliti, tega nam pač ne bo nihče zameril. Mi ostanemo katoliški Slovenci, vi pa pišitevv svoje „Freie Stimmen“, da hote siti.
Iz Železne Kaplje. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. K a n c i j a n in okolico) ima navado, na leto prirediti vsaj^ dvoje zborovanj : eno v domači fari, drugo pa v Št. Vid-ski. Kakor je poročal „Mir“ v svoji 15. številki, bilo je zborovanje pri „Majarju“ dné 19.'julija sijajno — in z veseljem smemo danes poročati, da je bilo zborovanje pri ,,Kebru" v Št. Vidski fari še sijajnejše. Yršilo se je pod milim nebom, kjer je g. krčmar in župan Jan. Messner p. d. „Keber“ lep prostor ogradil s Smrečicami ter vravnal tudi „utico zeleno" za govornike. Govorilo se je marsikaj poučnega, kakor o šoli, ki naj je versko-n dr o dna, če hoče ustreči nalogi, ki jo po pravici smemo in moramo od nje zahtevati; o slovenskih hranilnicah in posojilnicah, ki zabranjujejo, da s slovenskimi žulji zasluženi denar ne pride v
tuje roke; o vzrokih ndrodnih prepirov med Slovenci in Nemci. S posebno pazljivostjo so mnogo-brojni vdeleženci poslušali pouk, kako saditi sadje in ž njim ravnati, da donaša obilo sadu (po blag. g. V. Ribnikarja govoru, ki ga je priobčil tudi „Mir"). Podružnični odbor sme biti zadovoljen s tem shodom. Posebno hvaležnost pa je dolžen g. županu J. Messnerju za njegov trud, s kterim je pokazal, da mu slovenske težnje niso deveta briga, kar je sicer tudi že pri drugih priložnostih spričal.
Iz Železne Kaplje. (Naše spanje.) Od vseh stranij slovenske domovine se čuje, kako rodoljubi ustanovljajo posojilnice in Ciril-Metodove podružnice; prve zato, da slovenskemu kmetu v zadregi pomagajo in ga tuje odvisnosti obvarujejo, ob enem pa ljudstvu, zlasti poslom, priložnost ponudijo, da si kak krajcar za stare dni prihrani ; druge pa, da podpirajo slovensko šolsko družbo, ob enem pa se včasih razvedrijo pri nedolžnih veselicah, ki jih napravljajo te podružnice. Samo iz Železne Kaplje se nič tacega ne sliši ; ni ga nobenega slovenskega društva, nobene slovenske veselice. To je res žalostna prikazen! Ali mar posojilnice ni treba, ko : kmet za kmetom posestvo prodà, ker ne more več shajati in ga tlačijo dolgovi? Ali bi se to žalostno prodajanje slovenske zemlje ne zaprečilo, ko bi kmetje imeli zavod, ki bi jim v stiskah brž pomagal ? Ali res ni nobenega delavnega rodoljuba v naši sodniji, ki obsega pet nàrodnih, slovenskih far : Kapljo, Obirsko, Jezersko, Reberco in Koprivno?! Pa tudi Cirilova podružnica bi nam bila potrebna, da bi se včasih zbrali k pošteni veselici „svoji med svojimi", ter si potožili svoje reve in težave, ali pa si s kratkočasjem pregnali skrbi. Toraj kličem : Kapeljski rodoljubi, kje pa ste? Predramite se vendar že iz pogubonosnega spanja in pokažite Slovencem, da še živite!
Iz Šmihela pri Pliberku. (Nemški kažipoti.) Nekaj novega imamo pri nas, namreč kažipote. In ker je naša občina čisto slovenska, razume se samo po sebi, da so ti kažipoti čisto — nemški! Za ta dar imamo zahvaliti g. tajnika, t. j. nadučitelja. Hvala Bogu, da se dnevi njegove vlade bližajo koncu, — dobili bomo druzega tajnika, upam vendar, da — zvestega Slovenca! Tako storite povsodi, kjer imate Slovenci moč v rokah: učitelje-tajnike proč, nemškutarijo proč, in pridobite si slovenskih tajnikov ter uradujte slovenski!
