Zgodmthsftzapisi
takoj nadomestila poruSeni most z brodom, istodasno
pa je pridela popravliat polkodovani oz. poru5eni
most. Ob koncu vojne so se vloge zamenjaie, takrat je
ob umiku most poru5il okupator. Ob koncu leta 1945
sta ga prideli Hrva5ka in Slovenija popravljati. eez
dobrih deset let je most pridel vidno propadati, saj sta
ga lastnika nezadostno vzdrLevala, zato je priSlo do
zaprtja, pa zopet do delnega odprtja. V jeseni 1965. je
pri5lo zaradi modnega posedanja, zakar je bila vzrok
narasla reka Drava, do popolnega zaprtia. Vendar so
most ljudje z obeh strani 5e vedno uporabljali, kljub
veliki nevarnosti. Zato se je maja 1966 ormo5ki
obdinski (tab za naravne nesrede odlodil, da most, ki
se je nevarno sesedel, z miniranjem prekine in tako
onemogodi prehodnost mostu. Postopek miniranja ni
potekal po nadrtu, zato se je lesena konstrukcija
mostu, ki je bila prepojena s smolo, vZgala. Kljub
prisotnosti gasilcev mostu niso mogli reliti in ta je bil
popolnoma uniden. Akterji miniranja so bili sodno
preganjani, vendar so bili dez dobro leto dni oproldeni
vsake krivde. Cez dve leti sta republiki zgradili nor,,
sodoben betonski most, ki 5e danes kljubuje dasu,
Franc Krnjak
V nadaljevanju je zapis o srediikih zdravnikih, ki so
delovaLi v krajtt od 1910. leta naprej.l Do tega leta je
kronologijo zdravnikov opisal v "Srediiki kroniki"
prof. Fran Kovaiii. Nekateri zdravniki so v prispevku
podrobneje obdelani, sqi so v Srediiiu pttstili
ruoinejii peiat in tudi i.eLenih podatkov je bilo vei.
Uvod
Prebivalce naSega lepega planeta so od vsega zadetka,
seveda poleg drugih tegob kot so lakota, naravne
uime, kobilice, vojne, medetidni spopadi ipd. , najbolj
pestile raznebolezni in pa seveda po5kodbe, ki so jih
dobili pri delu, lovu, bojevanju, raznih opravilih,
polkodbe ob rojevanju itd. Tak5nemu stanju v
dlovelki skupnosti je nevede sledila veda, ki je
pozneje dobila ime medicina. Sicer pa so bile bolezni,
po takratnem pojmovanju, posledica vpliva
nadnaravnih pojavov, torej delo in vpliv demonov na
dloveka. Zato so tak5na stanja ali zdravilstvo
prepuldali vradem, ki so s svojim delovanjem s
pomodjo zdravilnih rastlin izganjali iz telesa bolnika
hudobnega duha. Pozneje so to delo opravljali
duhovniki. Hipokrat je tak5na zdravljenja zavrgel in
' Do leta 1910 so sredi5ki zdravniki opisani v Kovadidevem
delu Trg SrediSdc, 1910, 199-201.
SREDISK ZDRAVNIKI PO LETU 1910
kljub po5kodbi, kiioje zadobil leta 1991 ob slovenski
osamosvojitveni vojni.
Viri in literatura:
- Arhiv OkroZnega drZavnega toZilstva na Ptuju.
- iasnikVeder, 10. maj 1966, str. 8; 12. maj 1966, str. 5;
29. april1968, str. 1.
- dasnik Dela,2't. april 1968.
- dasnik Ptujski Tednik, maj 1966.
- 7D,5t. 19, od 20.5. -26.5. 1966.
- Dravski bobri, glasilo delovne skupnosti Tehnogradenj,
april-maj 1968.
- R. Jurdec, Skozi ludi in sence L del.
Ustni viri:
- TomaZ Piak, Ormo2.
- Milan Ulaga. OrmoZ.
- Peter Prejac, Velika Nedelja.
medicino osvobodil verskih in praznoverskih spon ter
jo postavil na znanstvene temelje.
Nekdaj so zdravnike imenovali fizlki ali doktorji
medicine2. Obvladati so morali prvo pomod, malo
kirurgijo in porodno pomod. Nemalokrat je fizik
pomagal tudi domadim Zivalim. Pri svojem delu je
uporabljal zdravlla, ki jih je moral imeti v svoji
prirodni lekarni, v vedini jih je izdeloval sam.
Drugi zdravstveni poklici so bili ranocelniki ali
kirurgi, brivci3, padarjia in babice. Vsi ti, razenbabic,
so bili obrtniki neuglednega poklica. Ranocelniki so
zdravili s preprostimi zdravilnimi metodami - z
2 Na Stajerskemje bil leta 1870 en zdravnik na2200
bolnikov.
3 S kriZarskimi vojnami je pri5la moda noSenja brad. Temu
sledi razvoj brivskega poklica.
'Bod". ali kopali5ki mojster-iz te beseda domada izpeljanka
padar. Od 14. stol. naprej so vodilijavna kopali5da, v 16.
stol. pa so prevzemali vse ved ranocelni5kega dela.
Padarji in brivci so bili zdruZeni v cehe. Ferdinand II. je
leta 1630 izdal patent, s katerim je zalditil vse Stajerske
ranocelnike in padarje. Do leta 1784 so bili zdnieni z
nediplomiranimi zdravniki v posebno zadrugo za
Stajersko v Gradcu. Zavetnrka te zadruge sta bila sv.
