'Pred kratkim je slovenska politična emigracija, po predstavništvih svojih političnih strank, izvolila g. Miloša Stareta, za novega predsednika najvišie slovenske demokratične politične ustanove, Narodnega odbora za Sloveniio.
G.	Miloš Stare je tako nasledil na tem mestu pokojnega dr. Miho Kreka.
Da se javno in slovesno izrazi priznanje Narodnemu odboru in njegovemu vodstvu in da se s tem tudi dokaže strnjenost naših vrst v boju za svobodo slovenskega naroda, je slovenska demokratična skupnost v Argentini priredila slavnostno večerjo, na kateri je tudi prvič javno proslavila g. Stareta, kor novoizvoljenega predsednika Narodnega odbora.
Tako so se preteklo soboto, 29. maja, zbrali v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu predstavniki društev in organizacij, ki tvorijo celotno bit življenja naše izseljenske skupnosti. Prišli so, da vsak posebej in vsi skupaj, čestitajo novemu predsedniku, mu izrazijo zaupanje, obenem pa tudi, da ponovno izpovejo vero v ideale, za katere se naša emigracija od vsega svojegi početka bori: ideale slovenstva in krščanstva.
Verica in Marko Breznikar pozdravljata
g. Stareta
Slavnosti te afirmacije so se udeležili sledeči predstavniki našega javnega življenja:
Člani Narodnega odbora za Slovenijo: predsednik Miloš Stare z gospo, univ. prof. dr. Tine Debeljak z gospo, Rudolf Smersu z gospo, Feliks Urankar
Za načelstvo Slovenske krščanske demokracije — SLS v Argentini: Miha Benedičič z gospo, Janez Dimnik, dr. Jože Dobovšek z gospo, Pavel Fajdiga z gospo, Rudolf Hirschegger (Mend.), Jože Košiček, dr. Jože Krivec z gospo, Valentin Markež z gospo, dr. Alojzij Vor-šič z gospo, inž. Jože Žakelj z gospo; član Poverjeništva Franc Šenk z gospo.
Zedinjena Slovenija: predsednik Božo Stariha z gospo, mladinski referent inž. Jernej Dobovšek, vodja mladinskega sveta prof. Tine Vivod in gdč. Marjana Hribar, šolski referent Franc Vi-trih, voditeljice in voditelji slovenskih osnovnih šol: Marjana Batagelj (Slovenska hiša), Angela Klanjšek (San Justo), Katica Kovač (San Martin), Mija Markež (Pristava), Aleksander Pirc (Carapachay), Marjan šifrer z gospo (Ramos Meji); Ivan Kopač za zvezni šolski svet.
Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka: Rant Pavle, predsednik odbora staršev.
Slovenski dušni pastirji: delegac msgr. Anton Orehar, Jože Guštin (Be-razategui), Matija Lamovšek (Pristava), Gregor Mali (Slovenska hiša), Jure Rode (San Martin), dr. Alojz'j Starc (San Justo), Jože škerbec (Ramos Mejía).
Slovenski lazaristi: superior Lado Lenček.
Rožmanov zavod, Adrogué: rektor dr. Franc Gnidovec;
Za Slovenske domove; predsedniki: Jože Vidmar z gospo (Berazategui), Alojzij Sedej z gospo (Carapachay), Franc Pemišek (Pristava), Franc Ve-ster z gospo (Ramos Mejía), Franc Zorko s hčerko (San Martin); Jože Miklič z gospo in Tone Oblak z gospo, odbornika (San Justo).
Slovenski del ukrajinske univerze: univ. prof. dr. Vinko Brumen z gospo;
Slovenska katoliška akcija: predsednik Milan Magister z gospo;
Slovenska kulturna akcija: dr. Mirko Gogala;
Zveza mater in žena: predsednica
SVEČAN POTEK SLAVNOSTI
Ob priliki izvolitve g. Miloša Stareta za predsednika IVO
Pavel Fajdiga podpredsednik SKD-SLt za Južno Ameriko
soprogama in Feliks Urankar. Dekleti v narodnih nošah sta jim pripeli šopke Tedaj sta v ospredje stopila naj mlajša: Verica in Marko Breznikar Deklica je s šopkom nageljev v rokah s temile besedami pozdravila g. predsednika Stareta: ,
Spoštovani gospod predsednik!
Kako naj Vas pozdravimo? S čir-izrazimo svoje veselje, ko Vas sprejemamo kot najvišjega predstavnika naše svobodne slovenske družine? To cvetje naj Vam pove, to cvetje naj Vam dehti vse tisto kar bi Vam radi povedali v tej dobrodošlici. Veselje, zaupanje in zahvalo, da ste sprejeli odgovorno mesto. Vemo sicer, da bo to cvetje ovenelo, kot mine v življenju tudi zunanja slava. A, takrat, gospod predsednik, zlasti takrat, ko boste čutili na svoj:h ramenih le težo, mislite, na to,, da sn naša, srca ostala živa, mislite na to, da Vas potrebujemo, kot potrebujejo otroci očeta. Dobrega, pravičnega, odločnega, kot so bili mnogi voditelji sloven-
naša svobodna demokratična emigracija!
Po odobravanju, ki je sledilo govornikovim besedam, je vstal delegat slovenskih dušnih pastirjev, msgr. Orehar, n nagovoril zbrane Slovence.
“«S»
Delegat slovenski dušnih pastirjev, msgr. Anton Orehar, med svojim govorom
ha na bojnih okopih, včeraj kakor danes. Včeraj proti okupatorju, tujcu po črvi, danes proti okupatorju, tujcu po 'deologiji.
še enkrat čestitke našemu novemu predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo, g. Milošu Staretu! Naj živi naš Narodni odbor za Slovenijo! Naj živi
Končam pa — kot duhovnik moram končati—• s prošnjo Bogu, naj bi Bog dal gospodu predsedniku Staretu to milost, to spoznanje, da bo vedel, kaj je. Da bo spoznal, kaj mora delati in da bo v tem spoznanju tudi ostal, toliko časa, dokler je volja božja. Bog naj pa da tudi nam milost, da bomo tudi mi spo-
Predsednik NO g. Miloš Stare se zahvaljuje za čestitke. Ob njem vidimo od leve na desno: ga. Vera Debeljak, soproga g. Stareta ga. Franja Golobova, g. Miloš Stare, msgr. Anton Orehar, ga. Marjeta Stariha ter g. Božo Stariha
Slovenski pevski zbor Gallus: predsednik (Silvo Lipušček z gospo, Rozi Golob;
Slovenska hranilnica „Sloga“: predsednik Ivan Ašič z gospo, upravnik Marjan Loboda z gospo;
Slovensko katoliško akademsko društvo; predsednik Andrej Mele;
Slovenska dekliška organizacija: predsednica Pavla Andrejak;
Slovenska fantovska zveza: predsednik Miha Stariha;
Slovenski skavti: vodja Marjan Trtnik; .
Mladinska vez: glavni urednik Gregor Batagelj;
Svobodna Slovenija: Amalija Krošelj, vdova bivšega glavnega Vrednima ter urednika Slavimir Batagelj in Tone Mizerit;
Slavnost je fotografiral Boris Pavšer
Prihod članov IVO
Ob pol devetih zvečer so gostje ž< zasedli svoja mesta v lepo okrašeni dvorani. V ospredju pa sta predsedoval: slavnosti slovenska in argentinska na rodna zastava.
Bučno ploskanje je nastalo, ko so s-vrata dvorane odprla in so s predsednikom Milošem Staretom in njegovo soprogo go. Franjo Golobovo vstopili •> Argentini živeči člani Narodnega odbora dr. Tine Debeljak in Rudolf Smersu
Kot prvi je spregovoril g. Pavel Fajdiga, predsednik pripravljalnega odbora
Govor Pavla Fajdige
Začenjam današnjo slavnost, ki nam jo narekuje prilika izvolitve g- Miloša Stareta za novega predsednika NOS. iskreno vam čestitam, g. Sitare in vam '.elim, v imenu SKD, ves uspeh pri 'ašem političnem delu za naše zdomstvo in za domovino. Danes dajemo jav-io afirmacijo naši najvišji narodni u-tanovi, Narodnemu odboru za Sloveni-:o. Kakor je bila pred 27 leti Slovenka zgodovinska nujnost ustanovitev Narodnega odbora za Slovenijo, tako je 'anes njegov obstoj slovenska zgodo-;nska stvarnost. To sta dve slovenski godovinski dejstvi, ki ju tudi največji ovražniki naše politične emigracije in 'ovenskega naroda doma, komunisti, hko samo tajijo, izbrisati ju ne mo-ejo.
Strnjenost slovenskega naroda okoli voj e najvišje narodne politične usta-'ove, kar je od 29. oktobra 1944 naprej Narodni odbor za Slovenijo, ni bila zrahljana. Obstoj Narodnega odbora tu-'i po 26 letih zdomstva dokazuje nje-■ovo vitalnost, kakor svojo življenj-kost dokazuje prav s svojim obstojem '•"ša Slovenska politična emigracija. U--da Narodnega odbora za Slovenijo je 'erazdružno povezana z usodo sloven-'-ega naroda in njegove, v zgodovini 'rve, politične emigracije.