Iz Velikovške okolice. (Zlata maša.) Redko slavnost smo obhajali 6. septembra, to je 16. nedeljo po binkoštih v cerkvi sv. Štefana pri Velikovcu. Častiti gosp. Janez Koler so Bogu darovali zlato mašo. Ravno 6. septembra 1841 so v farni cerkvi sv. Mihaela v Rožeku, v kteri fari so bili leta 1815. rojeni, obhajali svojo prvo sv. mašo. Čeravno bolj slabega zdravja, jim je dal vendar vsegamogočni Bog milost, doživeti 50. leto svoje duhovne službe. Dan zlate maše je bil za celo Št. Štefansko faro dan veselja in radosti. Tukaj si zopet videl, kako verni Slovenci svoje dušne pastirje ljubijo in spoštujejo. Več dni poprej so pridna dekleta pletle vence, da bi cerkev in farovž lepo okinčale. Na večer pred zlato mašo so gromeli topiči, in komaj je v nedeljo svitalo, že zopet se je strel daleč okoli razlegal in vsej okolici glasno klical : Sosedi, pridite danes k nam, kaj posebnega
se tu pri nas godi. In res, ko si se bližal cerkvi, videl si vse v cvetju, tako tudi v cerkvi. Kamor si pogledal, povsod rože in venci. Od stanovanja g. zlatomašnika noter do cerkve so bili mlaji zasajeni in lepo ovenčani; pet slavolokov s primernimi napisi je bilo postavljenih. Na najlepšem je bil napis: „Zlato mašo obhaja duhoven ves vnet, Bog mu daj dijamantno doživet’." Ob 9. uri se začne sprevod v cerkev. Spredaj grejo farmani, potem cela vrsta belo oblečenih deklet, za njimi trobijo godci in zdaj se prikaže častitljivi zlatomašnik, kteri v sredi svojih duhovnih bratov še prav krepko stopa proti hiši božji. Ganljivo je bilo videti, ko častiti gospod dekan Jožef Šluet, sami že zlatomašnik, svojemu sobratu podajo palico starosti in mu na glavo denejo zeleno krono iz rožmarina, in ko potem zlatomašnik ljudstvo blagoslovijo. Potem je bila pridiga, v kteri so Št. liupertski gosp. župnik obilo zbranemu ljudstvu razkladali, kaj je katoliški duhoven. Po pridigi je bila velika peta maša pri kterej sta zlatomašniku stregla g. župnika iz Grebinja in Rude. S krepkim glasom so zlatomašnik na koncu sv. maše zapeli „Te Deum laudamus". Omeniti moram tudi izvrstno petje med službo Božjo; peli so iz prijaznosti do obče ljubljenega zlatomašnika pevci iz Velikovca. Bodi jim zato prisrčna hvala. Po dokončanem opravilu v cerkvi gre procesija nazaj v farovž, kjer posebne tete v imenu vsih devic in faranov g. zlatomašniku lepo čestitajo. Kdor je bil pri slovesnosti, je moral reči : To je bilo lepo in veličastno. Slava Št. Šte-fanskim faranom, kteri so svojega duhovnega očeta tako lepo častili; zlatomašniku pa Bog daj še dolgo in srečno živeti !
Izza Obirja. Tudi jaz sem bil na shodu Št. Kancijanske podružnice sv. Cirila in Metoda pri „Kebrnu na Veselah, in reči moram, da se nisem kesal, četudi bi mi domu gredočemu dež rad bil premočil kožo, tako je vlival. Gosp. župan Rikar-ske občine se je pa tudi izkazal kot moža, ki mu je kaj ležeče na podružničnem shodu. Kako lepo je okinčal prostor za zborovanje! Nad vhodom je visela tablica z napisom: „Vsi rodoljubi bodite pozdravljeni! Vse za vero, dom, cesarja!" — prostor za govornike krasila je v temnem zelenju prelepa podoba našega presvitlega cesarja Franca Jožefa. Raz košatih lip oznanjali sta cesarska in slovenska zastava, da se pod njima zbirajo Slovenci, vdani veri, domu in cesarju. To so izražali tudi vsi govori, ki so me prav zanimali. Po zborovanju slišal sem nekaj mož pogovarjati se o bližnji občinski volitvi. Kolikor sem mogel posneti iz pogovorov, se bojda proti dozdanjemu županu od neke strani agituje. Jaz pa menim, da nevarnosti ni nobene. Št. Vidčani še svoje pameti pač niso prodali, spomina pa tudi ne bodejo tako slabega, da bi se ne mogli niti par let nazaj spo-meniti, n. pr. dné 25. avgusta leta 1889., ko so v neki gostilni ne ravno daleč od farne cerkve nemški kulturonosci iz Galicije peli ono „satanovo mašo", ki je takratnemu, obče priljubljenemu čast. g. župniku J. Petermanu izvabila grenke solze v oči; — ali pa dné 29. aprila 1. 1888. in njegovih dogodkov pri otvoritvi Apaške podružnice sv. Cirila in Metoda! (Glej dopis „iz Podjunske doline" v 17. štev. „Mira“ 1. 1889, in dopis „iz Apač" v 9. štev. „Mira“ 1. 1888). Kaj pa, dragi Št. Vid-
čani, ko bi se petelinček na strehi onega moža, ki ga nekteri želijo za župana, po izvolitvi kar čez noč zasukal proti Velikovcu v znamenje, da sapa piha od Mohliško-Gališke strani? Da ta sapa verni m Slovencem ni zdrava, pričajo dogodki prej omenjenih dnij — in še mnogo, mnogo drugih. Tedaj Št. Vidčani glejte, da se ne prenaglite! Zgovorite se dobro, predenj greste na volišče, in bodite složni ; potem tudi Mohliško-Gališka sapa ne bode napravila slane ! — Še nekaj. Kdo bi si mislil, da ima celo tablica, ki sem jo prej omenil, svojo zgodovino! Poslušajte, kaj mi je pravil g. župan Keber. Slikarju, ki je na tablo naredil napis (v Doberlivasi ga je delal), sem dal listek z napisom: „Vsi rodoljubi . . Vse za vero, dom, cesarja" ter sem mu naročil, naj ga strogo tako izdela. Ko mi pa prinese zgotovljeno tablo, bilo je na njej napisano: „Vsi . . Vse za dom, vero in cesarja". Na prašanje, zakaj ni postavil vere na prv-o mesto, kakor je bilo naročeno, mi je odgovoril: „En toust šribar (debel pisač) je prišel in mi rekel, naj denem dom na prvo mesto, vero pa na drugo, ker je tako prav." Seve da je moral na odločno zahtevanje županovo napis prenarediti, sicer bi ne dobil plačila.
Kaj dela politika.