Kozma in Damijan.
-30-
Zgofaztirufi zapisi
zdravilnimr zeliSdi, tudi zagovori, osklbovali so rane
in po5kodbe. Pu5dali so kri, nastavljali pijavke,
klistirali, pripravljali obliZe, mazila in bd,zame,
izrezovali zunanje bule, izdirali zobe, operirali
rstrgali) sivo mreno itd.
Y letu l7B4 je cesar JoZef razglasil ranocelni5tvo za
prosto umetnost. Odtlej so ta poklic smeli opravljati le
rzpra5ani ranocelniki, ki so se vadili v bolni5nici ter se
rzkazovali kot izpra5ani ranocelniki. S tem patentom
niso bili ved dlani zadruge in niso delovali po
brivnicah, kar je bilo prej za ranocelnika pogoj. Od
ie-sa leta niso smeli imeti brivnic, kopeli in udencev.
Pozneje so se iz ranocelniSkega poklica osamosvojili
rirurgi ranocelniki. Njihovo delo je bilo uravnavanje
zlomov in izpahov, nekrvavo naravnavanje kile,
--,dstranjevanje kile, odstranjevanje kamnov in odesne
:nrene. Delovali pa so tudi tako imenovani okajevalni
rirurgi. Ti so imeli nalogo zdraviti predvsem sifilis z
"rporabo Zivosrebrne pare.
Kmalu po 2. svet. vojni, skoraj vse do konca
i:stdesetih let prejSnjega stoletja, je bilo delo
:Jravnika, 5e posebno na periferiji, zelo naporno.
Hiine obiske je moral zdravnik opravljati, kakor se je
,:rteri zna5el - s kolesom, konjsko vprego ipd.
)pravljal je ambulantno tak5ne posege, ki so nam v
irnaSnjem dasu nepojmljivi in nemogodi. Zaradi
:Jdaljenosti od bolniSnice je moral zdravnik med
jmgim opravljati tudi rnanjle kirurlke posege
:skrbovanje raznlh ran, ureznin, puljenje zob, luSditi
:osteljico in Sivati presredke ipd. , kar danes vsekakor
.-.di v bolni5nidno zdravljenje. V Sredi5du je bila 5e
:.-,sebej znadilna neka posebnost. V ta obmejni kraj, s
:natskim Medmurjem, je prihajalo rntlogo bolnikov
:z teh krajev, ki so bili seveda prav tako deleZni
:dravni5ke pomodi. Zato je moral zdravnik
r:malokrat na hi5ni obisk tudi onstran meje, kar pa
::r'edfl ni bila nobena ovira.
Zanimivo je, da je lokalna skupnost v SrediSdu sama
:oskrbela za zdravntkovo stanovanje. Navadno so
.tanovali zraven ambulante - v obdinski zgradbi, pri.x
Tomaiiiu in v Sarovi hiSi. Po izgradnjijavne tehtnice
:b koncu petdesetih let pa je bilo za stalno nastavljene
zdravnike stanovanje v gornjem nadstropju. Pozneje
r. to stanovanje preIlo v zasebno last.
V Sredi5du delujoli zdravniki
Dr. Josip Spe5ii
Skoraj polnih Sestindvajset let (1889-1915) je zdravil
'. SrediSdu in okolici domadin dr. Josip Spe5id,
zdravnik, rojen 4. februarja 1849 v Salovcih, v
.rediSki Zupniji. Pred tem je bil zdravnik v LJutomeru.
Po Studiju medicine na gra5ki fakulteti je bil 1878. leta
vpoklican v voja5ko sluZbo v Bosno. Pozneje se je
nastanil v Ljutomeru in tukaj sluZboval do leta 1889.
Isto leto je zapustil Ljutomer in nato prevzel sluZbo
tr5kega zdravnika v domadem kraju, Sredi5du od
Dravi. Dr. Spe5id se je ob prevzemu sluZbe v Sredi5du
strinjal s pogoji, ki jih je posravil trlki obdinski
zastop, da mora namred govoriti slovensko in
brezpladno zdraviti reveZe. Ze leta 1B7B je bil dlan
dru5tva Stajerskih zdravnikov, redno se je strokovno
izpopolnjeval na znanih avstrijskih klinikah. Tudi
sicer je bil dr. Spe5id znan kot odliden zdravnik. Umrl
je 3. maja 1915.leta v SrediSdu, kjer je tudi pokopan.
Dr. Josip TavIar
Zaradi vojne vihre do leta 1918 ni bilo v Sredi5du
zdravnika. To leto (12.7. 1918) prevzame zdravniSko
rnesto dr. Josip Tavdar, zdravnik, ki je priSel v
SrediSde iz Ormoi.a (l9lB-1923). Josip Tavdar je to
delo opravljal pet let, vse do leta 1923. Rodii se je 29.
marca l8B7 v Kodevju.
Dr. Tavdar je bil navdulen sokol, ki se je ukvarjal tudi
s politidnirn Zivljenjem v Sredi5du. Prijateljeval je s
srediSkim veleposestnikom Francem Kodevarjem. s
katerim sta bila glavna organizatorja pri izgradnji
sokolskega clomas leta 1921.
Tavdarje po odhodu iz SrediSda opravil specializacijo
iz zobozdravstva na Dunaju in obenem ordiniral v
Radedah. Iz Raded se je s Stevilno druZino preselil v
rojstno Ljubljano, kjer je leta 1941 un-rrl. Njegov sin
Danilo, roj. 1918 v SrediSdu, je bil znani slovenski
zdravstveni publicist.