Naša prisotnost danes tu je izraz ašega ohranjenega slovenstva, navkljub obu časa in v brk komunističnemu ■ežimu doma. Čas mineva, a naša pomična emigracija ostaja živa, s svojo rhunsko ustanovo NO za Slovenijo.
Ideali, ki so bili vodilo Narodnemu -tboru za Slovenijo doma, med tujo 'kupacijo in komunistično revolucijo, m ostajajo ideali tudi danes: svoboda 1 ovenskega naroda, združenega v Ze-'injeni Sloveniji. To je vrhunski ideal se naše politične emigracije in, ve-ujemo, vsega po duhu svobodnega slo-enskega naroda doma. Tu se zdomca in domovina stikata. Tu stojita
Kadar pridemo skupaj, imamo vedno svoj namen. Spominjamo se dogodkov, ustanov, in pa ljudi. In ob teli ustanovah živimo. Tudi danes smo prišli s tem namenom, da se spomnimo prevzema, izvolitve za predsednika Narodnega odbora gospoda Miloša Stareta. Čestitamo mu! Čestitamo, da je na to mesto prišel, in spominjamo se dela, ki ga je opravil, dela, ki ga čaka- Dela, ki ga je opravil na drugih poljih, ki so ga do tega pripeljali, in dela, ki ga čaka v naprej: tam kjer ga je sedaj vršil, ali kar je sedaj novega sprejel.
V vseh takih spominih je nevarnost za objektivnost. Zato ker vsi ti dnevi, ti dogodki, te ustanove, in te osebe, to je vse konkretno. 'Pri vsem konkretnem je pa skušnjava, da ljudje ne bi bili objektivni, vendar je osnovna človeška in krščanska dolžnost, da ostanemo objektivni.
Če govorimo sedaj o osebi. Prav gotovo, ta prilika nam pokaže gospodovo življenje, gospodovo delo, njegovo prizadevanje za ideale, za katere smo vsi zunaj. Ni začel takrat, ko smo odšli od doma. Začel je že kot mlad študent. In kdor koli, kakor koli kdo sodi zgodovino slovenskega naroda, zgodovino slovenskega prizadevanja za svojo samostojnost, mora objektivno priznat! mnogo dela, mnogo zaslug, ki jih je on opravil.
Prav tako tudi ob spominu. Včasih se mi bojimo spominjati se nekaterih dogodkov brez potrebe. Moramo ostati objektivni. Ni rečeno, da je vse najboljše vedno narejeno, a moramo priznati, spoštovati odločitev. Prav tako tudi ustanovo samo. Ko gledamo to izseljensko življenje, vedno bolj vidimo, kako potrebujemo vsega pozitivnega. In vsaka ustanova, ki ni namenjena v negativen cilj, katera nima v sebi tistih negativnih elementov za rušenje našega skupnega življenja, zasluži spoštovanje, zasluži priznanje.
Pogosto se srečamo ljudje iz različnih krajev ■— duhovnik se pač ne more izvzet iz nobene skupine, duhovnik pri kristjanih spada k vsaki skupini. Iz različnih organizmov ste prišli, različnega prepričanja sedanjosti, različnega prepričanja preteklosti, vendar vse nas druži ena misel: ohraniti življenje slovenskemu krščanskemu človeku v tujini. In prav takile prazniki, na katerem mo, nas naučijo spoštovati drug drugega. Nas naučijo spoštovati mnenje, misel, delo in spoštovati zlasti tud; osebo. iD'a znamo mi to ali ono misel sprejeti, vendar drugemu priznajmo kar je naredil, drugemu priznajmo, kar je mi-slil. To naj bi bil tudi sad nocojšnjega večera, da bi naše medsebojno življenje še bolj povezali, da bi mi še bolj drug drugemu priznali, da spadamo skupaj in samo če bomo skupaj ostali, da bomo ohranili to, kar nam je ta leta.
Pozdrav msgr. Orehar ja
Pavlina dr. Dobovškova, odbornica Anica Kraljeva;
Slovenski protikomunistični borci: starešini Ivan Korošec z gospo (Tabor), Slavko Urbančič z gospo (Vestnik);
Družabna pravda: predsednik Maks Jan;
skega naroda. Naj Bog blagoslovi vse Vaše delo z obilnimi sadovi, za našo zdomsko družino in ves slovenski narod!
G. Stare in gospa sta se Verici in Markotu prisrčna zahvalila. Nato so se člani Narodnega odbora med splošnim ploskanjem podali na svoja mesta
znali svoje mesto, svojo odgovornost in svoje delo, ki ga imamo.
Še enkrat: čestitam vam, da na tem mestu ste, čestitam vam, da boste to delo opravili z dobro voljo, in prosim Boga, naj vam da zdravje, korajže, da bi vse delo s korajžo in prav opravili. Sebi v lep spomin, še bolj važno pa ljudem, med katerimi in za katere boste delali v veliko korist. Bog vas živi!
Z navdušenim ploskanjem so navzoči pritrdili besedam msgr. Oreharja.
Besedo je nato povzel predsednik Zedinjene Slovenije, Božidar Stariha ter povedal naslednje misli:
IVagovor Boža Starihe
V imenu našega osrednjega društva Z3 in ostalih organizacij, vam iskreno čestitamo kot novemu predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo.
Štejemo pa si v izredno čast, da vas danes, ko vas v naši sredi pozdravljamo, kot predsednika naše najvišje narodne institucije, lahko dostavimo, da
Božo Stariha, predsednik Zed. Slovenije
ste pred 23. leti postali tudi prvi predsednik Društva Slovencev v Argentini. Ko Vam želimo srečo, uspehov in božjega blagoslova na tem najbolj odgovornem mestu, vam zagotavljamo vdanost in zvestobo Narodnemu odboru. Zavedamo se, da je primerna skrb Narodnega odbora v odnosu do domovine in njene osvoboditve, a vendar ne moremo mimo dejstva, da v svetu nastaja zdomska [Slovenija, ki se vedno veča in to Slovenijo tvorimo mi, ki smo Slovenijo zapustili, in naši otroci. Prepričan sem da je sodelovanje nas zdomskih Slovencev pri Vašem delu bistvene važnosti, ne toliko kot posameznikov ampak ko-t celota.
Narodni odbor, ki nam je vedno bil simbol kontinuitete naše narodne politične borbe, naj bi nam bil v bodoče tudi vodnik in usmerjevalec k cilju: osvoboditve slovenskega naroda.
'Potem, ko je potihnil aplavz, ki je sledil besedam predsednika Zedinjene Slovenije, je g. Pavel Fajdiga pozdravil predstavnika slovenske skupnosti iz Mendoze, g. Hirscheggerja. Ta se je v
Rudolf Hirschegger govori V imenu men-doških Slovencev
imenu tamošnjih Slovencev obrnil na predsednika g. Miloša Stareta:
Čestitke Rudolfa Hirschegger j a
„Iskren pozdrav izpod planin visokih Andov. Posebna čast pa mi je, da morem pozdraviti v imenu vseh rojakov, Slovencev iz Mendoze, novega predsednika Narodnega odbora in mu želim, da bi srečno vodil odgovorno delo. Bog Vas živi!“
Prisrčen aplavz je pozdravil besede mendoškega predstavnika.
Misli ge. P. Dobovškove
V imenu slovenskih mater in žena je tedaj vstala predsednica njihove zveze in spregovorila zbranim:
Žene in matere pozdravljamo prenos vodstva Narodnega odbora za Slovenijo v Argentino. Novoizvoljenemu predsedniku, g. 'Milošu Staretu čestita-
v
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 22
ESLOVENIA LIER
LÀ,
BUENOS AIKjb* 3. junija 197J
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBM**B«M*BBBBBBBBBB*»M ■■■■■«, •■■■■■■■■■■o■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
I B« B B B B B B B B B B « B ■ B BB B B B B B B B B B B « B B B B B I ■■ B BIB BI
AFIRMACIJA NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO
Ob priliki slavnostne večerje, 29.
maja v Slovenski hiši, je imel novi
predsednik NO g. Miloš Stare naslednji pomembni programatični govor:
Smatram za dolžnost, da vam na nocojšnji večer povem nekaj misli o Narodnem odboru za Slovenijo, o njegovi ustanovitvi, programu in ciljih.
USTANOVITEV NO IN NJEGOV PROGRAM
Potem, ko je v letu 1944 Slovenska zaveza prenehala delovati, ker so bili njeni vodilni člani ali odpeljani v Dachau ali so morali v ilegalo in jim je bilo zaradi nacističnega in komunističnega zasledovanja delo onemogočeno, je šel vojni razvoj in z njim svetovni dogodki v takšno smer, da se je izkazala nujna ustanovitev skupnega foruma slovenskih demokratičnih strank. Po pripravah v izrednih oKolnostih, ker je bilo vse delo v ilegali, smo se predstavniki demokratičnih strank zedinili na ustanovitev NO, ki naj poda smernice za povojno ureditev Slovenije in Jugoslavije. Pri tem delu je od SLS odločilno sodeloval pok. dr. šmajd, ki me je obiskoval v mojem skrivališču v nekem podstrešju v ljubljanski okolici, da sva predebatirala naše poglede. Tako je prišlo do ustanovitve NO, ki je za številčno razmerje zastopstva članov de mokratičnih političnih strank, to je SLS, JNS in Socialistične stranke, prevzel ključ prve slovenske narodne vlade iz leta 1918. Tako ustanovljeni NO se je predstavil z narodno izjavo z dne
29.	oktobra 1944.
