- 115 — Razposeljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru *)• Ce raj ali paradiž, kamor je bil Bog perva človeka vstvaril, ni ob splošnim potopu pod vodo ostal, in če ni po potopu mokro suho, in kar je bilo pred suhi-ga mokro postalo, kakor so hotli nekteri dokazati, tako si je misliti, da sta bila Kašimir pod Himalajskimi ali Zimskimi gorami, ali pa otok Cevlan Seljan, Laka ali tudi Lanka imenovan, ki je imel nekdaj ime Tapro-bane ali Salike, ravno tako zraven Indije, tisti srečni kraj. Nekteri mislijo, da sveto pismo pod imenam Ophir ta otok ume, in da je bil to tisti preblagi kraj, od kodar je dal Salomon neizrečeno veliko draginj za Jeruzalemski tempelj voziti. Vender se nekterim ver-jetniši zdi, da je Ophir sama India. Kar tiče raj, naj bo, da je bil v enim ali drugim kraji, saj je bil ob potopu ves človeški rod končan zunaj Noetove družine, to je, zunaj osmih oseb. Na Noeta se nam ozirati ostane, kot na očaka vsiga po-znejšiga človeštva. V tej reči se pa deržirao, kar nam častitljivi P. Placid Javornik iz svetiga pisma razlaga. Noetova barka je bila ostala na hribu Ararat, ali kakor sv. Jeronim razlaga, na hribu Tabor v Armenii na Mesopotamski meji, od koder se je vidila velika planjava Ararat. Ime Ararat izvira is hebrejske besede Har (po slavjansko hara, nora, gora), ktera dvakrat zapisana Harhar (Ararat) silno visoke gore, kterih je tudi več skupaj, pomeni. Ko je Noe s svojo družino iz barke prišel, je zapustil unkraj Tigrida, kar sveto pismo jutrovo imenuje, in se je v Mesopotamijo, v nižji kraje podal, kjer je skoz 350 let živel. Okoli leta 290 po potopu so bili začeli babilonski turn zidati v sinearski deželi. Kacin 400 ali 500 let po potopu je bil Bog per zidanji babilonskiga turna besedo zmešal, in tako na znanje dal, da naj se nekteri po daljnih deželah razposelijo, namest vsi v pervih krajih skupej živeti. Po hebrejskim spisu svetiga pisma se je zmeda jezikov zgodila po Noetovi emerti; po spričevanji Septuaginte in Samaritanov se je bila pa že pred Noetovo smertjo zgodila. Do tistih časov so se bili Noetovi mlajši močno pomnožili, zraven so pa njegovi sinovi in unuci po kacih tri sto, nekteri blizo do pet sto let živeli. Po potopu jim je blizo kraj nekdaj srečniga raja, kakor tudi poznejše Adamovo stanovanje na misel hodilo, da so od Ararata proti In-dii se najbolj pomikali. Pa per dolgim življenji in silnim pomnoženji so jim ob času zmede jezika vse te dežele bile začele pretesne hoditi, in tako so bili tudi permorani si v druge dežele pomagati. (Dalje sledi.) *) Po prijaznim dovoljenju slavniga gosp. pisatelja iz rokopisa: »Stari sled slavjanstva iz slovenskima ozira — spisal Matevž Ravnikar, podamo ta sostavk. Vred« - 120 - Razposeljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru. (Dalje.) Noetovi sinovi so bili Sem, Ham in Jafet. Ja-felovi sinovi, od kterih gre tu posebno govoriti, so bili: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Tubai, M o so h in Tyras. i. Gomer, Jafetov najstarši sin, je bil oče Go-meričanov, ki so v Frigii ali Bregji prebivali. Bohartii se zdi, da so tudi Kimbri in Keltje iz Gomerjeviga zaroda. Ecehiel 38, 6. 27* 14. govori od dežele Gomer j a, da je proti severji blizo Togorme bila in a Tirio (Tirus) Feniškim mestam kupčevala, kar se Bregji popolnama prileze. 2. Mag o g je bil, kakor Jožef Flavi, Jeronim, Teodoret in drugi mislijo, oče Skutov, kar je tudi verjetno iz Ecehieia pogl. 38. Prebival je Magogov zarod okoli Kavkaza, in ravno od ondot so Skuti prišli. 