Dr. Alfred Heiss
Leta 1923 se je po odhodu zdravnika Tavda{a v
Radede in na Dunaj preselil iz Ormoi.a dr. Alfred
I{eiss. Tukaj je delovai vse do jeseni 1941. leta (1923-
1941), ko je prevzel mesto predstojnika ormo5ke
bolni5nice in si v kratkem dasu pridobil lepo
prernoZenje. Alfred Heiss je bil tudi odliden
zotrozdravnik. Rodil se je leta 1886 v okolici BreZic.
V dasu prve svet. vojne je bil na fronti v Rusiji, od
koder si je pripeljal Zeno Valentino, ki je bila huda
nasprotnica slovanstva in boliSevizma. Ustni viri
navajajo, da so ji boljieviki v Rusiji pornorili druZino,
zato je menda tako sovraZila komuniste in Slovane in
s terr odporni5tvo v srediSki okolici. Bila je glavni
5 O Taviarju je zapisano v lupnijski kroniki, da ni bil
priljubljen zdlavnik pri prebivalstvu, saj je zanernarjal
svoj poklic in se bolj posvedal strankarskim zadevam v
trgu. Bil je tudi oster nasprotnik preselitve otrolkega vrtca
iz stavbe izobraZevalnega druitva v SrediSdu, ki gaje
vodila posvetna vzgojiteljica, na novo lokacijo na Grabe.
kjer so vrtec vodile Solskc sestre.
-31 --
Zgodoviruft zapisi
nosilec nacistidne ideologije in je odlodala o
deportaciji SrediSdanov6. Ob nastanku nacizma se je
druZina takoj vkljudila v KB (Kulturbund - prosvetna
zveza ali peta kolona). Ob vdoru nacistov je Heiss
prevzel politidno oblast v Sredi5du ob DraviT. Takoj
ob prevzemu Zupanske funkcije (Amtsbiirgermeister)
je zapedatil 5olo, Sokolano in Orlano8 ter obe
posojilnicie. Poleg njega se je politidno udejstvoval
tudi njegov sin Pavel, ki se je vedno vmelaval v
obdinske zadeve, zato so ga Sredi5dani klicali
"Oberbtirgermeister". Jeseni leta 7941 se je z druZino
preseli v OrmoZ, kjer je prevzel vodstvo ormo5ke
bolni5nice namesto izgnanega zdravnika dr. Hrovata.
Po njegovem odhodu v OrmoZ med okupacijo v
Sredi5du ni bilo zdravnika. Ob koncu vojne se je
druZina umaknila v Avstrijo, premoZenje v SrediSdu
pa je nova oblast nacionalizirala. Zdravnik Alfred
Heiss je umrl v visoki starosti.
Dr. Alojzij Toplak
Skupaj s Heissem je ordiniral v Sredi5du zdravnik dr.
Alojzij Toplak (t937 - 194t).
Po priselitvi Alojzija Toplaka v Sredi5de, 11.3.1937,
sta delovala tukaj dva zdravnika. Pred tem je Alfred
Heiss kupil Robidevo posestvo (danes Slovenska c.
1B) in se 5e pred prihodom zdravnika Toplaka preselil
iz tr5ke hi5e.
Zdravnik Toplak se je rodil 20. januarja 1906 v
Vintarovcih, sedanja obdina Destrnik (Sv. Urban).
t'Ustni viri iz SrediSda nam povedo, da je vedkrrrt javno
grozila, da bo kak5no ulico ali zasclek v SrediSdu dala
popolnon-ra prescliti ali izgnati. Se posebno tiste
prebivalce SrediSda, katerih zdravnik jc bilToplak. Bila je
sad ljubezni med Rusom in AngleZinjo.
7 1ll. aprila 1941 je pred posojilnico (poito) v Sredi5du
prebral naslednji "proglas": "Ko smo pri(li z odlodnejlim
in hitrim sklepon'r firerja pod varstvo Rajha in nem(ke
vojske, smo dcz nod bili releni ne-gotovosti in nesrede
zadnjih mcseccv in tednov. Odslej bomo pod okriljem
fircrja in njegove vojske mirno uZivali sadove edine in
sijajno organizirane kulturne velesilc*, katere prvo geslo
je: skupna last in dobrobit drZavljanovje vaZncjia od
osebne koristi! V znak spoitovanja velikemu vodji
izotresite na rojstni dan firerja, v nedeljo 20. 4. . njegove
zastave. S tem boste pokazaii svojo voljo, da se boste
pokoravali novemu redu, pokazali pa boste tudi svoje
prijateljske in rniroljubne namene napram svojenru
najviSjernu predstavniku". Dr. Heiss
* Svojo kulturo so za tem kazali vsa naslednja Stiri leta-
oo. avtorja. (Progias v muzeju NOB v Sredi5du.)
u Orlovski dorn se je uraclno imenovai Klekova dvolana,
tudi l)rultveni dorn so ga imenovali ciomadini.
e lvan Na.ii-er,'lrg SLccliSde-zgoci. podatki, rokopis. Hrani
ZAP Ptuj.