Pomen te narodne izjave je v tem: zaključena je bila doba več kot 20-letnih nesoglasij med Slovenci, kakšen naj bo odnos posameznih narodov do skupne države Jugoslavije in kako naj bi bila urejena jugoslovanska država.
Če upoštevamo 20-letni boj med zagovorniki centralizma na eni strani in slovenske avtonomije na drugi strani, potem moramo priznati, da je narodna izjava z dne 29. oktobra 1944 zgodovinski dogodek. Slovenske demokratične politične stranke so se zedinile na enotno gledanje v izjavi, ki je postala idejni temelj za ustanovitev NO in v osnovi še danes veže v NO slovenske demokratične politične stranke in more združevati vse demokratične Slovence. Osnovne zahteve v tej narodni izjavi so:
Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela zahtevamo:
1.	državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ki mora biti v geografskem!, gospodarskem* prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda.
2.	federativno, na demokratični podlagi in socialno pravično urejeno Jugoslavijo, katere sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija.
3.	tako federativno državo, da bodo narodne države kot sestavni deli imele tako stvarno področje, da bo izvrševala osrednia zvezna oblast le tiste naloge in imele le tiste prerogative, ki so ji z zvezno ustavo izrecno priznano in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav.
S to narodno izjavo so vse demokratične politične stranke odklonile centralizem, odklonile teorijo enega jugoslovanskega naroda, poudarile .načelo enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije. Brez pridržkov je v narodni izjavi odločno povedano, da ima slovenski narod v Jugoslaviji pravico do svoje narodne države Zedinjene Slovenije.
To izjavo je podpisalo V času okupacije in revolucije v strogi konspiraciji nad 300 predstavnikov slovenskega javnega življenja, vseh političnih strank, vidne osebnosti iz vse Slovenije in vseh okupacijskih con.
GOVOR
PROGLASITEV NARODNE DRŽAVE SLOVENIJE IN VETRINJSKA TRAGEDIJA
Pri dogodkih 3. maja 1945 nisem mogel več sodelovati. Narodni odbor je. tedaj storil še korak naprej. Proglas;I je ustanovitev Slovenske narodne države, ki naj ima svoj parlament in svojo narodno vojsko.
G. Miloš Stare med govorom
Naslednje obdobje delovanja NO so-, vpada s kapitulacijo Nemčije, našim umikom iž Slovenije pred komunističnimi partizan: ter vračanje slovenska narodne vojske iz Vetrinja. Delo NO med temi dogodki je bilo deležno ostrih kritik in napadov. Ne da bi se spuščal v razpravljanje o dogodkih in kritikah, hočem pribiti le eno: vodstvo NO in ‘isti, ki so bili za njegovo delo odgovorni, so storili vse, kar so v tedanjih razmerah mogli; poleg tega so pa doprinesli take žrtve, da ne moremo metati kamenja nanje: predsednik dr. Ba- | saj je izgubil oba sinova, ki sta bila vrnjena iz Vetrinja. Bodimo prepričani, da bi storil vse, kar bi mogel, da bi rešil slovensko narodno vojsko. Saj sta bila z nio vred žrtve njegova dva sina. Dr. Šmaid in prof. Bitenc tudi po strahotni vetrinjski tragediji nista odnehala v boiu proti komunizmu in sta dala v tem boju svoji življenji.
DR. MIHA KREK PREDSEDNIK NARODNEGA ODBORA
Novo obdobje v NO pa je nastopilo, ko je p'revzel predsedstvo dr. Miha Krek. Nad dvajset let smo imeli na tem mestu moža, ki je združeval v sebi vse pogoje za to odgovorno mesto: slovenski in jugoslovanski problem ie poznal do podrobnosti. Bil je več let pred vojno minister v različnih resorih. V emigraciji je bil podpredsednik jugoslovanske vlade in delegat-ve-leposlanik Jugoslavije pri Zavezniškem svetu za Sredozemlje. Podpredsednik Krščansko demokratske unije za Srednjo Evropo; imel je zveze' in osebna poznanja z državniki, politiki ;n vplivnimi osebnostmi. V mednarodnih krogih je užival ugled kakor noben Slovenec v tej dobi. Lahko smo prepričani, da smo bili v tej dobi resnično vami. Saj- dr. Krek ni zamudil nobene prilike in je nastopil povsod, kjer je le mogel v obrambo slovenskih interesov in v prizadevanju, da bi bil tako slovenski narod kakor vsi narodi Jugoslavije svobodni in rešeni komunistične diktature. Krek je o svojem vztrajnem delu molčal. Zgodovina bo pokazala, da smo bil; zares lahko srečni, ko je imel naš NO za nredsednika dr. Kreka in slovenski narod v svetu takega branilca in zaščitnika.
In danes? Dr. Kreka ni več. Tudi nimamo osebnosti takega formata, kot je bil on, da bi ga mogel nadomestiti.
G. MILOŠA
POVEŽIMO SE VSI
Ali naj bomo malodušni? Ne, imamo izhod. Skušajmo nadomestiti nastalo vrzel tako, da prenehamo z vsemi nesoglasji in se strnemo vsi okrog NO v skupno in enotno fronto v boja za osvoboditev slovenskega naroda. V naši zgodovini smo dosegli veliko. In to vedno tedaj, kadar smo bili složni v boju in delu za določen cilj.
Povežimo se vsi!
Ne samo možje in fantje! Tudi žene in dekleta, ki so odigrale v slovenski politični zgodovini prav tako pomembno vlogo. Naj se svojega velikega vpliva in odgovornosti zavedajo tudi danes.
Mladina je bila vedno v prvih bojnih vrstah. Tudi sedaj naj ne stoji ob strani. Naj ne popusti v borbenosti, naj jemlje zgled o tej lastnosti p’ri svojih prednikih. Te dni se bomo spominjali žrtev okupacije in revolucije. Spominjali se bomo vaških straž, domobrancev in četnikov. Naj vam mladim o teh borcih govorijo še tako kritično, enega iim nihče ne more vzeti: bili so neuklonljivi borci in ;so bili pripravljeni na največje žrtve.
Mladi fantje in dekleta, pristopite borbeni tudi k političnemu delu, da boste mogli čimprej nadomestiti nas. Poudarjam, čimprej.
Verjemite mi, da papež Pavel YL ni brez premisleka pred 14 dnevi v pismu Octogésima adveniens poudaril važnost političnega dela. Saj to delo ni le delo v političnih strankah ali za politične stranke. Tudi to je potrebno. Politično delo pa sega preko gospodarstva, kulture, socialnih problemov vse do . vzgoje v šoli in družini.
Vse vas prosim: ne odklonite no-moči in sodelovanje, ko vas NO pokliče! Vse organizacije in ustanove, žene in dekleta in vso mlado generacijo prosim, da se strne in združi okrog Narodnega
politično emigracijo očitek, da ie utonila v brezbrižnosti, ki prinaša narodno smrt njej in odreka pomoč domovini.
SMERNICE ZA DELO POLITIČNE EMIGRACIJE
Nekaj smernic za delo in naloge po litične emigracije:
Neizprosen boj za svobodo slovenskega naroda in odstranitev komunistične diktature, da bo slovenski narod mogel sam odločati o svoji usodi.
Prizadevajmo si, da bomo spoznali pravo stanje v naši domovini in celotno sedanjo strukturo, ki vodi naš narod po krivdi komunistične diktature v pogubo.
Iščimo rešitve za bodočnost našega naroda na vseh področjih njegovega življenja. Ta klic velja prav posebej vsem mladim slovenskim izobražencem po svetu.
Predno preidemo k ‘reševanju slovenskega državnopravnega problema, analizirajmo dejansko stanje, v katerem se nahaja ¡Slovenija. Upoštevajmo vse silnice, ki vplivajo na usodo našega naroda in narodov v Jugoslaviji.
Pri tem bomo prišli do spoznanja, da je Slovenija na ozemlju, kjer se zanjo nevarno križajo interesi velikih držav in velesil in da slovenski na‘rol živi ob narodnostni tromeji sosedov, katerih interesi so bistveno nasprotni svobodnemu življenju slovenskega narode in stremljenju po Zedinjeni Sloveniji Kdor bj upal, da bi pri Nemcih, Italijanih ali Madžarih dobil oporo za reševanje slovenskega narodnega problema, je v usodni zmoti. V zmoti je tud', kdor trdi, da je razbijanje Jugoslavijo nujno kot izhodna točka našega dela za blaginjo in svobodo našega naroda. Samomor sebi in nesrečo drugim pa prinašajo tisti, ki odpirajo sovjetskemu
STARETA
imperializmu pot na Jadran, da bi rešili narodno vprašanje.