V politiki je zdaj malo novega. Pripravljajo se sicer velike reči ; pa kar se veliki gospodje med seboj dogovarjajo, tega ne povejo časnikarjem. Poslednji tedaj le bolj ugibajo, in kar danes trdijo, morajo drugi dan preklicati. Nedavno, ko sta bila naš in nemški cesar pri vojaških vajah v Črnem Logu (Schwarzenau), bila sta tam tudi ministra zunanjih zadev, Kalnoky in Kaprivi. Ni tedaj dvoma, da je bil razgovor o važnih zadevah. — Med tempa Rusija tudi ne miruje. Nedavno je padlo vse turško ministerstvo in prišel je na krmilo Djevat paša s čisto novimi tovarši. Ker je pa znano, da je Djevat Rusom prijazen, misli se sploh, da je ruska diplomacija ta preobrat naredila. Verjetno je, kajti Turčija se je udala ruskim tir-jatvam gledé Dardanel, da bodo smele ruske ladij e z novinci ali rezervisti svobodno jadrati mimo Carigrada v Azijo in nazaj. — Te dni je prišla vest, da se Rusi razprostirajo po Afganistanu. To bi vse Angleže po konci spravilo. Mislimo toraj, da stvar še ni tako daleč. — V.državi čile v Ameriki je zdaj vojske konec, ker so zmagali kongresovci, prejšnji predsednik je pa iz dežele bežal. — Katoliška shoda sta bila zdaj dva : eden v Malinah v Belgiji, drugi pa v Gdanskem na Pruskem. Na obeh shodih se je govorilo o so-cijalnem vprašanju, povdarjalo pa se je tudi, da mora sv. Oče papež neodvisen biti, zato se mu mora Rim nazaj dati. — Veliko praznega hrupa je napravilo nedavno vprašanje o združenju Dalmacije s Hrvaško. Ko so bili namreč Dalmatinci v Zagrebški izložbi, povdarjali so pri kupici vina, da srčno želijo, s Hrvati združeni biti. Teh napitnic so se polastili časniki, ker zdaj kaj druzega pisati ne vejo, in tako je bilo veliko besedij o tej stvari. Dokler pa merodajni gospodje na Dunaju in v Pešti v to ne privolijo, tako dolgo so vsi govori in vse napitnice zastonj. — Ne davno
umrli češki grof Lazansky je volil svojo hišo na Dunaju v ta namen, da se v njej napravi češka šola. — Pri deželnozborski volitvi v E ad olici je bil izvoljen č. g. župnik J. Mesar z 48 proti 4 glasom. — Tukajšni list „Freie Stimmen“ miluje Nemce na Euskem, ki morajo svoje otroke v ruske šole pošiljati. Kar se mu na Ruskem strašna krivica zdi, to pa on na Koroškem na vse usta zagovarja : namreč nemške šole za slovenske otroke. To je doslednost!
Gospodarske stvari.
Letošnja letina.
Pod našim cesarjem je letina srednja, precej slabejša mimo lanskega leta. Na Češkem, Moravskem in v Galiciji je pšenica trpela vsled obilnega deža. Na Ogrskem je pšenica dobro rodila. Ravno tako na Hrvaškem. Še več ko pšenica je rž trpela pod deževjem. Ozimna rž je v mnogih krajih zavolj dolge zime malo obrodila. Ječmena se je nekaj več pridelalo, ko v prejšnjih letih, ker so mnogi tam, kjer jim je ozimina rž pozebla, vigredi ječmen zasejali. Vendar zavolj deževja ni posebno lep. Oves je boljši. V celi monarhiji se je pridelalo pšenice 51 milijonov, rži 34, ječmena 31, ovsa 44 milijonov meterskih centov. Ovsa in ječmena vsakega za 3 milijone več, ko po navadi, pšenice pa za 1 milijon, rži celò za 9 milijonov meterskih centov men j, ko po navadi. Iz tega je jasno, zakaj cena pšenice in rži raste, posebno odkar je Rusija prepovedala, izvažati rž izpod svoje meje. Turšiča (sirk, koruza) lepo kaže. Fižol in grah stojita slabo.
V Nemčiji, Franciji in Angliji je letina srednja. Potrebovali bodo mnogo tujega žita. Zgornja (severna) Italija je malo žita pridelala; krompir bo pa lep. Spodnja Italija ima pa dobro letino. Riža bo dosti. Srbija je letos na boljem, nego Rum unij a. Letina v Rusiji je slaba. Ozimina je v mnogih krajih čisto odrekla; v drugih krajih je pa po leti suša ukončala nasetve. Vsa država ne bo imela dosti čez polovico navadnega pridelka. Iz Egipta so došla dobra poročila. V Indiji je letina srednja. V severni Ameriki so imeli prav dobro letino; mnogo in izvrstnega blaga.
Izložba cerkvene ©prave.
Dné 4. septembra 1.1. se je vpričo mil. gosp. knezoškofa, mnogih duhovnikov in nekterih katoliških lajikov ter družbinih gospij slovesno odprla izložba ali razstava cerkvene oprave, ki jo je za letos priskrbela družba vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Predstojnik družbe, benediktinec preč. g. dr. Alojzij Cigoj, je prisotne nagovoril in jim tako-le poročal:
„Preuzvišeni gospod knezoškof!
Spoštovani poslušalci!
Zbrali smo se danes na tem mestu, da kaj zvemo o delovanju družbe vednega češčenja in da se razveselimo nad opravo, ki jo je družba v pretečenem letu priredila za revne cerkve.
Po nenavadno hitri smrti prejšnjega predstojnika, preč. g. P. Ambroža Paulerja, kteremu naj Bog obilno v nebesih poplača ves trud za družbo, podelila se je meni čast duhovnega vodstva te družbe, o ktere stanju in delovanju Vam toraj danes poročam.
