J-_a/ vsg pišejo o učltGlfstvu, šoli, prosvGži in JVV —1 Zahteva po zvišanju plač državnim uradnikom. Novosadska trgovska zbornica je imela plenarno sejo, na kateri se je dotaknila tudi uradniških plač in je sklenila naprositi vlado, naj bi vrnila uradnikom draginjske doklade, kakor so jih imeli do oktobra lanskega leta. Ta zahtcva je upravičena tem bolj, ker so se ta čas vse življenjske potrebščine znatno podražile. (»Slov. narod«, 15. XII.) —1 Ob izpremembi načelnika prosvetne uprave sta »Slovenec« od 20. XII. kakor tud> »Slovenski dom« od 19. XII. hudo napadla dosedanjega načelnika Breznika. Posebno oster je napad v »Slovenskem domu-c Očitajo mu, da so se vršila v dobi njego->"cga Uradovanja najhujša preganjanja vsega katoliškcga in sploh opozicionalnega učiteljstva, odpuščanje in preganjanje katoliških mlajših profesorjev in premeščanje starejših profesorjev. »Jutro« od 20. in 22. XII. odgovarja »Slovenskemu domu«, češ, da je objavil ta strupepi napad zato, ker dobro ve, da ne dobi odgovora, kakršnega je zaslužil. Na drugem mestu piše »Jutro«: Resnica je, da cd takrat (ko je bil Breznik načelnik) ni bil premeščen, ne odpuščen nobcn profcsor iz političnih razlogov. Na njega zvrača »Slov. dom« krivdo, da so se morali izrezati nekatcri odstavki iz slovenskih čitank za srednje šole. Toda »Slovenec« sam je 1. 1933., že 14 dni preden je postal prof. Brcznik načelnik, noročal o dotičnem odloku prosvetnega ministra. —1 14 novih premestitev in 3 upokojitve objavlja »Slovenec« od 15. XII. —1 Listo 22 upokojenih učiteljev objavlja »Jutro« od 17. XII. —1 Na isti šoli, kjer je zagrešil — po »Slovencu« — učitelj zločin, da je učencem narekoval v šolski nalogi, da so Jugoslovani, je dala učiteljica obesiti napis »Želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo tudi slovenska moja zadnja beseda«. Ta napis je pa izginil. Za to hudodejstvo ne najde »Slovenec« od 10. XII. dovolj besed. —1 Tatvine na ljubljanskih šolah se zadnji čas množe. (»Slovenec«, 20. XII.) —1 Reforma praktičnega učiteljskega izpita. Glede kritik v listih o »nepraktičnih« praktičnih izpitih, priobčuje »Slovenec« od 20. XII. predlog, kako naj bi se ta izpit vršii. Izpit naj bi se vršil v kandidatovcm razredu. Pismeni izpit naj bi imel obliko obsežnega poročila o kandidatovi dosedanji učni in vzgojni delavnosti ter bi se moral priložiti prošnji za pripustitev k izpitu. Njegovn izdelava in znanstvena ter jezikovna kakovcst bj bila pogoj za to. Komisijo, ki bi potem prispela na mesto, bi tvorili banov. šol. nadzotttlk kot predsednik in glavni izpraševaicc, okrajni šolski nadzornik kot izpraSevaiec iz šolske zakonodaje in administracije ter en učitelj kot zastopnik učiteljstva v dotičnem okraju. Komisija bi prisostvovala najmanj 3 učnim uram, pregledala izdelke otrok, učila in kandidatove učne priprave, popoldne pa bi kandidat zagovarjal svoj postopek in svoje delo. Nato bi sledil izpit iz šolske zakonodaje in administracije. V Nemčiji imajo to obliko praktičnega izpita že od 1. 