NAROD NE MORE ODLOŽITI PRAVICE IN ZAHTEVE ODLOČANJA O LASTNI USODI
Jugoslavija je večnarodna država. Narodnostni spori, ki so vladali pred drugo svetovno vojno, niso rešeni. Nasprotno! Ne le, da so komunisti zavrli reševanje tega problema, katerega začetek je bil sporazum med Hrvati in Srbi leta 1939, s centralizmom in diktaturo komunistične partije so te spore še zaostrili.
Tako imenovane republike in njih pravice so le na papirju.
Narodi niso priznani kot narodi v pravem pomenu besede. Tega priznanja jim komunisti ne morejo dati, če še tako spreminjajo ustave republik in federacije, o čemer je danes toliko govorjenja in pisanja v Jugoslaviji. 'Partija kot nositeljica diktature sledi dosledno Leninovemu nauku, da je bilo na'rodno vprašanje zbrisano z dnevnega reda marksizma. Zato tudi komunistični teoretiki zagovarjajo tezo o umiranju in končno smrti narodov, tudi slovenskega.
Mi pa pojmujemo narod kot nekaj živega, ki hoče živeti in se brani umre-
ti.	Tudi samomora noče napraviti. Narod, je pravtako kakor oseba, ki ne more nikdar odložiti osnovne pravice in zahteve odločanja o lastni usodi. Tudi je ne more nikdar prenesti na tuje telo, ne da bi prenehal s tem obstojati. Le kadar narod spozna, da mu je v gotovih okoliščinah koristno vstopiti v . zvezo z drugimi narodi, si prostovoljno omeji izvrševanje suverenosti, ne odpove se pa tej pravici nikdar
Slovenci hočemo na osnovi takega pojmovanja naroda reševati sporazumno medsebojne odnose z narodi, s katerimi živimo skupaj v Jugoslaviji. Spoštujemo Hrvate, Srbe in Macedonce ki imajo iste pravice kot Slovenci, da odločajo sami o svoji usodi. Vsakega teh narodov je oblikovala zgodovina po svoje, da je dobil današnjo podobo.
S hrvatskim narodom nimamo z naše strani nobenih spornih točk. V zgodovini so nas vezale velike prijateljske vezi. Spomnimo se ¡samo na dobo dr. Janeza Ev. Kreka, na prizadevanje dr. Korošca, da je prišlo do Hrvatsko-srbskega sporazuma in na lepo prijateljsko sodelovanje voditelja Hrvatov dr. Mačka in našega, predsednika dr. Mihe Kreka. Tudi v bodoče želimo ostati z njimi v iskrenem prijateljstvu. Srbom priznamo njihovo junaštvo in odpornost, da so ohranili narod živ. kljub težkim zgodovinskim preizkušnjam. Toda odkrito jim povemo, da terjamo od njih prav tako kot od kogar koli, da nam priznajo enakopravnost. Ob tej priliki povemo, da smo jim hvaležni, da so med drugo svetovno vojno res bratovsko sprejeli naše nesrečne preseljence iz Gorenjske.
CILJI NAŠE NARODNE POLITIKE
Kakšna je pot za ureditev narodnih problemov v Jugoslaviji?
Narodni odbor za Slovenijo je za veliko noč 1960 objavil po predsedniku dr. Kreku spomenico „O ciljih naše narodne politike“:
„Naš skupni cilj je upostavittev svobodne in demokratične vladavine, k; naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke v Jugoslaviji.“
Nadaljnja osnovna misel te spomenice je, da naj se združijo vse tiste politične sile, doma in v svetu, ki priznavajo človeške pravice, kakor nam jih popišeta in kažeta ustanovna listina Združenih narodov in splošna deklaracija Združenih narodov o človeških pravicah, katerim so svobodni evropski narodi združeni v „Evropskem svetu“, dali v Strassburških konvencijah tudi pravno obliko in jim priznali moč obveznega zakona.
Dalje pravi spomenica: „Da preidemo nevarno dobo prehoda iz diktature v svobodno vladavino na miren in urejen način in brez nevarnosti za naše mednarodno priznane meje, sprejemamo — nikakor ne za dokončno državno-pravno ureditev — ampak le za začetno dejansko izhodišče — sedanjo razmejitev in ureditev v tem smislu, da sestavljajo Jugoslavijo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija.“
„Izhajajoč iz tega začetnega dejanskega stanja naj svobodni narodi Jugoslavije v ozračju pomirjenosti, oproščeni strahu z izključitvijo surove sile, sami odrejajo svoja predstavništva, ki naj sklepajo o njihovih bodočih javnopravnih ustanovah.“
Tako spomenica o. ciljih slovensko, narodne politike.
Šele potem torej, ko si bodo svobodni narodi in republike zgradili svoje
države, naj odločajo, če 'in koliko svojih ¡suverenih pravic odstopijo skupnosti v zavarovanje meja ter hitrejšega in lažjega razvoja vsakega naroda.
Prepričan sem in verujem v življenjsko silo in zgodovinsko izkušnje slovenskega naroda, da bo odločal tedaj tako, kakor bo za njegovo svobodo in bodočnost prav.
Ne precenjujem pomena naše poli-, tične emigracije in Narodnega odbora za Slovenijo, ker se zavedam, da leži teža odgovornosti za razvoj dogodkov v domovini pri naših bratih, ki živijo
tam.
Moja izvajanja pa bi bila bistveno pomanjkljiva, če jih ne bi zaključil z ugotovitvijo, ki je namenjena našim, zaradi negotove bodočnosti upravičeno zaskrbljenim bratom v domovini:
Slovenska politična emigracija sledi z vso pozornostjo razvoju dogodkom v Sloveniji in Jugoslaviji. Je bila, je in bo ostala neločljivo povezana z vsemi demokratičnimi silami v domovini, katerim je program uveljavitev temeljnih človeških pravic v javno in zasebno življenje in cilj svoboda.
Bog nam pomagaj vsem, da bi bil program uresničen in cilj dosežen.
Pogled na zbrane goste med nagovorom predsednika Miloša Stareta
OBVESTILA
PETEK, 28. maja 1971:
V	Slovenski hiši ob ob 20 seja Zveze okrajnih šolskih svetov.
SOBOTA, 29. maja 1971:
V	Slomškovem domu se zberemo naraščajniki točno ob 18.15 (takoj po šoli)
Na Pristavi ob 16 vaja za folklorne plese. Vabljeni vsi člani moronskih mladinskih organizacij.
NEDELJA, 30. maja 1971:
Dan Zveze slovenskih mater in žena.
Ob 16.30 sv. maša v Slovenski hiši, nato čajanka za dobrodelni sklad Zveze. Prisrčno vabljene vse gospe z družinami.
SOBOTA, 5. junija 1971:
SKAD prireja v Slovenski hiši ob 19.30 sestanek. Predava g. Rudolf Smersu o razvoju komunistične revolucije v Sloveniji. Vabljeni vsi člani.
NEDELJA, 6. junija 1971:
V	Slovenski hiši po mladinski sv. maši sestanek SDO in SFZ. Na programu petje, recitiranje in govor g. Miloša Stareta o dogodkih pred 26. leti.
V	Slovenski hiši ob 16 spominska proslava. Najprej položitev venca pred spomenik padlim, nato sv. maša in prizor
NEDELJA, 13 junija 1971:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 tradicionalne koline. Sodeluje PLANIKA.
Procesija presv. Rešnjega Telesa -
zavodu Don Bosco v Ramos Mejia. Sv. maša ob 10.
Za dobro volji o
Ti in vi
Mojster vajencu, ki je pravkar zaključil učno dobo:
„Tako, Tone, odslej ne boš več pometal ti, ampak boste pometali vi.“
Zakonska
Žena: „Marš v kot, nesnaga!“
Mož: „Takoj, ljubica!“
Žena: „Kdo pa sploh s teboj govori? Rekla sem psu.“
SOBOTA, 19. junija 1971:
Na Pristavi ob 20 spominski sestanek mladinskih organizacij.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 19 predavanje g. Lojzeta Erjavca o lepotah Slovenije (tretji del — štajerska), ostale Jugoslavije in Evrope.
NEDELJA, 20. junija 1971:
Na Pristavi po sv. maši praznovanje očetovskega dne, ki ga pripravljala mladinski organizaciji skupno s šolsko mladino.
NEDELJA, 27. junija 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
po maši ob 10 spominska proslava za padlimi junaki, ki jo bosta pripravila SDO in SFZ San Martin.
V	Slovenskem domu V San Martinu popoldne koline.
NEDELJA, 4. julija 1971:
V	Slovenski hiši žegnanje.
Zveza mater in žena
Zadnja nedelja v maju je vsakoletni praznik slovenskih mater in žena. Zveza prisrčno vabi vse matere in žene z družinami k sv. maši, ki jo bomo skupno darovali in prosili za božjo pomoč pri vzgoji naših otrok, dne 30. maja ob pol 5. v Slovenski hiši. Po sv. maši ste vsi vabljeni na čajanko k prijetnemu razgovoru in razvedrilu. Vstop prost.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja medorganizacijskega sveta do 11. junija ob 20 v prostorih ZS.