Gimnazijo je obiskoval na Ptuju. n-redicinsko fakulteto
pa v Gradcu,leta 1934je Studij tudi koncal. Obvezni
medicinski staZ je opravil avgusta 1935 r'stalni vojni
bolnici III. armijske oblasti v Skopju, kar je bilo
obenem sluZenje obveznega vojnega roka. Ze dan po
vrnitvi iz Skopja, 16. 8. 1935, je nastopil sluZbo kot
brezpladni zdravnik-volonter v banovinski sploSni
bolni5nici v Mariboruro. Ideoloiko je bil zdravnik
Toplak levo usmerjen. Bil je dlan sokolskega druStva
in dlan Akademskega druStva Triglav.
Alojzij Toplak je zasedel v tr5ki obdinski hisi
stanovanje in ordinacijo. Kot zdravnik in dlovek je bil
Alojzry Toplak v Sredi5du in okolici zelo priljubljen.
To seveda ni bilo pogodu banovinskemu zdravniku
Alfredu Heissu, zato je bil po vdoru nacistov Toplak
prvi na spisku za odstranitev. Dr. Toplak je v svoji
zasebni ambulanti zdravll reveZe zastonj in je veljal za
ljudskega zdravnika.
Ponodi 19. aprila 1941 so ga gestapovci odpeljali
najprej v ptujski zapor, nato na Borl in za tem v
Rajhenburg (Bresternica), od koder so ga deportirali v
Nemdijo. Zena, ki je bila v SrediSdu uditeljica, je z
otrokoma morala takoj zapustiti stanovanje. Nemike
oblasti so ga zaplenile in zapedatile. Streho nad glavo
so ji nudili Skrgetovi na "placu", od koder je v strahu
pred izselitvijo v Srbijo odila k svoji mami v
Preddvor pri Kranju. Po vrnitvi iz izgnanstva, leta
1945, je zdravnik Toplak z dekletom nastopil sluZbo v
Apadah pri G. Radgoni, kjer je deioval vse do svoje
smrti l910.leta. "Bil je izobraienec, ki je ljubil Ljudi,
glasbo, telesno kulturut, slovenski je:ik, lireraturo irt
gledaliiie".
Dr. Anton Bezjak
Julija 1945 (1945-1950) je nastopil sluZbo krajevnega
zdravnika dr. Anton Bezjak.
Rojen je bil 13. januarja 1910 v Bratislavcih pri
Polenlaku. Medicinsko fakulteto je kondal v Zagrebu
1940. leta. Z drulino je stanovai v Tomaiidevi hi5i
nasproti sredi5ke Zage. Tukaj je imel tudi ordinacijo.
Zena Julika, domadinka 7z znane Bedjanideve druZine
iz Obrei.a, pa je bila ta das uditeljica v Sredi5du.
DruZina se je z dekretom preselila v Ljutomer, kjer
Anton Bezjak specializiral splo5no medicino in postal
dolgoietni direktor ZD Ljutomer. Umrl je leta 1979 v
L jutomeru za srcno kapjo.
Dr. Jevrem (Jeia) Stanojevii
Anton?l Bezjaka je zamenjal zdravnik iz Srbije rir.
l0,,uraon, nfl zlV Dotnlsnlcc:
boinica I. reda Mzrribor-.
-32*
Kraii evina Jugosiavij a, SpioSna
Zgolooirsft zapisi
Jevrem (JeSa) Stanojeviir' 11950-1953). Rojenje bil v
Zaje(,arju, medicino pa je Studiral v Parizu. "Dr. JeSa",
kot so ga pacienti imenovali, je imel zasebno
ordinacijo. Ordiniral je v Sarovi hiSi (danes Slovenska
c. 34), kjer je tudi stanoval. Med SrediSdani in
okolidani je bil zelo priljubljen in znan kot dober
zdravnik. Leta 1953 se je vrnil v Srbijo.
Dr. JoZe Neudauer
Ze prvega aprila 1953 je nastopil zdravni5ko sluZbo v
Sredi5du dr. JoZe Neudauer (1953-1955)''. Rodil se.le
16. septembra 1920 y Zg. Rodici, Sv. Ana, v
Slovenskih goricah. Klasidno gimnazijo je obiskoval v
lIariboru, ljubljansko medicinsko fakulteto pa je
kondal 1951. leta. Ime je naziv doktor znanosti in je
bil med drugim tudi docent na MF v Ljubljani.
V Sredi5du mu je bilo prvo delovno mesto po staZu v
ptujski bolni5nici. Z i.eno, ki je bila prav tako
zdravnica in se je vozila z vlakom v sluZbo na Ptuj, sta
krajii das stanovala v sobici nad po5to, ambulanta pa
1e 5e vedno bila v Toma5idevi hi5i nasproti Zage. Po
izselitvi zdravnika JeSe iz Sa.ore hiSe se je tudi
ambulanta preselila tja, obenem pa je tudi zdravnik
dobil tam stanovanje. Dr. Neudauer se spominja, da je
ambulanta delala vsak dan dopoldan, enkrat tedensko
pa popoldan, ko je bila posvetovalnica za dojendke in
nosednice. V istih prostorih je enkrat tedensko,
popoldan delal zobozdravnik.