Prvi družbini namen, vedno češčenje najsvetejšega zakramenta, se izvršuje na dvojen način: Vsak družbenik moli enkrat v mesecu eno uro pred Najsvetejšim in sicer ali posamično, da molijo vsak za se ob različnih urah v dnevu ali po noči, kar se najbolj strinja z družbinim namenom, posnemati vedno češčenje Božje po angeljih in svetnikih v nebesih in ob vsaki uri zadoščevati za ne-čast, ki jo mnogi delajo Božjemu Zveličarju v zakramentu ljubezni, — ali pa se. vsi družbeniki ene fare na kako določeno nedeljo dopoludne ali po-poludne zberejo v cerkvi k skupni molitvi, ktere se lahko udeležijo tudi nedružbeniki, da se utrdijo v veri in ljubezni do najsvetejše skrivnosti. Tako se ta pobožnost navadno opravlja pri podružnicah na deželi. Kmetje ne morejo molitvene ure nastaviti na kak delavnik, ker med tednom nemajo časa in so predaleč od farne cerkve. Zato se jim je dovolilo, da si smejo izbrati enkrat v mesecu skupno molitveno uro. Hvale vredni so čast. gg. duhovniki, ki te molitvene ure vodijo, družbenike poučujejo in spodbujajo ter jim delijo sv. obhajilo. Za glavno družbo za Celovec in okolico ima gosp. podpredsednik profesor Mii 11 er enkrat na mesec primeren govor v tukajšnji benediktinski cerkvi. K tem prepovedim prihaja vedno dosti poslušalcev. Na konec pridige se naznanijo imena umrlih družbenikov v celi škofiji in se priporočijo v molitev. Drugi dan se daruje sv. maša z blagoslovom za dobrotnike, za žive in mrtve družbenike in za druž-bine potrebe in zadeve ; pri tej maši se podeli skupno sv. obhajilo. Vedno češčenje najsvetejšega zakramenta sega globoko v duhovno življenje, nam pridobiva blagoslov Božji v obilni meri in tolaži Božjo jezo zavolj grehov sveta. Zato moramo veseli biti, da se ta družba v naši škofiji vedno bolj širi. Ustanovili ste se spet dve novi podružnici, ena Podkrnosom, druga v Brezah (Fresach), več se jih pa snuje.
Čeravno so molitve v cerkvi pobožnemu namenu družbe bolj primerne, vendar naj bo bolnim, hirajočim in boječim družbenikom v tolažbo povedano, da se zamorejo odpustki pridobiti tudi z molitvami doma v hiši. Tisti, kterim je po svojih moččh in razmerah mogoče, izbrati si kako ponočno uro za molitev, naj bodo preverjeni, da bodo za večo gorečnost tudi veče plačilo prejeli.
Po pravilih morajo biti vsi družbeniki, da so deležni odpustkov, zapisani v glavno knjigo, ktero vodi tajnica. Ker je pa njih število že na več tisoč narastlo, prošeni so duhovni voditelji podružnic in tiste gospe, ki družbo razširjajo, naj ne naznanijo imen starih družbenikov z imeni novih zmešano v eni vrsti, ampak vsake posebej, da se olajša upisovanje. Starih družnikov še imenovati ni treba, ampak le novi naj se prvokrat naznanijo in naj se pristavi natančno, ktero molitveno uro je vsak izbral, stare ude pa gre naznaniti le tedaj, ako je kteri odstopil ali umrl. Pri takem ravnanju je tudi ložeje narediti pregled družbenikov.
Drugi namen družbe je oskrbovanje revnih cerkva s cerkveno opravo, da se zamore Božja služba dostojno obhajati. Tudi v tem oziru se je storilo, kar je bilo v teh slabih časih mogoče. Cast, gg. duhovni pastirji in gospe razširjevalke družbe so pridno nabirali letne doneske, ktero opravilo ni ravno vselej prijetno. Družbeniki so v svoji pobožni veri v skrivnostno pričujočnost Božjega sina
v	najsvetejšem zakramentu svoje včasih težko pri-služene krajcarje polagali na aitar, da okrasijo in oblečejo služabnika altarjevega in v njem Zveličarja samega.
Predstojništvo je prejelo tudi nekaj manjših darov v denarjih in v blagu za izdelovanje cerkvene obleke. S posredovanjem družbine predsednice vi-sokorodne gospe Adelgunde grofinje Rosenberg-Or-sini in blagajnice baroninje Mayerhofer so tudi ne-ktere take gospe, ki niso v odboru, pridno pomagale pri šivanju in vezljanju cerkvene obleke, zlasti cerkvene prtenine, in to čisto brezplačno. S tem si je družba prihranila precej troškov, narejena cerkvena obleka pa ima še večo notranjo vrednost, kajti to, kar ljubezen daruje, ljubezen do najsvetejšega zakramenta, je gotovo več vredno, kakor pa plačani izdelki.
Tako je bilo predstojništvu letos mogoče, ustreči vsem prošnjam, če ne po vsem, pa vsaj deloma.
Kdor je cerkvi pokoren, ima poseben blagoslov, zato si je družba že iz početka vse prizadela, da se pri napravi cerkvene obleke ravnd natančno po dotičnih liturgičnih ukazih zastran blaga, barve, oblike in kroja. Zato si pa včasih tudi premožne cerkve pri družbi naročajo novo opravo ali pa dajo staro popraviti. Iz tega se pojasni primeroma visoka svota dospevkov in izdatkov. V pretečenem letu 1890. je bilo dohodkov 3897 gld. 47 kr., izdatkov pa 4216 gld. 55 kr. Toraj je primanjkljeja 219 gld. 8 kr.
Letos izležena oprava, ki se po cerkvenem predpisu pred razpošiljatvijo posveti, razdelila se bo 50 cerkvam, in sicer 44 cerkvam brezplačno, 6 jih je pa, da so za opravo nekaj plačale.