1912. Obnesla se je izborno. Več o tem bo v prihodnji številki »Popotnika«. —1 Za slovensko šolstvo. Dr. Gogala priobčuje v »Času« članek »Neka.j misli o slovenski prosvetni politiki«. Osnovna načela prosvetne politike naj bi bila: slovenska prosvetna stvar ne sme postati zadeva političnega in strankarskega boja; država mora biti v službi naroda in njegove prosvete in ne narobe. Edini odločilni vidik za izbiranje kulturnih delavcev in učnega osebja mura biti strokovna in kulturna kvalifikacija. V šolah je treba množico učnih predmetov nadomestiti s poukom, ki bo po učni snovi manj obsežen, toda vsebinsko poglobljen. Vir prosvetnega dela naj bosta narodna m obča kultura. — Z iniciativo osnovnošolskega, meščanskošolskega in srednješolskcga učireljstva se ustanovi Prosvetna zbornica, ki bo iz čistih vidikov pripravljala in izvajala načrte za naše šole. Naj bi ta zbornica pritegnila še organizacije in ustanove tja do univerze tcr se tako razvila v slovenski kulturni svet. (Po »Času« in »1551« od 18. XII.) —I Proti centralizmu v prosveti, katerega je zakrivil baje Živkovič, ima »Slovenec« od 22. XII. daljši uvodnik. Tu pravi med cirugim: Če motrimo naš ljudskošolski zakon, vidimo, da ne predstavlja ničesar drugega ko čez celih 183 paragrafov v najmanjše podrobnosti razvlečen delokrog najstrožje centralizirane uprave, ki še šolske zvezke podreja oblasti ministra, in ljudski volji ter potrebam ne pušča niti enih vrat v šolski obrat. »Sreski« in banski šolski nadzornik, krajevni in banovinski šolski odbor so birokratični aparati, ki jih giblje centrala s svojimi organi, dočim je ljudstvo popolnoma pasiven faktor, ki nosi vsa bremena, pravic pa nima nobenih. V banovinskem šol. odboru sedi 12 predstavnikov centralne oblasti in samo 5 oseb, ki se zanimajo za šolo in prosveto v banovini, ki jih določi ban... In še ugotavlja: Nekdaj smo imeli deželni šolski svet, v katerem so sedeli zastopniki od ljudstva izvoljenega deželnega zbora in avtonomna uprava je bila ustavno in dejansko gospodar ljudskega šolstva, ki je tudi imenovala učitelje. —1 Himne Male antante, jugoslovensko in romunsko bodo morali peti na Češkoslovaškem od 1. sept. 1937. dalje na vseh meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah, in sicer v originalnih jezikih. (»Prager Tageblatt« od 16. XII. in »Jutro« od 16. XII.) —1 Notico, kako se učiteljstvu pod sedanjo vlado dobro godi, objavljamo z raznimi variantami vsa glasila JRZ. Tako tudi »Domoljub« od 16. XII., in sicer pod naslovom »Ne po|ejo vsi učitelji iste pesmi«. To ob priliki ucit. zborovanja v Varaždinu. —1 Šola je zaprta že 14 dni v Škocjanu pri Mokronogu. Prejšnjega učitelja so premestili, novi je bolan in učenci imajo počitnice. (»Domoljub« 16. XII.) —1 Nemški učitelji in verske organizaci- je. Noben nemški učitelj, ki je včlanjen v nacionalno socialistični učiteljski zvezi, ne sme pripadati vee nobeni konfesionalni organizaciji, čeprav je samo strokovnega značaja. (»Jutro«, 17. XII.) —1 Brzojavno je razrešen službe v Križevcih šolski upravitelj Belec Janko in dodeljen šoli Šafarsko. (»Jutro«, 17. XII.) —1 Smučarski klub Ljubljana obdaruje 70 učencev s smučmi. Otroci, ki bodo obdarovani prejmejo pismeno vabilo k božičnici, ki se bo vršila 18. t. m. ob 18. uri v ljubljanskem Mestnem domu. (»Slovenski narod«, 15. XII. —I Nov načelnik na prosvetnem oddelku banske uprave. Dosedanji načelnik J. Breznik je postavljen za ravnatelja ženske realne gimnazije v Ljubljani, za načelnika pa dr. Lovro Šušnik, prof. II. realne gimnazije v Ljubljani. (»Slovenec«, 17. XII.) —1 Popolna gimnazija v Murski Soboti. Podpisan je