Da je bil dr. JoZe Neudauer zelo priljubljen zdravnik,
potrjuje njegov odhod na Ptuj, kjer je specializiral
interno medicino in postal predstojnik ittternega
oddelka. Primarij doc. dr. sci. JoZe Neudauer se
tistega dasa spominj a'. "Tri leta s Srediiianci so bila
lepct leta, sai sem se poitttil kot doma. Imel sem vtis,
da so me Srediiianci sprejeli za svojega. Vezi z niimi
nisem prekinil tudi po odhodu na Ptuj. Ob odhodu iz
Srediiia so mi Srediiianci pripravili prisrien
poslovilni veier, ki so se Ba udeleiili predstavniki
krajevne skttpnostil3, r,tiitelji, ittpnik, ugledni in
preprosti Srecliiianci. PreZiveli smo veselo in zabavno
ttoi s pesmijo in plesom. Zjutraj, ko je bilo treba na
" "D.. J"5a" je bil stric, moZ mamine sestre, poznejiemu
SrediSkemu zdravniku Antoniju Tropu.
rr Proti koncu leta 1955 je dobil dr. Neudauer stanovanje na
Ptuju, vendar je 5e uradno ordiniral do konca leta v
Sredi5du. S 1. januarjem 1956 je pridel s specializacijo z
interne medicine na int. oddelku splo5ne bolni5nice na
Ptuju, vendar ie 5e vse do konca maja 1956 honorarno
ordiniral trikrat tedensko v Sredi5du, ko ga zamenja dr.
Praprotnikova. Prim. doc. dr. sci. JoZe Neudauer je
dobitnik Potrdcvega priznanja in dobitnik prestiZnega
Gerbdevega priznanja zaleto 2005.
rr Op. avtorja: verjetno je rniSljena takratna obdina.
vlak za Ptui, so me udeLeienci veiera s harmoniko
spremljali na vzelezniiko postajo. Crpro, mlad
zdravnik Z malo izkuiniami, sem, tako vsai ttpam,
uspeino reiil svoje zaietno poslanstvo sploinega
zdrovnika v Srediiitt ob Dravi". iastitljivih let Zivi
zdaj na Ptuju.
Prim. dr. Francka Praprotnik
Prim. dr. Francka Praprotnik, z redovni5kim imenom
Miriam (1956-1960), je zamenjala dr. Neudauerja.
Rojena 31. oktobra 1924 v Naklem na Gorenjskem se
je zaobljubila, da bo postala redovnica in odila h
gobavcem v Holokaj. Zaradi rev5dine ni mogla
obiskovati gimnazije v Klanju, zato je obiskovala
klasidno gimnazijo v Ljubljani, stanovala pa pri
sestrah usmiljenkah. Studij medicine na ljubljanski
fakulteti je kondala 1952. leta. Pred prihodom v
Sredi5de je sluZbovala v bolni5nicah v Novem mestu,
na Ptuju in v Ljubljanila. Blaga, z globoko vero in s
sodustvovanjem do sodloveka, je odSla po odhodu iz
Sredi5da v misijon. Je specialistka za pljudne bolezni.
Po odhodu tz Sredi5da je stopila k sestram
usmiljenkam v Beograd in se leta 1963 zaposlila v
bolni5nici za pljudne bolezni v Pe6i na Kosovu.
Na Sredi5de jo veZejo zelo lepi spomini, prav tako pa
se 5e danes starej5i prebivalci Sredi5da in okolice
spominjajo "doktor Francke" v najlep5i ludi. Da je to
res, nam prida njena izpoved v nekem intervjuju. "Kol
z.dravnica sploine medicine senl se zaposlila v
Srediiitt ob Dravi. Ta leta so nepozabna. Takrat sem
postavliala praktiine temelje svojemu teoretiinemu
znanju. In konino je posiialo sonce s polno svetlobo v
ruoje iivljenje... Tako setn se leta 1960 poslovila od
dragega Srediiia ob Dravi... ". Da to niso bile samo
prazne besede, prida dejstvo, da si 5e danes redno
dopisuje z nekaterimi Sredi5dani.
Od leta 1991, ko se je upokojila, deluje v Albaniji v
mestu Dradu.
Dr. Antonije Trop
Od 1. julija 1960 do 1962 marec) je prevzel v
Sredi5du skrb za zdravje dr. Antonije Trop. Rodil se je
2. julija 1931 v Zaje(,arjt, odetu Slovencu, doma z
Le5nice pri OrmoZu, in materi - Srbkinji. Konec 1941.
leta se je druZina preselila v OrmoZ k odetovemu
bratu, zato se je mladi Tone vpisal na ptujsko
gimnazijo. Na MF v Ljubljano se je vpisal 1950. leta
in jo kondal leta 1958. Med Studijem se je druZina,
skupaj s stricem "dr. Je5o", leta 1953, vrnila v Srbijo v
Zemun. Po obveznem staZiranju se je zdravnik Trop
t4 - ,'- Tukaj je specializirale iz
spominjajo sledi5ki pacienti
pediatrinja.
otroikih boleznih. Kot se je
in prebivalci, je bila odlidna
-33-
Zgotouhsftzapisi
zaposlil v Sredi5du ob Dravi. Skupa.j s krajevnimi in
obdinskimi funkcionarji si je prizadeval, da bi se
ambulanta posodobila in preselila iz Sarove hi5e v
obdinsko stavbo. Po tem uspehu, letu 1961, je od5el v
OrmoZ (marec 1962). Leta 1964 je zapustil OrmoZ in
pridel s specializacijo iz interne medicine v ptujski
bolni5nici. Do svoje upokojitve je ostal priznan
internist v ptujski bolni5nici. Tudi na zdravnika dr.
Tropa imajo prebivalci celotne ormoike obdine zelo
lepe spomine. Po pripovedovanju njegove Zene Lidije,
ki je tudi zdravnica, so bili v Sredi5du zanju dudoviti
tasi.Zivi v pokoju na Ptuju.