Ysega se razdeli: 3 pluviali, 20 mašnih plaščev, 10 alb, 8 koreteljnov, 8 obhajilnih burz, 8 obhajilnih štol, 14 altarnih pokrival, 1 antipendij, 1 obhajilni prt, 2 aitami blazinici, 4 velumov, 2 plašča za ciborij, 4 prti za mrtvašnice, 6 cingul, 3 bireti, 2 cerkveniški obleki, 23 plaščev za "ministrante, 14 ministrantovskih koreteljnov, 6 tucatov korpo-ralij, 3 tucati humeralij, 8 tucatov pai, 6 tucatov lavabo-rutic in 7 tucatov purifikatorij.
Če nam Božji Zveličar posvetno, morda že ponošeno obleko, ki jo Njemu na ljubo kakemu revežu podarimo, tako visoko zaračuni, kakor bi jo bili Njemu samemu dali, potem gotovo ne bo manjša zasluga tistih, ki iz čistega namena Gospoda samega v najsvetejšem zakramentu obdajajo z dragocenim blagom in ki oblačijo mašnika pred altarjem kot namestnika Kristusovega, da zamore najsvetejše dejanje spodobno in spodbudno opravljati.
Na sodnji dan, ko bo prišel Sin človekov v svojem veličastvu, da vse ljudi sodi po delih, takrat bodo tudi ti slišali osrečevalne besede: „Pri-dite izvoljenci mojega Očeta, kajti nag sem bil, in
vi	ste me oblekli. “ Konečno prosim še mil. gosp. knezoškofa, naj spregovorijo kako spodbudno besedo ter naj nam podelijo višjepastirski blagoslov/'
Preuzvišeni gosp. knezoškof Jožef so na to prav ginljivo ogovorili družbenike veduega' češčenja ter zahvalili nje in vse darovalce in so-trudnike pri tem uzvišenem delu. Glavne misli govora so bile: Najprej so nas opomnili, da je ravno zdaj v Trieru na ogled postavljena Kristusova suknja. Nepretrgana vrsta izročil ohranila je spomin tega dragocenega zaklada do našega veka. Gotovo so že učenci po smrti Gospodovi zbirali vse, kar jih je na Njega spominjalo. Ako sta bila že Nikodem in Jožef Arimatejski toliko srčna, da sta koj po križanju prosila Pilata za telo Gospodovo, toliko bolj vneti in srčni so bili gotovo Jeruzalemski kristjani po Gospodovem vstajenju in po prihodu sv. Duha, da so zbirali dragocene ostanke, ki so jih še v daljnih krajih spominjali na Gospoda. Toraj sega zgodovina sv. suknje v prva stoletja nazaj. Že v tretjem stoletju je prišel ta dragoceni ostanek v mesto Trier. Sveta suknja se je tam vedno visoko častila, in ravno letos dohaja tje vsaki dan na tisoče pobožnih romarjev.
Nekaj podobnega se vrši v tej družbi vednega češčenja in za prireditev cerkvene oprave. Sveta suknja, h kterej verniki romajo, je podoba edinosti v veri, ki prešinja tudi to družbo. In kakor je tista suknja odevala Najsvetejšega, tako ga oblači tudi družba v Njegovih služabnikih pred altarjem. To je gotovo Bogu dopadljivo; kajti kakor vse od Boga prihaja, tako naj se spet vse v Boga nazaj iztaka. Vsak naj k temu kaj pomore, bodisi z žrtovanjem truda, ali časa ali denarja ; posveti naj Bogu delo svojih rok, trud, misli in skrbi svoje pameti. Tak dar, tako žrtvo donašajo člani te družbe z delom in molitvijo. Oni tkajo suknjo Kristusovo , kakor je Mati Božja tkala tisto suknjo, ki jo verniki častijo v Trieru. Vse delo pridnih rok, vsa pota, vse skrbi in sitnosti, ki se darujejo v ta namen, so štete, kakor češčenje obleke Gospodove.
Ker pa Bog ne prebiva samo v zidani hiši, ampak tudi v človeških srcih prebivati hoče, ker bi morale vse naše misli in želje, vse naše hotenje in hrepenenje k Bogu obrnjeno biti, zato kliče družba svoje ude tudi k molitvi in pogostemu prejemanju sv. zakramentov. Ko Boga molimo, združuje se naše srce ž Njim; in kedar se pri sv. obhajilu naše srce združi z Bogom, postane samo nekaj Božjega.
To je dvojno veličastno opravilo te družbe, za ktero opravilo Bog plačila ne bo dolžen ostal, temveč bo članom in njih družinam dodelil obilnost svoje milosti.
Slednjič so višji pastir zahvalili družbino predstojništvo za njegov trud.
Potem so vsi poslušalci pokleknili in mil. g. knezoškof so jim podelili apostolski blagoslov, ki bi naj vsigdar v obilnosti nad nami počival !
