Državna politika. V NAŠI DR2AVI. Dr. Korošec pri kralju. Pretekli teden je poklical naš knaj Aleksander našega voditelja dr. Korošca k s&bi v kppaJdšče Vmjačka banja. Dr. Korošec je bil pri kralju predpoldae tri ure. Kralj ga je nato povabil na kosilo. Popoldae je bil dr. Korošec zx>pet poklican. Za tem se je dr. Kpro&ec odpeljal v Slovenijo. Vsi jugo&lovaBski iisti, posebno še SLS nasprotBd, so beležili to kot znameBJe novih političnih izprememb. Jugoslovanski khib je zboroval pretekli četrtek v Mairiboru. Navzooi so bili vsi ^oslanci razen obolelih dveh: gg. Klekla in Škulja. Dr. Korošec je podal ob&Lnio poročilo o razgovorih z vodilinimi osebnostmd drugih strank. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Klub je nato določil smernice za izvajanje letosnjega in priprave prihodajega drž. proračuna. Za in proti Maksimoviču se vrši že dalje časa boj med radikali samimi, potem pa še med radikali in demokrati posebej. Čim bolj zmaguje smisel za to, da bi šel Maksimo¦vič, bivši notraBJi minister, zopet v vlado, tem bolj je vergetBo, da ne bo volitev. Volitve si namreč želijo pred vsem demokrati, ki bi radi postald približno enako moi5ni kakor iradikali. Verjetno je, da se bodo razmere v radikalni stranki uredile in potem je mogoče, da se politicBi položaj zopet izpremeBi. Razkol med radičevci je vedno večji. Dalmatinski sp že sklenili, da bodo vodili svpjo posebno politiko brez Radiča. Zdaj pa se je tak razkol pojavil tudi v Subotici, v Vojvodini. Radiič sam je pretekle praznike poskušal to raz poko zadelati, pa se mu ni posreoilo. Albanci po albansko. To je znano, da uživajo zastopioiki ene države v drugi državi svobodo in da se jih ne sme kar kratkomalo zapirati. Albansika vlada bi pa rada prišla do raznih sporov v Ba&em poslaništvu, pa se seveda ni nič fpomišljala ter je kar zaprla člaaa Bašega zastopstva v Albaniji, Djuraškoviča. Naš odpravnik poslov je sitavil nato zahtevo, da se ga takoj izpusti in vse, kar se je vzelp, tudi vrne, če ne, se prekinejo vse diplomatične zveze z Albanijo. . Vijt »;s Naši diplomati — ne vsi, a velika veciiaa — jih je nesposobnih. Ne ZBajo zastopati koristi države tako, kot bi bilo treba, ne morejo tekmovati zvijacBosti ostalih diplosoiatov. Zato inamerava zunanji minister Mariiukovič izvr- šiti nekaj spTememb, da bodo postali diplomati res sposobni Ijudje in ne Je zaTadd družiBskih vezi. V DRUGIH DRŽAVHA. Italija in Jugoslavija sta izvršili prodgovore za pogajanja. Za eakrat pa bo menda ostalo pri tem. Posebno, ker Italija vedno išče vzroka, da bi bolj ostro nastopila zoper našo državo, pa se |i ne posreoi. Zanimivo je 1:o, da je Abgleška zelo odlocno nastopila zoper Italijo ter je niti najmanj ne bo podpirala v nastopu zoj>er Jugoslavijo. Anglija in Rusija v sporu. Ker so prekanjene vse državniške zveze med obema državama, je seveda tudi trgovska zveza propadla. To pa je udarilo tako ABglijo kot Ru9ijo. Nevamost, da med obema državama nastane vo-jraa, je še vedno zelo velika. Rusija zagotavlja svojo mijroljubnost. V Rusiji hočejo na vsak nacin prepreciti jkrvavo klanje v Evropi ter izjavljajo, da je njihova politika miroljubna. Kljub temu pa se je Rusija že precej pripravila na vojno. Tudi so pred kratkim Lmeli pregled vseh obmejnih čet na rusko-poljski meji. Rumunijo čakajo lmdi časi. Že dalje časa se pripravija v Rumuniji državni prevrat. Ko je bil kralj na smrtBi postelji, je že bil skorp ta pr€H>brat iizvršen. Glavao be&edo imajo geaerali. Zdaj je cela vlada odstopila, le ministrski predsedBik geBeral Avarescu se noče umakniti ia grozi, da bo s svojimi polki dzsilil, da še nadalje ostane mindstrski predsednik in postane rumunski Mussolini. Na Češkem bo ostal položaj vlade kot do zdaj. Tudi češka ljudska stranka bo še nadalje v vladi. To tudi zelp dobro vpliva Ba razmerje češke države do Vatikana. Je upai!i, da se bodo vse sporne zadeve prav kmalu uredile. Tudi svobodomiselnd Čehi so uvideli, da je največja neumnost, bordti se zoper katoliško Cerkev, kd more le koristiti vsaki praviČBi državi, ne pa ji škodovati. Kitajska — plen generalov. Na Kitajsikem so še vedno hudi bpji med generali. Zdaj so južne čete zelo napredovale. Moč Čaogtsalina je zlomljena, glavno mesto Peking je v nevamosid. ČaBgtsolioti je dzgubil boj, ker so ga poveljniki posamezniih čet izdalnL Madžari za Habsburgpvce. Madžarski politiki, ki so za Habsburgovce, so imeaovali aadvojvoda Josipa Fraajo za regenta, dokler Karolov sia Oto ae bo polaoletea. Madžaroai je samo za parado, zato tadi to imeaovaaje v repabliki le osmeši ajihovo aezrelost. Za ubogo ljadstvp, ki aa Madžarskem zelo trpi, pa aimajo ae časa, ae srca.