Dr. Antonije Trop je bil slavnostni govornik ob odprtju
nove zdravstvene postaje v Srediiiu leta 1961.
(Fotografijo hrani dr. A. Trop)
Dr. France Nose
V letu 1962 je pri5el v Sredi5de zdravnik dr. France
Nose (1962-1963). Rojen je bll23. novembra 1926 v
Ribnici na Dolenjskem. MF v Ljubljani je kondal
1956. leta. Prva zaposlitev mu je bila v jeseni5ki
bolni5nici, vpisal se je na specializacijo iz
ginekologije, ki pa je ni kondal. Novo sluZbo je dobil
v Dobrni, od koder se je preselil na prosto mesto
zdravnika v Sredi5de. Tudi on je veljal v Sredi5du za
zelo dobrega, priljubljenega in spoStovanega
zdravnika. Iz Sredi5da se je preselil v Litijo, kjer je
prevzel mesto direktorja tamkaj5njega ZD ter se po
sedmih letih odlodil oditi z druLino v Nemdijo. V
Nemdiji je specializiral ginekologijo in se po
dvaindvajsetih letih vrnil v Slovenijo. Naselil se je v
Skofji Loki, kjer je 7. februarja 1996. leta umrl.
Dr. Franc Antolii
Po odhodu dr. Noseta, prihajajo v Sredi5de dnevno
zdravniki iz OrmoZa. Med njimi je tudi mladi
zdravnik dr. Franc Antolid, rojen 1935. leta v
Lahoncih. MF je kondal 1962. v Ljubljani, prva
zaposlitev mu je bila v OrmoZu in Sredi5du. OrmoZ je
zapustil 1972. leta in se preselil v Radence, kjer je
specializiral interno medicino. Delal je kot
kardiolo5ko usmerjen internist v zdravstveni sluZbi
Zdravili5da Radenska in bil nato vodja zdravstvene
sluZbe" hivi v pokoju v Radencih.
Dr. Boris Vouk
Na nekdanji praznik dneva borca, 4. julija 1965,
(1965-1972) je priSel v Sredi5de mlad zdravnik iz
Zagreba dr. Boris Vouk.
Rojen je bil 17. avgusta 1936 v Zagrebu slovenskim
star5em, Zivedim v Zagrebu. MF je kondal 1963. leta v
Zagrebu. Po kratkotrajnem staZiranju na Ptuju je
prevzel 4. julija 1965. leta mesto zdravnika v
Sredi5du. Ker na Ptuju ni dokondal obveznega
staZiranja, je moral to opraviti ob delu v bolni5nici v
Cakovcu in VaraZdinu.
Dr. Vouk je bil priljubljen in dober zdravnik. V
Sredi5du se je kmalu udomadil in nalel velik krog
prijateljev. Tudi k njemu so kar "drli" pacienti z vseh
strani, posebno 5e iz sosednjega Medjimurja. Na
Sredi5de gaveLejo zelo lepi spomini. Spomni se, da je
ob odhodu, septembra 1972. leta, v OrmoZ, dobil v
Sredi5du "domovinsko pravico" s spominsko listino.
Tudi slovo od SrediSdanov je bilo lepo. Vendar se ni
za vselej poslovil iz Sredi5da, saj je pozneje, ko tukaj
nekaj dasa ni bilo stalnega zdravnika, hodil obdasno
ordinirat. Zdravnlk dr. Vouk je izmed vseh povojnih
zdravnikov najdlje ostal in stanoval v Sredi5du -
sedem let in pol. Pozneje je specializiral pediatrijo in
se je dolgo let posvedal zdravju otrok in
mladostniko v. Zivi in dela v OrmoZu.
Dr. Simeon Ljubotina
Za Borisom Voukom je pri5el v Sredi5de zdravnik dr.
Simeon Ljubotina (1973).
Dr. Ludvik Galun
Dr Simeona Ljubotino je zamenjal zdravnik, domadin
iz OrmoZa, dr. Ludvik Galun (1973). Kot se vidi iz
letnic, ta zdravnika nista bila dolgo v Sredi5du.
Ljubotina je od5el neznano kam, zdravnik Galun (roj.
1946) pa je v sobo5ki bolni5nici specializiral
pediatrijo, nato se je preselil v Nemdijo, kjer Zivi in
dela 5e sedaj.
Dr. Peter Galparii in dr. Boris Vouk
V letih 1974 do 1976 sta re5evala "kriZe in teZave" v
Sredi5du zdravnika iz ormoSkega zdravstvenega doma
- dr. Boris Vouk in dr. Peter Ga5parid, domadin, rojen
1934. v Podgorcih, je postal pozneje tudi direktor ZD
OrmoZ. To delo je opravljal vse do svoje smrti.
Dr. Daroslav Babi6
Njrlu je zamenjal zdravnik dr. Daroslav Babi6 (1976-
1917). Zanimiv zdravnik, ki je imel svojstven pogled
na zdravje in medicino. Zelo rad se je druZil s
-34-
Zgo[ortinsft zapisi
.:edr5kimi Sportniki.
Dr. Boris Ogrizek
Leta 1978 je za kratek das pristal v Sredi5du zdravnik
Jr. Boris Ogrizek, ki so ga po njegovem odhodu
nadomeldali zdravniki iz ormolkega zdravstvenega
doma.