*
* *
Potem so se g. knezoškof in za njimi drugi zborovalci podali v stransko izbo, kjer je bila cerkvena oprava razložena. Preuzvišeni so govorili s p. n. predstojnico in še več drugimi osebami in spodbujali k nadaljnemu delovanju. Obleka in druga oprava je bila potem več duij na ogled postavljena, in je dohajalo še dosti glédalcev, ki so bili vsi polni hvale, kajti vse je narejeno prav lepo in strogo po cerkvenih predpisih. Kristjan, ki se želiš Bogu
prikupiti, lepše priložnosti nemaš, kakor da pristopiš k tej družbi.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Izpit ali preskušnjo za službo občinskega tajnika je letos v Celovcu napravilo dvanajst gospodov. — Norcev imamo na Koroškem zmirom več; iz začetka jih je bilo 110 v blaznici, zdaj jih je že 270. Zavolj pomanjkanja prostora morajo bolj mirne izpuščati. Glavni uzrok te bolezni je preobilno žganjepitje. — Osem ovac je strela ubila v Rajbelski dolini. — Nek kleparski učenec je v Celovcu raz streho padel in se ubil. Krivo je, ker so taki delavci preveč predrzni in se ne privežejo, kakor bi morali. — Celovška tram-way ali konjska železnica je povozila nekega moža, ki je precej ranjen; neki izvoščik pa je povozil 121etno deklico, da je umrla. — Naše katoliško-politično društvo je izdalo knjižico v nemškem jeziku, kjer se popisuje, kako so se Št. Jakobčani vojskovali za slovensko šolo. — Umrl je Šiman Lučovnik, župan na Žihpoljah. Bil nam je hud nasprotnik ; zdaj pa že ve, da na unem svetu Slovenec ravno toliko velja, kakor Nemec. — Zavolj bolezni na parkljih, ki jih imajo svinje na Štajerskem , prepovedan je uvoz in kupčija s svinjami tudi na Koroškem. — V Celovškem kanalu zgodilo se je že toliko nesreč in vendar ga še ne zagradijo! Nedavno je spet 12 leten deček not zdrknil in bi bil utonil, da ga ni rešil slovenski delavec Ogriz iz Podgore.
Na Kranjskem. V Ameriko se v novejšem času močno selijo Belokranjci. Doma je pač revščina, ker jim je trtna uš vse vinograde pojedla in pokončala. •— Šivilja Hinterschweiger je bila v Ljubljani zavolj goljufije na 6 let ječe obsojena. — Strela je užgala pri Cestarju na Viču. Vse je zgorelo. — V Godoviču je strela kozolec užgala. — Neko gospo so v Ljubljani mrtvo iz vode potegnili. Ne ve se, ali je samomor ali nesreča. — Na Bledu bodo napravili veliko stiskalnico za sadje. — Zaradi ubojev so bili v Ljubljani obsojeni : Cezar Strigi na 3, Anton Ortar na 3, M. Žan na 4, Vrban Švelec na 4 leta. — Omenili smo že, da se je v Kamniku naredila zdravil-nica po načinu Kneippovem. Nedavno je dr. Kupfer-schmid neko dekle ozdravil, ki je bila že na pol slepa. —• Deželni odbor Kranjski je dal poplav-Ijencem na Gorenjskem 3000 gld. — Na Triglavu se je ponesrečil neki dr. Holst. — Marljivi skladatelj A. Nedved je priobčil spet v tisku 8 možkih zborov in 3 mešane zbore. — Umrl je baron Tauf-ferer v Višnjigori. Bil je deželni in državni poslanec kranjskih Nemcev. — Pri Loki se je obesil 75 leten rnož. — Toča je pobila okoli Štauge pri Litiji. — Medvedi se spet klatijo po Notranjskem. — Nov zvon so dobili v Cirknici. — V Žirovnici je prišel neki fant pod voz in ostal mrtev. — V zgor. Tuhinju so fantje streljali o „žegnanju“, pa užgala se jim je cela kila smodnika. Pri tem so bili eden močno, dva lahko ranjena. Previdnost!
Na Štajerskem. Revežem v Celju in po toči poškodovanim v Celjski okolici so svitli cesar podarili vsega vkup 2000 gld. — Lepo je bilo v Celju, ko so bili cesar tam. Mesto je bilo vse razsvetljeno,
pa tudi po vseh gorah, ki se iz Celja vidijo, goreli so kresovi. Celjski Nemci so si vse prizadjali, da bi Slovence nazaj potisnili, da bi jih cesar ne videli in ne slišali. Pa Slovenci so prišli v velikem številu v mesto in so tako glasno „živio“ klicali, da so zamolkli „hoch“ čisto zadušili. 65 slovenskih pevcev je pelo pred cesarjem pesem „Avstrija moja“.
—	V Celju se tiska letopis slovenskih posojilnic.
—	Nemško šolo bo napravila tovarna v Štorčh, da bodo otroke slovenskih delavcev v Nemce predelovali. — čitalnico so odprli v Reichenburgu. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda se je ustanovila v Št. Jurju pri Celju. Tam so srčne Slovenke! — V Laškem trgu so ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda. Nemški šulferajn je začel vrtati okoli Ljutomera. Tam so pa zavedni kmetje, ki se ne bodo dali ponemčiti. — Savinja se bo ravnala od Mozirja do Celja. — Svojo 70 letnico so slovesno obhajali nadžupnik Mikuš v Konjicah.
Na Primorskem. Ob istem času, kakor na Koroškem in Gorenjskem, imeli so povodenj tudi v Bovškem okraju. Cesta med Bolcem in Logom je močno trpela ; v Čezsoči je most podrlo. — V Goriški šoli za gluhoneme je bilo lani 56 otrok obojega spola. ■— Posojilnico snujejo Slovenci v Trstu.
—	Zlato mašo so obhajali č. g. Andrej Jakše, dekan v Kobaridu. — Treščilo je v cerkev v Šempasu in napravilo dosti škode. — Lepo veselico imelo je nedavno slovensko delavsko društvo v Trstu.