O današnjem gospodarskem položaju v Argentini, o krizi, inflaciji in perspektivah za bodočnost bo predaval 26. junja ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše g. Marko Kremžar.
Kuharico
iščem
za dve starejši osebi T. E. Domicelj, 792-5925 Santa Rosa 356
Martínez j
4
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO I
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
ČAJANKA
za dobrodelni sklad Zveze
30. maja 1971
Slovenska hiša
Začetek ob 16,30 s sveto mašo
Predno vzamete posojilo, menjate ček ali menico, oglasite se pri nas. To vam svetuje
Kreditna zadruga S. Ju O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Bmé Mitre 97
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16—20. Posojila z osebno garancijo, menjava čekov in menic, pod zelo ugodnimi pogoji.
V mesecu spominov na pobito domobransko vojsko kupujte in berite domobransko povest
HUDA PRAVDA
(Lojze Ilija)
!Strani 360
Bros. 1.300; vez. 1.600 Slovenska kulturna akcija
ESLOVENIA LIBRI
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buepos Aires T. E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
UNIV. PROF.
DR. JUAN R JAKNI K
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. —■ ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada ze pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL I CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
SPOMINSKE PROSLAVE
Nedelja, 30. maja ob 11. uri:
—	položitev venca pred spomenikom generala San Martina
Petek, 4. junija ob 21. uri:
—	v okviru slovenske radijske ure govor pisatelja Karla Mauserja Nedelja, 6. junija ob 16. uri v Slovenski hiši:
DAN SPOMINA - DAN JUNAKOV
Pred spomenikom
—	polaganje venca pred spomenikom junakov v Slovenski hiši
—	petje moškega zbora iz San Marti na pod vodstvom g. S. Rupnika
—	govor častnika slovenskega domobranstva g. Emila Cofa
V dvorani
—	sv. maša, ki jo bo daroval msgr. Anton Orehar
—	petje mladinskega mešanega zbora pod vodstvom ge. Marije Geržinič
—	„Zasuta usta govore“ — junakom v besedi in sliki, režija g. Lojze Rezelj
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je dne 17. maja 1971 v starosti 79 let po daljši bolezni zapustil naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Anton Bodner
katerega smo 18. maja ob 17 spremili k večnemu počitku na pokopališče v San Martinu.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih urah tolažili. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. Rodetu Juriju za vse opravljene obrede in molitve.
Zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
.r jt'	Žalujoči ostali
Bodnerjevi in ostalo sorodstvo. José León Suárez — Ljubljana -— Celovec
Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 20. t. m. nenadoma zapustila naša draga teta
Ana Magdič roj. Horvat
Pokopali smo jo na pokopališču v Moronu.
Vsem, ki so jo prišli kropit, ji prinesli cvetja in jo spremili na zadnji poti, se toplo zahvaljujemo.
Priporočamo jo v molitev.
Elizabeta Lavrič,
Jožica Lavrič por. Sparhakl z možem in hčerko ter sorodstvo v domovini.
Ituzaingo, 23. maja 1971.
Gomilice, Ižakovci, Dolnja Lendava
Aleksander Solženicin	1
En dan Ivana Denisoviča
21
Brigadir premišljuje:
.—. Poglej, Pavlo. Četrti bom zidal jaz sam. Ti pa skrbi tule za malto. Mal-tarka je velika; šest naj jih dela. V eni polovici jo napravljajte, iz druge pa nosite že narejeno zidarjem. Tako ne bomo izgubili niti minute.
Pavlo je poskočil: — Hej! — Kri mu kar kipi; mlad je in močan. Zrasel je ob domačih, ukrajinskih cmokih. Obrne se k Tjurinu:
— Če boste vi zidali, se bom tudi jaz sam zavzel za malto. Bomo videli, kdo bo več storil! Na, kje je tu največja lopata ?
Vidite, takšna je brigada!
Pavlo je streljal iz hoste, ponoči je napadal sedeže okrajev in tukaj se ne bi potrudil garati! Toda če reče brigadir, je to druga stvar.
Šuhov in Kilgas stopata po stopnicah in slišita, da ju dohiteva Senjka. Čeprav gluh, je razumel.
Zid prvega nadstropja so jeseni komaj začeli. Tri sloje opeke so položili, redko kje več. Najhitreje gre od rok zidava na višini od kolena do prvi, ko še ni odra.
Koze in plohe za oder so bili jetniki pokradli; nekaj so jih odnesli na druga poslopja, ostale pa sežgali, da jih ne bi dobile tuje brigade. Če hočemo gospodarno ravnati, si moramo že jutri pri-
skrbeti nov oder, sicer se bo delo ustavilo.
Z zidovja toplarne se vidi daleč naokoli. Vsa zona je v snegu, žive duše ni nikjer (jetniki se še grejejo, saj še ni piskalo), ¡stražni stolpi črnijo, stebri z bodečo žico mole kvišku. Žico opaziš le, če soncu obrneš hrbet, drugače ne. Sonce blešči, ne da ti odpreti oči.
V bližini stoji premična elektrarna. Dim se kadi nad njo, da zastira nebo! Na moč hripava je. 'Preden zapiska, zmerom bolezensko hrope. Zdaj se ie oglasila. No, mnogo prej nismo pričeli delati.
—	Ti, garač! Hitreje mi daj grezilo! — priganja Kilgas.
—	Rajši glej, koliko imaš ledu na zidu! Ali ga boš do večera odstranil’ Saj ti ometača niti ne bo potrebna, — mu šuhov ne ostane dolžan.
Že sta hotela zasesti vsak svoje mesto, kakor sta se bila domenila pred kosilom. Toda brigadir vpije od spodaj:
—	Fantje, slišite! Da ne bi zmrznila malta v koritih, bomo zidali po dva in dva skupaj, šuhov! Vzemi k sebi na zid Klevšina, jaz bom pg pri Kilgasu. Za zdaj pošljem Gopčika, da bo namesto mene pri Kilgasu očistil zid ledu.
šuhov in Kilgas ista se spogledala. Da, res, tako pojde hitreje.
In zagrabila sta sekirici.
Od tedaj šuhov ni videl več ne okolice, po kateri je sijalo sonce, ne garačev v zoni, kako so zapuščali ogrevalce in švedrali na delo, nekateri kopat jame, ki jih dopoldne niso končali, drugi vezat armaturno železo, tretji vzdigovat strešni stol nad delavnico. Videl je samo svoj zid, od začetka na levi, kjer je opeka stopnjema segala do pasu. pa do vogala na desni, kjer se je njegov zid stikal s Kilgasovo steno. Pokazal je Senjki, kje naj seka led, in sam z vnemo tolkel po njem, zdaj z ostrino zdaj s hrbtiščem sekire, tako da so leteli ledeni drobci na vse strani, tudi v gobec Delal je spretno, skoraj bahavo, brez miselnega napora. Njegove misli in oči so namreč prizadevno otipavale zid pod ledom, zid, ki je predstavljal pročelje toplarne in elektrarne, v debelini dveh velikih zidakov iz cementa in pepela. Kakšen zidar je bil pred njim, tega Šuhov ni vedel, zidal pa je brez znanja ali celo nalašč šušmaril. Toda šuhov se je zdaj sprijaznil z zidom, kakor je bil niegov. Glej, tukaj je nižina, z enim slojem opeke je ne bo zadelal, morda s tremi sloji, vsako pot z dodatkom malte. Glej, tukaj se je zid napihnil kot trebuh, potrebno ga bo poravnati, kar bo dosegel po dveh slojih. Zid si je z nevidno mejo razdelil: od levega začetka do semle bo zidal sam, na desno dalje do Kilgasa pa Senjka. Računal je, da na desnem vogalu Kilgas ne bo vzdržal, da ne bi položil nekaj zidakov na-
mesto Senjke, pa mu bo laže. Dokler se bosta namreč tadva mudila na vogalu, bo lahko šuhov hitel na polnem zidu; tako s Senjko ne bosta zaostajala. Tudi je pogruntal, kako naj mu podajajo opeko. In kakor hitro so ise nosači zidakov pokazali v prvem nadstropju, je pridobil Aljošo:
—	Meni boš nosil! Semkaj odloži! Tja prinesi!
Senjka je že skoraj razbil led, ko je Šuhov z obema rokama zgrabil metlico iz jeklenem žice in začel pometati zid. Zgornji sloj opeke je očistil malone do golega, pustil je le rahlo snežno sled, zlasti je pazil na stike, v katerih je bila malta.
Prišel je brigadir. Pribil je vodilno letvo na vogalu zidu, medtem ko se je Šuhov še vedno ukvarjal z metlico. Na svojih stenah sta šuhov in Kilgas že zdavnaj pribila letvi.
—	Halo! — je kričal od spodaj Pavlo. — Ali ie zgoraj kaka živa duša? Malto pošiljam!