Dr. Angela Bedjanii'Srebotnik
2e po odhodu doktorja Borisa Vouka je nastala v
Sredi5du nekak5na kriza pri pridobitvi krajevnega
zdravnika. Zato je na prigovarjanje Marice Brazda
prevzela delo zdravnika v SrediSdu upokojena
zdravnica, domadinka, dr. Angela Bedjanid-
Srebornikls (1980-1981). Rojena je bila 27. maja
1916. leta v ObreZu. Zaradi vojne je MF v Zagrebu
kondala Sele po vojni in stalirala v zagreb5ki
bolni5nici Rebro. Kasneje se je zaposllla v ZD v
\Iariboru, pokoj pa je dodakala kot dolgoletna
tovarni5ka zdravnica v mariborski livarni.
Dr. Karmela Risek
Isto leto je pri5la v Sredi5de zdravnica z Hrva5ke, dr.
Karmela Risek (1981-1986). Po specializaciji iz
psihiatrije se je zaposlila v ormolki bolni5nici, zato so
zopet ordinirali v SrediSdu ormoiki zdravniki.
Dr. Zlata Vidar
Po kondani ljubljanski MF leta 1984 in obveznem
staZiranju je pri5la v Sredi5de stalna zdravnica,
domadinka iz Ormoia, dr. Zlata Vidar (1986-1987).
\Ilada zdravnica je po skoraj letu in pol zaradi
specializacije zapustila SrediSde in se zaposlila v
ormo5kem zdravstvenem domu, kjer je 5e danes.
Dr.Ivan Me5ko
Kondno, kot pravijo "Srejanci", so po odhodu
doktorice Vidarjeve to leto (1987) dobili stalnega
mladega zdravnika, ki se tukaj trudi ie polnih
osemnajst let, od februarja 1987 do danes - dr. Ivana
Meika, doma iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Rodil se
je 4. decembra 1960, MF v Ljubljani je kondal leta
1985 inje po enoletnem staZu pristal v Sredi5du.
Vsi delujodi zdravniki so v Sredi5du pustili vsak svoj
pedat. Eni bolj opazno, drugi komaj opazno. Ob
't Njen ode Andrej Bedjanid je bil v stari Jugoslaviji
predsednik oddelka za notranje zadeve v Koroldevem
notranjem ministrstvu in tudi tajnik Koro5deve SLS
stranke. Med vojno je bila Bedjanideva druZina izseljena
v Srbijo. Angela se je tam povezala z odporni5kim
gibanjem. Po nalogu /verjetno partije/ je morala
odpotovati v Graz, kjer je bila sluZkinja pri pomembni
esesovski druZini.
vsakem prihodu novega zdravnlka so bili Sredi5dani v
zadetku do njega rahlo nezaupljivi. Vsekakor pa so
bili tamkaj5nji prebivalci na svojega zdravnika vedno
zelo navezani in so ob vsakem odhodu drugam bili
zelo prizadeti. Tam Zivedi zdravniki pa so bili tesno
povezani s prebivalci in so tudi privzeli kak5ne
posebnosti in navade, ki so Zivele med njimi.
Ob izgradnji drugega stanovanjskega bloka v
sose5dini na Slovenski cesti leta 1986 ambulanto
naslednje leto preselijo v pritlidje te stavbe. Sodobno
opremljena vedno nudi pomod prebivalcem. poleg
OrmoZa je Sredi5de edini kraj, kjer je zdravnik dnevno
dosegljiv. Z razllko s prejSnjimi stalnimi zdravniki, ki
so stanovali v Sredi5du, danalnji stalni zdravnik ni
vedno dosegljiv v nujnih primerih. V takSnih primerih
je treba poiskati pomod pri deZurnem zdravniku v ZD
OrmoZ.
Skupinski posnetek udeleiencev ob odprtju zdrsvstvene
postaje. V ospredju sedi dr. JoZe Neudauer. (Fotogrffio
hrani dr. A. Trop)
Povzetek
Po letu 1910 se je v Sredi5du zvrstilo lepo Stevilo
zdravnikov, ki so skrbeli, da se zdravstveno stanje
prebivalstva ni poslabdalo. Dr. Spedida je vojna vihra
doletela prav v SrediSdu, vendar je slabo leto po tem
umrl. Med prvo svet. vojno tako v Sredi5du ni bilo
zdravnika, zato so prebivalci iskali pomod v OrmoZu.
Se pred koncem vojne pride v SrediSde za zdravnlka
dr. Josip Tavdar, doma iz Kodevja. Dr. Tavdar je bil
velik prista5 Sokola in je v SrediSdu pomagal zgraditi
sokolski dom. Tavdarja je zamenjal ormo5ki zdravnik
dr. Heiss, ki je ordiniral vse do okupacije nacistov. V
dasu preobrata je prevzel Zupansko funkcijo, saj je bil
Le prej dlan nemSkega Kulturbunda. Nekaj let pred
vojno, sodasno z dr. Heissom, je ordiniral v Sredi5du
dr. Alojzij Toplak, ki pa je bil ob nastopu nacizma
prvi na udaru za izgnanstvo. Med vojno v Srediidu
tudi ni bilo zdravnika. Prvi po vojni se je pojavil dr.
Bezjak, ki je od5el pozneje v Ljutomer. Njega je
zamenjal zdravnik iz Srbije dr. JeSa Stanojevi6, ko pa
-- 35 --
Zgodooinsftzapisi
je ta oddel, ga je zamenjal dr. JoZe Neudauer. Dr.