Po drugih deželah. Velike vojaške vaje so bile v Črnem logu (Schwarzenau) v Dolnji Avstriji. Naš in nemški cesar ter saksonski kralj so si jih ogledali. — Nadškof v Zadru so postali č. g. mrsgr. Gregor Rajčevič. — Škof Hidassy postali so nadškof v Ostrogonu. — Najlepši kolodvor je v Bombaju v Indiji. Veljal je 40 mil. goldinarjev.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Faro Paternion je dobil č. g. Janez Pirker, kurat v Kremsbrucken. Prestavljeni so: č. g. Gabriel Weiss, mestni kaplan v Beljaku, za stolnega in mestnega kaplana ter ceremonijarja v Celovec: č. g. Franc Vacha, kaplan v Spitalu, za mestnega kaplana v Beljak; č. g. Ant. Coufal, provizor mestne fare v Wolfsbergu, za kaplana v Spital; č. g. Martin Krejči, kaplan v Žabnicah, za provizorja v Kremsbrucken ; č. g. Franc Lene, kaplan v Žabnicah, za kaplana v Dravograd ; č. g. K. Huttner, kaplan v Dravogradu, za mestnega kaplana v Št. Vid; č. g. Josip Frigger, provizor v Lipalji vesi, za provizorja v Medgorje; č. g. Kar. Kirchmaier, kaplan v Žabnicah, za kaplana v Libeliče. — V oskrbo so bile izročene: fara Pro-jern župniku v Horzendorfu č. g. Fr. Lipiču; fara Kremsalpe in Ljubno provizorju v Kremsbrucken č. g. M. Krejčiju; fara Lipalja ves župniku v Pontablu, č. g. Janezu Globočniku, in ekspozitura Podgrad provizorju v Medgorjah; č. g. Jos. Fuggerju. — Za stalno nameščenje se je razpisala za sedaj pod patronat graščine Wern-berg postavljena fara Št. Marjeta v Kačjem dolu do 30. oktobra 1891. — Umrl je č. g. P. Beda S eh roli, kapitular benediktinskega samostana v Št. Pavlu, vitez Franc Josipovega reda, dosluženi gimn. profesor in oskrbnik samostanske graščine v Doberli vesi itd. dné 20. septembra 1891.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico imela bode y nedeljo 11. oktobra t. 1. ob 3. uri popoludne pri Šercerjevib v Šmihelu svoj II. letošnji občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Petje. 3. Slovesni govor. 4. Petje. 5. Poučni govor. 6. Vpisovanje udov. 7. Petje. 8. Slučajni govori in nasveti. 9. Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi Slovence od blizu in daleč najuljudneje	odbor.
Salavaia-
Gosp. dr. Schell-u, odvetniku v Celovcu, izrekam najtoplejšo zahvalo za njegovo neumorno delovanje pri pravdi, ki sem jo imel proti planinski družbi. Le njegovi vestni delavnosti se imam zahvaliti za zmago, zato ga smem vsakemu priporočiti kot zastopnika pri pravdah.
V črni, dné 17. avgusta 1891.
Tomaž Šepul.
Loterijske srečke od 19. septembra. Line	4	26	51	13	87
Trst	18	15	16	70	61
		Tržno		poročilo.	
				Sladko seno .	2 gld. 20 kr.
V Celovcu je biren:				kislo ....	l''„ 60 „
pšenica po .	.	6 gld. 60 kr.			slama . . .	1 „ 30 „
rž		6	rt	n	meterski cent (100 kil).	
ječmen .	.	.	4	n	n	—	
oves	.	.	.	2	n	70 „	Frišen Špeh ki.	— gld. 70 kr.
bejda .	.	.	4	r>	20 „	maslo .	.	.	1 n - -
turšica .	.	.	4		65 „	mast .	.	.	- * 75 „
pšeno . . .	7	v	60 „	—	
proso . . .	—	n	n	Navadni voli	100--160 gld.
grah	.	.	.	—	n	n	pitani voli .	120-190 „
repica . . .	1	n	r	junci .	.	.	60— 90 „
fižol, rudeči .	5		60 „	krave . . .	60-120 „
Deteljno seme	43 do		— gld.	junice . . .	50— 80 „
100 kil.				prešički . .	5- 15 „


Od nlip è kram.
&
*
*
Hatorna vina,
rudeča in bela, prodajam podpisani in sem porok za blago, ki ga kupim iz prve roke.
Ogerslio iz Sebsarda po 22: rudeče namizno vino, izvrstno po 22; dalmatinsko
iz Idse, črno in težko, po 26 gld. hektoliter. Pri meni je tudi zaloga moke iz I. Peštanskega parnega mlina, kjer se fino izmelje najboljša pšenica. Kava, kdor vzame vsaj 5 kil, po 1 gld. 56 kr. in više. Imam najboljše vrste iz Cejlona, Kube in Moke. Sploh imam vsake vrste tržaško (prekmorsko) blago, mast, moko, raznih žit, žgane pijače, dišave itd. Kramarjem se daje na debelo ceneje.
Amand Prosen,
trgovec v kosarnskih ulicah štev. 24 v Celovcu.
Postranski zaslužek,
ki se vedno množi in dolgo let trpi, si lahko pridobijo spretni in zanesljivi možje, ki so kot poštenjaki na dobrem glasu, ako živijo v takih razmerah, da pridejo z ljudmi mnogo v dotiko. Dosluženi orožniki in podčastniki imajo prednost. Ponudbe in vprašanja naj se pošiljajo pod:	S.
1891, Graz, post. rest.“
Današnja številka obsega deset strani.
Oglasila.
xixx»: xxx3^
p, Janez Tscheraitz v Celovcu, g
.*■ Dunajske ulice (Wienergasse).
v-------------------------------
Velika zaloga
V	sukna in tkanin iz Brna, Liberce, Jàgerndorfa itd.