Šuhov se je znašel v zadregi, saj šo ni nategnil vodoravne vrvice. Postalo mu je vroče. Sklenil je, da vrvice ne ho nategnil samo za en sloj ali dva, marveč t^koj za tri, da bo imel prihranek na času. Senjki bo olajšal delo s tem. da bo na njegovem sektorju prevzel še košček zunaniega sloja, na pročelju, namesto tega bo Senjki odstopil košček notranjega sloja na svojem koncu.
Ko je po zgornjem robu nategoval
vrvico, je pojasnil Senjki z besedami in kretnjami, kje naj zida. Gluhec je razumel. Stisnil je ustnice, poškilil na brigadirjev zid in zmajal z glavo, češ ali se bova pomerila z njima? Ne bova zaostala, ne. Smeje se.
Po stopnicah že neso malto. Ta posel bodo opravljali štirje pari. Brigadir je odredil, da zidarji ne bodo imeli stalnih korit pri sebi, kamor bi nosači iz-tresali svežo malto, ker bi od tega malta lahko zmrznila. Nosači prineso kratko malo vsakemu paru zidarjev korito in mu ga pustijo. Medtem ko čakajo, da se korito izprazni, naj nosači podajajo opeko, da ne bi zmrzovali na zidovju. Ko zmanjka malte, prineso iz pritličja svežo in odneso korito, da mu spodaj pri peči odtajajo stene, na katerih se je nabrala zmrznjena malta. Pri tem se še nosači ogrejejo, kolikor pač utegnejo.
Prinesli ¡so naenkrat dvoje nosilk, Kilgasu in šuhovu. Od malte se zaradi mraza dviga sopara v rahlem oblačku, toplote pa je v njej bore malo. če je z ometačo pljuskneš na zid in se obotavljaš. se spremeni v led. Potem lahko tolčeš po njej s kladivom ali ometačo, ne razbiješ ie. Če nerodno položiš na-nio zidak, pa bi ga hotel popraviti, da bi ne bila stena grbasta, si že prepozen: zidak tiči primrznjen. V tem primeru razbij zidak in razkolji malto.

NU CWMCC
LJUBLJANA — Trio Lorenz je doma dobro poznan. Nedavno pa je član tria Tomaž Lorenz nastopil — z velikim uspehom — na samostojnem violinskem recitalu v mali dvorani Slovenske filharmonije. Spored je obsegal Beethovna, Brahmsa in Massiaena, pole tega je violinist dobro izvedel krstno izvedbo Srebotnjakove Druge sona-tine. Na klavirju ga je spremljal prof. Marijan Lipovšek, ki je s svojim dovršenim subtilnim podajanjem odlično pripomogel k uspehu recitala.
LJUBLJANA — V ¡Slovenii bi potrebovali takoj 1160 medicinskih sester za delo v bolnišnicah. Samo klinični bolnišnici v Ljubljani manjka 400 sester, po dograditvi novega trakta kliničnega centra pa bi jih morali zaposliti še vsaj 350. Do teh številk so prišli ob štetju zasedenih delovnih mest po začasnih republiških normativih, ki pa so precej pod mednarodno ravnijo. Ta problem je zelo pereč predvsem zaradi prenizke plače, pa tudi zaradi skoraj brezupnega iskanja stanovanja. Sedaj se ba-vijo, kako bi povišali plače in kako bi oskrbeli sestre s stanovanji. Tudi nektlj deklet iz Makedonije in Bosne že dela v Sloveniji, vabijo pa tudi diplomantke iz šol v Karlovcu in Varaždinu. V Sloveniji je sedem srednjih medicinskih šol, za vodilne sestre z višjo izobrazbo pa skrbi ljubljanska šola, ki sprejema vsako drugo leto dva prva letnika, vmes pa le po enega. Tako prihaja iz te šole na leto od 40 do 70 diplomantk; te vabijo na delo razne zamejske zdravstvene ustanove.
NOVO MESTO — V novomeški tovarni motornih vozil IMV so 9. aprila pričeli delati na novem proizvodnem traku, na katerem bodo že letos izdelali
12.000	vozil. Zmogljivost proizvodnega traku pa je 50.000 vozil letno. Poleg vozil IMV 1300, za katero uvažajo manj kot 50 odstotkov delov, bodo izdelali tudi 3000 dostavnih vozil in 12.000 prikolic, ki jih večinoma izvažajo, kar 97%.
LJUBLJANA — Slovensko Združeno železniško transportno podjetje je v minulem letu doseglo kar 40% celotnega dobička jugoslovanskih železni:. Bilo pa je več dohodkov od povečanega mednarodnega blagovnega in potniškega prometa kakor pa od domačega. Na splošno pa udeležba železnice v Sloveniji v blagovnem prometu upada. Vse proge niso enako rentabilne. Tako so po izjavi podjetja Ljubljana istrske proge (ki spadajo v sklop tega podjetja) imele kar 35 milijonov dinarjev izgube. Ljubljansko podjetje je zahtevalo povrnitev izgube od republike Hrvat-ske. Hrvatska vlada je zavrnila zahtevo podjetja in priznala kot izgubo le nekaj nad 2 milijona dinarjev.
SLOVENJ GRADEC — Slovenjgradčani se čudijo, kako more veljati ležaj volana za ficka v šempetrski prodajalni celjskega Avtomotorja 26 din, v slovenjgraški poslovnici istega podjetja pa kar 43 din.
DIALOG LJUBLJANA—GORICA
(Nad. s 1. str.)
mik „na boljše“ v politiki? Svoboda besede glede politike? Možnost ustanovitve „vzporednih struktur“, kakor se celo domači cerkveni hierarhi previdno izražajo? Možnost svobodnih volitev? Možnost razčiščenja dogodkov — ne med revolucijo! — ampak po končani revoluciji, ko je KF imela absolutno oblast v rokah in je Jugoslavija bila od ostalih držav že priznana, pa so vendar brez osnovnega sodnega postopka likvidirali tisoče ljudi?
Poleg tega: vprašanje, ki nam najbolj sili v ospredje: najsi bi tudi šlo zgolj za cerkveni list, po kakšnem paragrafu kanonskega prava ali zgolj po kakšnih cerkvenopravnih ususih bi naj slovenski katoličani ene škofije (tu recimo: goriške) morali jemati -— iz u-vodnika v KG to izzveni kot nekaj skoraj povsem samoobsebiumevnega — „za vzgled katoličane v Jugoslaviji sami s cerkveno hierarhijo na čelu“. Kam nasloniti trditev: Zveza jugoslovanskih komunistov je „napravila določene premike na boljše...“ to je vzela na znanje jugoslovanska Cerkev in (zato) moramo to vzeti na znanje tudi slovenski katoličani v zamejstvu?
Pa vendar bi še vedno verjel, da je piscu ali piscem zdrknilo, kakor je na en ali drugi način še vsakomur, ki piše v zmedi današnjih dni, kakor pa da bi
LITIJA — Litijiski most čez Savo
ima samo še tri tone nosilnosti. Orne jitev so uvedli zaradi zloma enega nosilca mostu, ko je peljal čezenj velik tovornjak
NOVO MESTO — Dolenjska računa z razvojem turizma. Postavili so s: za cilj —• 6 milijonov turističnm nočitev na leto. To bi bilo okrog 15% vseh slovenskih turističnih monosti. Toda za uresničitev tega načrta bi potrebovali vsaj 1 in pol milijarde dolarjev, da bi zgradili objekte potrebne za dosego cilja. Po načrtih bi potrebovan: 69 bencinskih črpalk, 10.000 kv. metrov prodajne površine v trgovinah, 59 turističnih pisarn, 21 olimpijskih n 29 manjših bazenov, 33 kopališč ob rekah m 563 športnih igrišč.
JESENICE — Socialnozdravstvena služba Železarna je nabavila ultrazvočni generator, s katerim zdravijo revmatike in bolnike, ki imajo težave s hrbtenico
Umrli so od 15. do 18. aprila:
LJUBLJANA, — Ivan Taškar, steklo-brusač, Magdalena Lavrič r. Pirnar, Alojz Brezovec, podpolkovnik v p., Peter Mekine, up. žel., Franjo Hass, Nada Papež, precizni mehanik, Alojz Lampič, krznar, Vincenc Bajda, žel. up., Jožica Režek r. Žlogar, Niko Wagner, žel. ur. v pokoju.
RAZNI KRAJI: Alojzija Mecilošek r. Govejšek, Izola, Rudolf Lah, up., Podkraj pri Velenju, Greta Brodar, Tržič, Ivan Kotnik, Sevnica, Josip Dežman, knjigoveški mojster, Vič, Vincenc Škvarča, Idrija pri Bači, Valentina Cerk r. Lajevic, Borovnica, Mihael Žnidar, kr. mojster, Komenda, Anton Kordiš, up.,
(85), Novo mesto, Karlo Stoviček, bančni ur. v p„ Krško, Marija Pirc r. šteb-ljaj, Matena, Tomaž Tavčar, CM, bise-romašnik v p., Miren pri Gorici, Jože Lončar, pos. (76), Dvor, Mirko Mohorič, direktor Ponikve pri Dobrem polju, Ivan Vuk, tlakovalec, Dolsko, Maks Štern, up. Celje, Leopold Goetz, up. (83), Zagorje ob ¡Savi, Marija Rakar, biv. gostilničarka, Zagorje ob Savi, Anka Pogačar r. Cevc, Kamnik, inž. Alojz Praunseis, Šentjur pri Celju, Ivan Mercina, šol. upr. v pok., Lož, Josipina Voik r. Dolgan, Celje, Marija Rojnik r. Urat-nik, Braslovče, Franc Istenič, pos. (90),’ Gornji Logatec, Jože Lubej, elektro-monter v‘ p., Celje, Frančiška Car r. Bukvič (74), Murska Sobota.