ukaz, s katerim se pretvori gimnazija v Murski Soboti s šolskim letom 1937./38. v popolno. (»Slovenec«, 17. XII.) —1 Glede tega, katera vlada je znižala uradniške plače, je nastala med »Jutrom« in »Slovencem« polemika. »Slovenec« od 17. XII. sicer priznava, da je zadnjič uradniške plače znižala sedanja vlada, pripominja pa, da je to morala, ker so bile blagajne prazne, —1 Nemščina in naše šole. Zastopniki Litve, Letonije in Estonije so se sestali in so sklenili, da odpravijo nemščino kot občevalni jezik in jo nadomeste s francoščino in angleščino. »Slovenija« od 23. XII. piše: »Dobro bi bilo, če bi Baltičanom sledili tudi mi (kot so napravili tudi že Čehi) in bi uvedli v šole namesto nemščine francoščino in angleščino.« —1 Erjavčeva knjiga »Za staro pravdo« je zopet dovoljena. »Delavska politika« z dne 23. XII. piše med drugim: »Knjiga, ki jo je oblast nedavno zaplenila, je zopet dovoljena. Ako jo kdo želi, se lahko obrne na naše uredništvo in obenem pošlje 8 din. Knjig nimamo mi v zalogi, pač pa posredujemo nakup iz prijaznosti.« —1 Nemška mladinska vzgoja. Hitler je proglasil zakon, s katerim prehaja na hitlerjevske mladinske organizacije izključna pravica, vzgajati nemško mladino. Vsa nemška mladina mora dobiti svojo telesno, duhovno in moralno vzgojo — izven materne in očetove hiše ter izven šole — v organizaciji Hitterjeve mladine. Od časa Sparte dalje ni takega primera v zgodovini. Proti novim zakonom protestira tudi cerkev, ki pravi, da uvaja Hitler novo poganstvo, poganstvo mesa, zemlje in krvi. (Po »Slovencu« od 23. XII.) —1 Za zimsko pomoč bodo odvzeli — po izjavah ministra za socialno politiko — vsem državnim in javnim nameščencem v januarju enodnevni zaslužek. V dravski banovini uradništvo že daje za bednostni fond in bo tako dvakrat obteženo. (Po listih od 28. in 29. XII.) —1 Češko šolstvo. Češki prosvetni minister je v proračunski debati izjavil, da se je proračun za ljudsko šolstvo spet zvišal za 17,5 milijonov. Tudi srednje šole imajo vedno večji dotok. V letošnjem šolskem letu je narastlo število srednješolcev za 9859. Od 1.1930. je narastlo štcvilo srednješolcev za 67,6 odstotkov. Proračun je zvišan za 6,8 milijonov. Nastavljcnih je bilo na novo 310 učnih moči. Opaža se naraščanje zanimanja za strokovno šolstvo. (»Radio« — Ljubljana, št. 1.) —1 Reforma učiteljišč v Belgiji. Profesorji na učiteljskih šolah v Belgiji zahtevajo več praktičnega pouka. Učiteljski diplomski izpit naj se ne ukine. Učiteljiščniki naj se učijo po lastni izbiri nemški, angleški in latinski jezik. Za jezike naj bo odmerjenih več ur kot doslej. Latinščina naj ostane, ker omogoča kandidatom prestop na univerzo. (»Meščanska šola« št. 4.) —1 Učiteljstvo in. komunizem. »Bodočnost« prinaša v svoji 12. štev. tole notico: »Med približno 130.000 učitelji na državnih osnovnih šolah v Franciji je okrog 92.000 brezvercev ali komunistov. V Franciji je šola laična. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je v tem pogledu pri nas.« —1 »Velika razkritja« objavlja »Gorenjec« od 24. XII. v obliki pisma. Piše, kako je pred leti neka zdaj že upokojena učiteljica zlepa in zgrda hotela na vsak način pregovoriti svojega moža, da ne bi hodil v cerkev in tako sramoto delal« tovarištvu. To objavlja, da zvedo ljudje, kaj delajo od njih plačani nastavljenci. (!)