***	Toskin, peruvijan,
V	navozne odeje, Graški in kranjski ševijot,
H domače sukno (loden) koroško, tirolsko, y štajersko za jesen in zimo. w
y Posteljne in štepane odeje iz flanela. y
O Konjske odeje (koci).
V	Prtenina (platno) in kotenina V
y	v vseh oblikah.	y
y JHCa drobno in na debelo.
jc*:*:*:	i
^Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo,^i
plugi, brane, poljski valjarji, sejalnice, stroji za košnjo, za preobračanje sena, konjske grablje, tlačilnice za seno, mlatilnice , pretresalnike, premikalnice trijerji, žitne čistilnice,
koruzne robkalnice, re-zalnice, ročni mlini, reporeznice, sadni mlini, sadne stiskalnice, mee-kalniee za grozdje,vinske stiskalnice, stiskalnice za olje, stroji za peronosporo, sadne lupilnice, sušilnice za sadje in zelenjad, se-salke za vino, uprava za kleti, sesalke za vodnjake, okrožne pile(žage), decimalne tehtnice, vozovi za živino, separatoci za mleko, dvigalnice za sode, stroji za vrtanje avtomatične stiskalnice za sladko krmo, perilnice, stroji za čiščenje prediva itd.
Vse izvrstno delo, po nizkih tovarniških cenah. Poroštvo ; ugodni pogoji za plačevanje; čas poskušnje! Tovarna za kmetijske in vinorejske stroje
Igu. Heller na Dunaju,
II. Praterstrasse TS.
Ceniki z mnogimi podobami na 144 straneh v nemškem, slovenskem in laškem jeziku se dobijo na željo zastonj.
Pošteni zastopniki se povsodi sprejemajo.
•00000000«000€>0<000«
pripravljena od lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepča želodec, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-Ijlmstvo spadajočih snovij ter ni nikako j drastično učinkujoče, marveč lahko, dedovanje organov urejajoče zdravilo, ktero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi.
Esenco za želodec pošilja izdelo-vatelj proti poštnemu povzetju v škat-Ijah po 12 steklenic za gld. 1.36; po
_	24 za gld. 2.60; po 36 za gld. 3.84;
po 44 za gld. 4'26; po 55 za gld. 5'62; po 110 za gld. 10’30 ; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. — V Celovcu prodaja jih lekar Thurnwald in Egger, v Beljaku dr. Kumpf in Scholz, v Trbižu Siegel.
ooooooeooo-oooooè
0 jih le A Kum
»OO
►oooooooooooooooo
m
prlviligirana
r
0 C. kr. izloclj.
o Zvonarna
5 Jan. Denceljuovili sinov v Mariboru
0 se priporoča častitej du-^ hovščini za izdeloTa-a nje zvonov vsake ve-• Fikosti in nglasbe, iz 0 najfinejšega blaga, in 0 jamči za čisti glas in 0 pravilno izvršbo.
Tudi se prodajajo
0
o
o
o
o
o
o
svečniki, ki so zlatim podobni, in zvončki za postrežnike pri Božji službi in pri vhodu v zakristijo.
Mnoga pohvalna pisma so na razpolaganje.
*
•ooooooooaoooooooo»
Barthelnov izvirni
BdT a it n 1j a x b<: j ,
je najboljša in najcenejša maža za pobarvanje lesnega orodja, ker mu daje 3 do 4krat večo trpežnost in lepo rujavo barvo. Izvrstno blago. 5 kil po pošti 1 gld. 50 kr, 100 kil 16 gld. iz Dunaja.
Prodajam tudi škropilo za žitno seme, izvrsten pomoček zoper pšenično snet; se lahko rabi, malo stane in vselej pomaga. Zavoj 2 kil stane 30 kr. Kdor več vzame, dobi še ceneje.
Nadalje mast za usnje prve vrste, naredi usnje mehko in trpežno, obvaruje pred mokroto in mrazom.
Potem jelenovo olje za kopita, obvaruje kopita vseh boleznij. 1 kila 80 kr. po pošti, 5 kil 2 gld.
50 kr., 100 kil 40 gld. od Dunaja.
MIX 'IT A IM. IS V K ri I IOI . .VCO.np.
Wien X. Kepplergasse 20.
(Hiša obstoji od leta 1781.)
Odgovarja se na slovenske dopise tudi v slovenskem jeziku.
Priporočilo.
Podpisana naznanja vsem tujcem in domačim, da je prevzela
gostilnico „pri Teti”
Fròhlichove ulice štev, 5.
Dobilo se bode dobro vino in pivo kakor tudi okusna gorka in mrzla jedila.
Uljudno se priporoča za obilno obiskanje
Fani Križaj.

Proč z navadno kavo, knpujte
Kneippovo sladno kavo,
ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika
Sel». Kneippa edino le tovarna
c»
| bratov OIz v Bregencu
na Bodenskem jezeru,
Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajal-nicah kupujemo in uživamo. Tista je	\\YTZ —
sad strupenega dre-vesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi na pol prebavljene iz želodca.
Kneippova kava pa ima veliito redilno moč, pomiri živce in je ^ dosti boljši kup. ? '
Komur bi se ta kava '*** ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko
ČilKove kave,
in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo.
Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga po_zna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov Òlz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo.
Dobi se v vseli boljših špecerijskih prodajal-nicah v Celovcu.
%
0
g tovarna za Kneippovo sladno kavo v Bregencu.
Na prodaj je ali pa se da v najem
popolnoma nova hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom blizo Kogatca na Štajerskem, na okrajni cesti. Bi bila pripravna za gostilnico ali prodajalnico. Več pové iz prijaznosti občinsko p red stoj n i š t vo v Rogatcu (Rohitsch) na Štajerskem.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštrn. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.