DEMONSTRACIJE V JUGOSLAVIJI
Vprašanje: V drugih državah se cene pomikajo le za odstotek ali dva navzgor. če več, iso že demonstracije ali še kaj hujšega. Pri nas smo pa pri podražitvah za 20, 50, ali 100 odstotkov kar tiho. Kako, da smo tako različni?“
1.	odgovor: Zato, ker tam delavce izkoriščajo, pri nas pa se delavci samoupravno odločimo za podražitve.
2.	odgovor: Pri nas ni nobenih podražitev! Vedno gre le za usklajevanje cen ali za nove cene!
3.	odgovor: Ja, kdaj bomo pa potem delali, če naj za vsako podražitev demonstriramo ?
4.	odgovor: 'Saj vpijemo — pa nas nihče ne sliši!
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča: V družini inž. Jerneja Dobovška in njegove žene gospe Jane roj. 'Peternelj, se je rodil sinček Janez. Srečni družini naše čestitke.
Sestanek' staršev dijakov Srednješolskega tečaja
Šolski svet Srednješolskega tečaja je povabil starše učencev na sestanek preteklo soboto. Od 117 vpisanih dijakov, ki izhajajo iz 82 družin, se je sestanka udeležilo 36 staršev, prisostvovalo pa je tudi nekaj profesorjev z g. ravnateljem šole Geržiničem na 'čelu, ki je navzočim podal mnenje šolskega vodstva o posameznih zadevah, obenem pa 'tudi pojasnil načela, ki naj bi veljala v tečaju, če hočemo, da bodo uspehi zadovoljivi.
Starši so pridno ¡sodelovali v razgovoru o vseh perečih problemih in tudi podali misli in predloge o bodočem delu, kar vse bo odbor šolskega sveta skušal izvesti.
Sestanek je začela ga. Pavlina 'Do-bovškova, ki je podala izčrpno poročilo o delu odbora v letu 1970. Ob koncu svojih izvajanj je povedala, da zdaj po petih letih nepretrganega udejstvovanja zaradi preobremenjenosti odlaga predsedniško mesto. Na njen predlog so navzoči izbrali za novega predsednika Pavleta Ranta. Dosedanji odbor — Marija Eiletzova, Dolinar Lojze, Fajdiga Pavel, Osojnik Maks, Andrejak Anton — bo treba v prihodnje povečati z novimi sodelavci.
Zahvala
Šolski svet Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka se zahvaljuje v imenu vseh staršev gospe Pavlini Do-bovškovi za vse neumorno delo, ki ga je v prid dijakom tečaja, slovenske skupnosti v Argentini in bodočnosti slovenskega naroda opravila v teku petih let vodstva šolskega sveta.
še enkrat: iskrena hvala!
Odbor Šolskega sveta Buenos Aires, 22. maja 1971.
SAN MARTIN
Mladinski dan v San Martinu (23. maja) je ob veliki udeležbi slovenske mladine izredno lepo uspel. Podrobno poročilo z rezultati tekem v odbojki bomo priobčili v prihodnji številki.
Sestanek Lige žena Mati v San Martinu je bil v četrtek, 20. maja, v domu.
Predavanje pod naslovom „Naš človek v bolnišnici“ je bilo od vseh najbolj obiskano. Gospe so pozorno sledile govorniku, ki je res nazorno in občuteno prikazal življenje v hiši bolečin — bolnišnici. Poudaril je zlasti, da je treba priti pravočasno k zdravniku, držati se njegovih navodil ter znati potrpeti.
Proti koncu je prosil vse navzoče, naj ne pozabimo naših osamljenih rojakov. Kratki obiski in spodbuda so velika pomoč pri zdravljenju.
Naslednje predavanje bo imel pisatelj g. Ivan Korošec dne 18. junija 1971 ob 18.30 —• „Iz obiska v Vetrinju ob 25-letriici vračanja slovenskih domobrancev“ — s filmom. Na predavanje so vabljeni tudi gospodje.
OBLETNICA PAPEŠKIH OKROŽNIC
Na državni praznik, v torek, 25. maja, je bila v slovenski hiši v Buenos Airesu proslava 80-letnice papeške enciklike „Rerum Novarum“, ki jo je organiziralo društvo „Družabna pravda“. Po slavnostnem zborovanju v mali dvorani slovenske hiše, je bil istotam tudi občni zbor društva. O obeh prireditvah bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
A i 0 i N T I M I
i NAŠE REVIJE
Družabna pravda 161-162
Med nami že petindvajseto leto izhaja revija za družbene in socialne probleme „Družabna pravda“. Pravkar je bila dotiiskana in sedaj že razposlana med rojake številka 161-162, ki ima izreden obseg, in je posvečena osemdesetletnici velike delavske okrožnice „Rerum Novarum“Leona XIII. Revija obsega 32 strani in je v njej zbranega obilo gradiva prav o krščanskem socialnem gobanju.
Uvodoma piše Maks Jan o veliki obletnici pod naslovom Osemdeseta krščanska socialna pomlad. Rev. Andrej Križman, prvi urednik D'P je napisal Hvala ti, Gospod, za prehojen pot...; Rudolf Smersu razpravlja Kaj je Leon XIII. z okrožnica „Rerum novarum“ povedal svetu; Avgust Horvat preučuje Pomen okrožnice Rerum Novarum v preteklosti in danes.
Za tem sledijo še razni članki: dr. Ludvik Puš: Kmetija in tovarna; Roman Rus: Krščansko socialno gibanje v Italiji; M. J.: Ob petindvajsetletnici lista „Družabna pravda“; Janez XXIII. o „Rerum Novarum“; ter nadaljevanje članka Socialistični „Hlapec Jernej“. Revija se ustavi tudi ob 80-letnici svojega člana Janka Amška.
Številko, katere vsebina je res bogata, ,so omogočili številni meceni. Uredniškemu odboru za revijo čestitamo in jo v ^ branje priporočamo vsem, ki se za socialne probleme zanimajo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Etiopski maratonec Abebe Bikila, ki je že dalj časa priklenjen na invalidski voziček, je 18. marca prišel na zdravljenje v Oslo. Ob prihodu je izjavil, da je njegova največja želja, teči vsaj še enkrat v življenju.
Tretja jugoslovanska alpinistična odprava je 25. aprila odpotovala v Pakistan, kjer bo poskušala osvojiti 7.400 m visoki Istor O Nal. Ekipo tvorijo Sandi Blažina, inž. Peter ščetinin, inž. Tomaž Jamnik, dr. Ivo Valič, Janez Brojan, Iztok Belehar, Zvone Kofler, Franci Ekar, Janko Ažman in novinar Joco Žnidaršič. Denar za odpravo so zbirali — poleg podpor raznih organizacij — na dokaj originalen način: Vsakemu darovalcu, ki je podaril vsaj 10 dinarjev za odpravo, bodo iz Pakistana poslali razglednico s podpisi vseh članov odprave.
V Miinchenu grade z vso naglico športne objekte in stanovanja za športnike za Olimpijske igre, ki bodo leta
1972..	Medtem pa so prijatelji statistik že izračunali koliko kolajn bodo razdelili na tej olimpiadi. Vseh bo 1.109, največ jih bodo dobili lahkoatleti. V 21. panogah bodo razdelili 364 zlatih, 364 srebmil in 381 bronastih medalj. Razlika _ med zlatimi in bronastimi kolajnami je nastala zato, ker dobijo olimpijski boksarji v enajstih razredih, judoistih pa v šestih razredih po dve bronasti medalji. Največ medalj bo na voljo lahkoatletom — 150 in plavalcem — 144.
Na seji izvršnega odbora Kegljaške zveze ¡Slovenije so sklenili, da bodo vztrajali na kandidaturi Ljubljane kot kraj izvedbe svetovnega prvenstva v letu 1972. Na isti seji iso tudi povedali nekaj pikrih besed na račun poslovanja Kegljaške zveze Jugoslavije. Tako so člani odbora zvedeli za enega glavnih vzrokov za neuspeh jugoslovanskih kegljačev na svetovnem prvenstvu v Bolzanu: INa mladinskem prvenstvu v Nuerenbergu je leta 1969 zastopnik nemške zveze izročil po dve krogli predstavnikom vseh kegljaških zvez Evrope s pripombo, kje jih je mogoče kupiti in da bodo s takimi kroglami igrali na prvenstvu v Bolzanu. Jugoslovanska zastopnika, ki nista bila iz
Vsak teden ena
DOMA
Fran Eller
Pred cerkvijo je prostor skoraj prazen prešle so binkoštne večernice, samo še tri stoje tam vernice, čebljajo in ne morejo narazen.