Francka Praprotnik je pri5la naslednja, dez nekaj dasa
jo je zamenjal dr. Antonije Trop. V kratkem dasu
delovanja dr. Tropa je priSel v Sredi5de dr. France
Nose, njega je zamenjal mladi zdravnik dr. Boris
Vouk. Med tistim dasom, ko je zdravnik zapustil
SrediSde, so zdravstveno sluZbo opravljali zdravniki iz
OrmoZa. Dr. Vouk je bil najdlje v Sredi5du od vseh
povojnih zdravnikov, seveda, de od5tejemo sedanjega
dr. Me5ka, ki je ostal 5e izpred slovenske
osamosvoj itvene vojne.
Viri:
- Svet med Muro in Dravo, 1968. Uredil prof. Viktor
Vrbnjak.
Franc Krnjak
hiSo, je spredaj letnica iz 1894. leta, na zadnji strani
pa je letnica 1151 , ki naj bi naj blla iz leta postavitve,
spomin na prenehanje morilskega pohoda dlove5ke
kuge ali dme smrti (Yersinia pestis). Ta kip je bil
najprej postavljen nekoliko niie na umetnem gridku,
ki je obenem sluZil za sramotilni steber2. Pozneje so
kip prestavili na trg pred obdinsko hiSo, okoli pa so
pozneje nasadili drevesa divjega kostanja. Kip je
kljuboval vse do 1941. leta, ko ga je nacistidna
okupatorska drhal na silo odstranila in razbila3. Kip je
dudeZno, razbit, pa vendar ostal nedotaknjen. Po
vojni, leta 1946, so trZani postavili na njegovo mesto
granitni spomenik irtvam vojne ali spomenik talcem,
kot so ga na splo5no imenovali.
Kip "Ecce homo"a je nato povsod iskal zatodi5de. Ob
velikem osebnem prizadevanju in finandni pomodi
druZine Stamberger, Janka in Zene Sabine, so kip
sestavili in postavili na sedanje mesto. Po dolgem
prigovarjanju in pro5njah je lastnik zemlji5da Franc
Zerjav le privolil in dovolil v odstop deldek zemlji5da,
2 Fr. Kovadid, Trg SrediSde, Maribor, str. 32.
3 Po nalogu nacistidne oblasti sta morala kip podreti
nekdanja srediSka obdinska delavca - ustni vir D.
Klobudar. Nekaj let po osvoboditvi sta oba umrla
nenaravne smrti, menda zaradi tega opravila - ijudski glas
v Sredi5du.
' "Gt"j, dlovek", tak5no je ime plastike. Prebivalci SrediSda
sojo nekdaj imenovali kar skraj5ano - Bog.
Fran Kovadid, Trg Sredi5de, 1910.
"Zgodovinskilistl" Zg. drultva Ljutomer, 5t. 2, str. 38-
46, leto 1993, avtor Fr. Ferencek.
Doc. dr. Zvonka Zupanid-Slavec, dr. med. ,Zgodovina
medicine, referat na simpoziju o dr. Stefanu Kodevarju,
2005.
Status animarum sredi5ke Zupnrje.
DrZavljanska knjiga iz matidnega urada Sredi5de.
Ivan NajZer, Trg Sredi5de, zgodovinski podatki za das
od 1. 1910 do konca 2. svet. vojne. Hrani ZAP Ptuj.
Zupnijska kronika sv. Duha Sredi5de ob Dravi.
Ivanka Trstenjak, SrediSde.
JoZe RakuSa, OrmoZ.
Stanko Toplak. Radenci.
Anton Jurjalevid st. , Draga, SrediSde.
KIP "MAJKE BOZJE" IN KIP TRPEEEGA ZVEHEARJA. ECCE- HOMO, V
SREDISCU
*izg. ekce
Prispevek, ki je pred vami, govori o ruienju in
ponovni postavitvi dveh srediikih kipov - pLastik med
2. svet. vojno, in ponovni obnovini kipa "Majke
boZjel" leta 1995, ob stoletnici obnovitvenih del.
Uvod
Na kriZi5de drlavne ceste, ki pelje proti hrva5kemu
Medmurju in ulice Ob Trnavi na juZni strani ter ulice
severno, brez imena, ki povezuje Trg talcev in Tr5ko
ulico, stoii kip "Majke BoZje" ali Matere BoZje
brezmadeLnega spodetja. Kip je bil postavljen
neznanega leta. Domneva se, da so kip postavili trZani
v zahvalo Mariji ob prenehanju kuge, ki je tukaj
morila v 17. stoletju. Prav v tem dasu so postavili pred
sredi5ko kapelo kip trpedega Zveli(,arja, ki je s svojo
usodo in z veliko kulturno-zgodovinsko vrednostjo,
skupaj s kapelo Zalostne Matere BoLje, velik biser
srediSkega trga. Gotovo je, da so oba kipa, trpedega
Zvell(arja in "Majko BoZjo", prebivalci SrediSda
davnega 1894. in 1895. leta na novo restavrirali in
olepKali.
Na kipu trpedega Zvehd,arja, ki stoji danes na
Slovenski cesti med Zerjavovo in nekdaj Kocenovo
I Sredi5dani tako imenujejo ta kip Ze od pamtiveka. Danes
se to ime z novimi rodovi in priseljenci izgublja. Kip je
posveden Materi BoZji, brezmadeZnega spodetja.
--36-