3. Madaj. Nobeden Jafetovih sinov se ni dalje proti izhodu razširil kot Madaj; ta je po sploh misli s svojimi otroci in vnuki zaselil deželo, ktero je po svojim imenu Med i o imenoval. Bohart meni, da so stari Sarmatae Soromadje tudi Madajeve rodovine, in da so svoje ime blizo od kaldejskih besedi Sar-Madai dobili, to je ostanjki (kar jih je ostalo) od Madaja ali Madjanov. 4. Javan se je bil v Grecio podal, ktera je tudi Makedonijo obsegla. Greki so se Jone Jone s klicali, berž ko ne od hebrejskiga Javan, in Daniel 8, 21. Aleksandra veliciga, ki je Makedon bil, kralja Jonije imenuje, ker se je pod temximenam tudi Makedon i a razumela. 5. Tub al in Mosoh. Ta dva se vselej skupaj imenujeta; tudi prerok Ecehiel 27, 13 — 32, 26. od nju kakor od dveh skupaj prebivajočih ljudstev govori. Iz tega se vidi, da sta mogla soseda biti. Po Bohar-tovi zdetvi so iz nju naroda bili Moškovieani Moschi Moscovitse in Iberi ali Tiberi, uni so stanovali prek Kapatočja proti severji, ti pa med Trebizondijo in malo Armenijo do Mošiške gore in do Kolka. 6. Tyras, najmlajši Jafetovih sinov je prebival v Mužii, Tračii in družin evropejskih proti severji ležečih deželah. Gomerjevi sinovi so bili Askenec, Rifat in To-gorma. Askenec, pervorojeni Gomerjev sin, se je bil vdomovil v Potonje Bithvnia, v Troado in v malo Frigio proti severji od Armenije, in to nam verjetno stori okoljšina, da je v tistih krajih jezero, ki se mu Askansko jezero pravi; tudi eno ondotno reko As-kansko imenujejo, in nekdajne čase je bilo tam mesta Askansko imenovano. Sčasama se je to ljudstvo notri do morja razširilo, in od tod so mende Greki tisto morje askinsko ali aksinsko morje, sčasama pa celo ev-ksinsko morje Pontus evxinus imenovali. Rifat je stanoval blizo svojiga brata Askeneca. Ripat, če se po spremembi tihnica p v f ali b prestavi se glasi Rifat ali Ribat, kakor je v prestavljenih Mozesovih bukvah brati. V tem imenu je korenita slovka rif, rip ali rib, in ako h pismenki r še ostreji naduh pridenemo, se ta slovka glasi hrib, kar tudi v nemškim Riff pomeni. Rusi imenujejo gorovje, ki se delječ razteguje hrebet, to je po slovensko, herbet. Po Kosmati najstarjim češkim zgodovinarji vemo, da se je vodja Cehov, ko so v zapušene markomanske kraje došli, najpred na gori Rip med rekama Ogro in Veltavo naselil, in Dalemil poje: 5?Ker se od verha te gore delječ okoli vidi, so jo hofin Rip imenovali." Leta gora, na ktero še zdaj Cehi iz daljnih krajev na Božjo pot hodijo, in kjer je, kakor stara pravlica pove, Ceh pokopan, se perva v zgodovini čeških naseljnikov imenuje, in je pred ko ne od perve izidne gore českiga naroda, od izidne gore vsih slavjanskih ljudstev Ripat o vi ga zaroda svoje ime dobila. (Dalje sledi.) - 127 - Razposeljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru. (Dalje.) Naj sta rji zemljopisci pišejo, da reka Tanais (J)on) iz Ripatskih gor izvira, in da so Argonavtski mornarji, proti vodi sejpeljaje, prej da so v Baltiško morje došli, skoz Ripatske gore se predirati mogli, kterih senca jih je na dolgim poti obdajala. Don pa v Valdajskih planinah (AValdavplateau) na Ruskim svoje vrele ima. Po tem takim so se lete planine s svojimi raztegljinami Volhonskimi gorami že v starodavnosti Ripatske gore imenovale, in še pred ko na Češkim se je na Ruskim od Ripatoviga zaroda goram ime Ripat dajalo. Pervi Ripat ali Hribat, Hrebet, od kteriga se je v starodavnosti to ime na druge slavjanske gore do-neslo, to je, izidna gora vsih slavjanskih ljudstev Ripatoviga zaroda, pa nikjer drugej ležati ne more, kakor v Kavkažkim pogorji. Leto pogorje se od svojiga osredka v treh ramah razteguje; eno proti izhodu, drugo proti severju in tretje proti zapadu moli. Zapadna rama Kavkažkih gor, ktera se na izhodnji strani cer-niga morja do ustja reke Kubana raztega, se je v starodavnosti „Montes Coraxici" Goraški ali Gorski