Za hišo dedej s cedro v ustih sito lenobo pase in bučelice, zore na vrtu že marelice, srebrno valovi v poljani žito.
Iz krčme fantje so na prag se usuli in dečle, bujne ko potonike, vzhrumi hreščeči bas harmonike, poskočno tenki klarinet zafruli.
Še vrisk.. . in v krčmo drugo se
zgrnilo,
utonilo vse je in potihnilo — od severa je hladno dihnilo, vojaški rog se sliši sem čez Žilo.
A breg naš ne odmeva na robini preleknjen ves ... le olšje šepeta, plahoten ptič nad ločjem vzlepeta, meglice z vetrom greje po modrini.
Pa mimo sela tihotapi cesta glej, že so klanci zaklonili jo, tja prek ponižne želje krilijo na nočno stran v ohola nemška mesta.
V*
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
IZ TEDNA V TEDEN Iz svobodnega sveta: Republikanski senator Smith je predložil v ameriškem kongresu spomenico, po kateri naj bi „ZDA enkrat za vselej odklonile jaltski in potsdamski sporazum z ZSSR. Temelji trajnega in pravičnega miru stoje na visokih moralnih načelih, v Jalti in Potsdamu pa so moralna načela pokopali s samoljubjem in političnim mešetarjenjem.“ če bi ZDA sedaj zavrnile vrednost obeh sporazumov, „bi pridobile v trenutku na milijone prijateljev širom sveta,“ zaključuje spomenica.
Za železno zaveso; Titova Jugoslavija — Titovi komunisti so med državljansko vojno v Grčiji ugrabili tudi veliko grških otrok ter jih odpeljali v Jugoslavijo. Z vrnitvijo teh otrok se je morala baviti tudi plenarna skupščina ZN ter je sklenila, da jih morajo vse države, v katerih se ti otroci nahajajo, vrniti njihovim staršem v Grčiji. Tako je moral tudi Tito izvršiti ta sklep in so te dni izročili v Arandjelovcu grškim in švedskim predstavnikom Mednarodnega rdečega križa 200 ugrabljenih grških otrok.	"
Slovenije in nista znala nemški, sta menila, da sta krogli dobila v spomin. Uvrstila sta ju v svoji zasebni zbirki spominkov, ne da bi o „darilu“ koga od Zveze obvestila. Nemci so v Bolzanu s svojimi kroglami osvojili prvenstvo, Jugoslovani, ki so bili favoriti, so pa doživeli pravi polom. Gladke krogle so jim takorekoč padale iz rok...
za temi vrsticami bilo treba iskati kak-šnh novih vidikov.
;,Katoliški glas" sam pravi, „da imajo slovenski demokratični politiki sicer svoje gledanje na jugoslovanski režim in to po pravici, toda eno je politični režim, drugo je svoboda vere.“ To je res. Kazalo bi pa — in morda kar ob tej priložnosti — da ne bo kasnejših glavobolov med enimi in drugimi finžgarjevskih žalostnih prepoznih „Kako, da nisem vedel?“ — pojasniti, za katerega teh dveh vidikov se list bori ali predvsem bori. časopis ima težko a lepo pot za seboj. Znal je „with bricks and flowers“, zdaj tako zdaj drugače, a vedno dostojno braniti svojo pot m če je čemu služil, je to bilo — razčiščevanju idej. (Ni tudi minil letnik, da ne bi v tedniku samem to v eni ali drugi obliki z upravičenim ponosom bilo o-menjeno. Ali ne bi kazalo zdaj razčistiti še to? Niti hudomušne (ali bedaste?) izjave nekaterih, češ, da bo h'st počasi postal verska priloga Novemu listu (tržaškemu, ljubljanskim oblastem naklonjenemu časopisu) ne bi smel odvrniti tistih, ki so za časopis odgovorni, da ne postavijo pičice na “i”. Stavek v omenjenem uvodniku: „Zaradi tega“ —■ ker je KPJ napravilo glede odnosov do Cerkve določene premike na boljše — „ne moremo danes pisati o razmerah v Jugoslaviji kot smo pisali leta 1950“ —- bi sicer kazal, da se je ob tej priložnosti uredništvo nagnilo
k temu, da KG postane odslej „cerkveno glasilo“, pa vendar bi povsem jasna beseda bila v korist vsem. Pa tudi deklerikalizacija o kateri vsi tako radi govorimo, laiki in duhovniki, pa naj gre za katoličane v poglobitvenem procesu ali pa za druge, bi se pričela mimo in normalno. Po reku, da je nekaj težko izpeljati, kadar so vsi zato, bo tudi ta proces le počasi potekal, saj se je papež večkrat izrecno oglasil s svojo željo po deklerikalizaciji Cerkve, pa tudi oporekovalci so si v tej točki edini z njim.
Reakcija na gornje pisanje v Katoliškem glasu je med ljudmi seveda različna. Ne bi hotel delati krivice, a zdi se mi, da lahko mimo napišem: celo med „nepolitičnimi ljudmi“ so se z njim brez rezerve zadovoljiti ne ¡samo, a predvsem tisti, ki jim „ne imeti lastno prepričanje“ pomeni sinonim za „biti politično odprt“. So pa tudi skeptiki, zanimivo da tudi prav med mlajšimi, med starejšimi pa kdaj celo žalostno zagrenjeni. (Duhovnik: „Ne razumem nič več. A eno vem: Kristus ne bi segal v roke morilcu svojih apostolov, dokler se ta ne bi spokoril, pa četudi bi ta stisk roke olajšal širjenje Njegovega nauka...“)
Ko se bo jasno videlo, komu hoče Katoliški glas najprej služiti, bo ta pell-mell, ki zdaj samo škodi tako dušnemu pastirstvu kakor javnemu življenju, odpravljen. Jasnost je še vedno
koristila tistemu, ki jo je iskal pa tudi onemu, ki jo je širil.“
... „Kakšen smisel ima lahko „sodelovanje“ in „dialog“, če ni prej jasnih stališč predvsem pa želje po njih, bi kazali odmevi Kocbekovega predavanja (O Erosu in seksu), ko so vsi navzoči ob veliki udeležbi navdušeno ploskali predavatelju. To bi tudi bilo razumljivo in prav, če... če ne bi še isti večer komaj nekaj korakov iz dvorani bilo slišati preprostih pa jasno formuliranih nesoglasij s predavalčevimi sicer briljantno podanimi tezami.
Aplavz bi bil razumljiv predvsem med mlajšimi, ki so zdaj vsi „še bolj Kocbekovi“ in bi šli za njim tudi po političnih poljih. Mladi s te in one strani meje so se čutili ob njem kakor bratje in če bi tu eksistirala kakšna „brotherhood award“, bi jo v tem momentu Kocbek gotovo prejel. A že po nekaj dneh je videti, da še z glavnimi (in najbolj pozornost vzbujajočimi) tezami vsaj pol dvorane ni strinjalo. Kaj torej? Molk kot znak takta do povabljenega gosta? Ali kaj bolj prozaičnega in torej — nevarnega?
Pred dnevi je v Gorici predaval tudi mariborski pomožni škof. Znano je, da je, večina tukajšnjih intelektualcev z rezervo sprejela zadnjo Truhlarjevo knjigo in da jih tudi epiteti „provin-cialcev“ (ki ne prihajajo samo iz Nove Gorice...) niso premaknili. Tej knjigi
je omenjeni predavatelj napisal navdušen uvod. Pričakovati je torej bilo, da bodo v dvorani pričujoči teologi, ki so kje tudi javno izrekli svoje pomisleke o Truhlarjevi knjigi, zaprosili predavatelja za kakšno pojasnilo. Ali pa da bo slišati, predvsem zaradi mlajših v dvorani, ki niso vedno ne teološko ne filozofsko dovolj podkovani, kak pomislek, saj knjiga daje zanje dovolj osnov. Pa ni bilo nič. In tisti, ki niso dovolj poučeni, so seveda zdaj samo še bolj za „Grmičevo linijo“. Vprašanje nekega laika predavatelju „Zakaj je knjigi napisal uvod“, bi utegnila biti znak zakritega nesoglasja z njo, in odgovor predavatelja: „Meni ni knjiga povedala nič novega“, da se je pisec uvoda še pred Truhlarjem krepko strinjal z raznimi oporekovalci' ■— toda ne eno ne drugo se n' dotaknilo pravilnosti ali nepravilnosti v knjigi izraženih trditev,
O smislu takega dela naj sodijo drugi, a komur je slovenstva (in krščanstva) na Primorskem mar, ne more mimo tega kakor z grenkobo v srcu.
Gorica je dolga leta vodila svojo „politiko“. Prav ali neprav bo pokazal čas. Zdi se pa, da bi brez ozira na vabila onkraj meje kakor tudi linije raznih skupin po svetu morala tudi v bodoče imeti iniciativo v lastnih rokah. Prav goriški (ali tržaški) posebni politični „way of life“ bi ne koristil samo zamejstvu ampak prej ali slej Sloveniji sami.