hribi imenovala, in Kolk na severni strani od Soromadije delila. V njem se gora Albrus, Albors ali Bo rs povzdviga, in svoj verh ravno tako visoko kot Hararat k nebu steguje. Leto goro spisatelj Plu-tarhu pripisane knjige: „Od rek" Ripantes imenuje, ona bi znala po tem Hrib vsih hribov slavjanskih ljudstev Ripatoviga zaroda biti. Poglejte kaj spisatelj, ki je ravno zdaj imenovan, od te gore pravi. On nam je iz tretjih bukev K/eantove Theomachie staro KoJško pravlico spisal. Po tem ko pripoveduje, kako je reka dežele Kolka od mer-zliga kraja popred pod imenuni Arkturos znana bila, po tem pa od Solncoviga sina Fazeja, ki se je v njo stermoglavil, ime Fazi s dobila, tako dalje piše: Blizo te reke se vzdviguje Kavkaz, in tega so ljudje v poprejšnjih časih Borejevo posteljo imenovali, zato ker je Borea iz ljubezni do Klorice, Arkturove hčere, svojo ljubico vgrabil, jo na en verh wRipantes" imenovan, odpeljal, in ž njo tam Hirpaga rodil, kteri je za Henioham vlado prevzel. Zato je ta gora B ©reje v a postelja imenovana bila, pozneje pa Kavkaz po imenu pastirja, kteriga je po gorostazni vojski bežeči Za-torn umoril, da bi iz njegovih čev in oserčja prihodnost zvcdil. Ko je pa Zatornov sin Jova zmagal in očeta v Tartar pogreznil, je goro po pastirji imenoval, ter Prometeja sina gorostaza Japeta na njo priklenil. Po tem baenoslovskim Boreu, po kterim je gora Kavkaz ime „Borejeve postelje" dobila, so Greki in Latini Ripatske in Uralske Goralske gore, ki unkraj Kavkaza leže, Montes Hvperboreos, to je, gore unkraj Borea ležeče ali Nadborjanske gore, in ljudstva, ki so se unkraj teh gora naselile, Hi-perboreos, to je, ljudstva unkraj Borea stanujoče ali Nadborjane imenovali. Tudi vetru, ki od tistih krajev prihaja, so stari Greki in Slavjani ime boreas, burja dali. (Konec sledi.) - 150 - Razposeljenje pervih ljudi v slavjanskim obziru. (Konec.) Vernimo se k Noetovim zarodu. Gomerjev najmlajši sin Togorma se je v Kapa-tocji ustanovil, kjer je njegov zarod po opombi Ecehiela (pogl. 38, 6 — 27. 14.) veliko lepih konj in dobrih redil, s kterimi je na več krajev, posebno v Fenikio, kupčevaL Semov sin Ljud se je v maliAzii, v deželi vselil, kteri se po njem Ljudi a pravi. Svetna zgodovina pravi, da je bil okoli leta 2050 pred Kr. r. na svetu, in da je Atysov Atov sin; dalje tudi pravi, da je bil Ljudsko kraljestvo postavil in mu po sebi ime L y d i a Ljudia dal. Pripoveduje se tudi drugaci, namreč, da sta ob reče-nim času bila brata Ljud in A tis Ata Man o v a, (t& je, človekova, ker se človeku po sanskritsko Man pravi,) sinova, izmed kterih dveh je Ljud dal ime Ljudii; Ata je bil pa v Frigii sloveč. Nekteri ter-dijo, da je Ljud, Atov sin, živel okoli leta 1430 pred Kr. r. kar se pa s svetim pismam manj vzame. Leti - 151 - pravijo dalje, da je bil Ljud iz Meonije (Manije) napravil kraljestvo, kterimu je po sebi ime Ljudia dal. Tako so dobile najperve seljake tiste dežele, ki bo večali manj slavjanske bile. šoromadsko je bil naselil Madaj, Skutijo Magog; Frigio Ki-merio in KeltskoGalio Gomer; Potu nje, Trojansko in malo Frigio Askenec, Gomerjev sin; Rusko inKavkažke kraje Rifat; Kapatočje To-gorma; Moško vi tsko, ki je bilo prek Kapatočja proti severji, Mosoh; Iberio Tub al; Tračio in Mužio Tyras ali Tur in Ljudio Ljud. Tu najdemo med imeni več tacih, ki so očividno slavjanske kot Tur, Tracia, Ribat ali Hribat, Mošk ali Mosoh in Moškviško, Ljud, Ljudia in Mužia. Take imena so imeli pervi očaki in njih dežele. Kdo bi si tega ne sodil, da so ti očaki s svojimi seljaki Slavjani bili ? Zraven bomo med temi ljudstvi še druge slavjanske imena sledili, da so te ljudstva in njih očaki slavjanski jezik govorili. Mat. Ravnikar.