CELJE, 4. FtBRUARJA 1982 - ŠTEVILKA 5 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
3. KONFERENCA ZSS
DOHODEK ZA VARNOST
Celjsko območje bo zastopalo 15 delegatov
Jutri se bo v Ljubljani pri-
čela 3. konferenca Zveze sin-
dikatov Slovenije, na kateri
bodo delegati razpravljali o
vlogi in nalogah sindikatov
pri uveljavljanju delavcev
kot nosilcev socialne politi-
ke in zagotavljanja socialne
varnosti delavcev. Priprave
na konferenco so bile teme-
ljite v vseh občinah in kar je
najbolj zadovoljivo - v vseh
temeljnih sredinah. Še pose-
bej pomembno pa je. da so v
razpravah delavci večinoma
ocenjevali predvsem lastne
razmere ter na podlagi teh
ocen sprejemali konkretne
sklepe in pobude za to, da bi
pomanjkljivosti in vrzeli na
področju socialne politike v
bodoče čimbolj uspešno od-
pravljali. Pri tem pa so znova
in znova izpostavljali misel,
da je učinkovito uveljavlja-
nje socialne politike in zago-
tavljanje socialne varnosti
delavcev in občanov odvisno
predvsem od produktivnosti
dela in novoustvarjenega do-
hodka. Zato mora biti celot-
na socialna politika naravna-
na tako, da bo spodbujala
bolj produktivno delo ter
podpirala takšno delitev do-
hodka na posamezne oblike
porabe, ki bo zagotavljala
krepitev materialne osnove
dela, s tem pa tudi ekonom-
sko in socialno varnost de-
lavcev.
3. konferenca Zv^jze sindi-
katov Slovenije bo zaključe-
na v soboto, iz občin celjske-
ga območja pa se je bo udele-
žilo 15 delegatov.
DS
NARAVA NEČAKA
Kar nenavadno toplo vreme za ta letni čas je omogočilo,
da sadjarji lahko nadaljujejo z obrezovanjem sadnega
drevja. Posnetek je iz sadnih plantaž jabolk iz Mirosana, kjer
so rez, sadnega drevja opravili delno jeseni, sedaj pa nadalju-
jejo. Djuro Gajšek to delo opravlja že več kot osem let in mu
gre prav dobro od rok.	-p tavCAR
NNNP 82 -
TRETJIČ
Cilj letošnje republiške
akcije NNNP 82 je v poli-
tični mobilizaciji osvešča-
nju in aktiviranju delov-
nih ljudi in občanov ter
drugih subjektov za ure-
sničevanje nalog s po-
dročja družbene samoza-
ščite. Letošnji poudarek
bo na zagotovitvi večje
prometne varnosti, požar-
ne varnosti ter nadaljem
usposabljanju enot naro-
dne in civilne zaščite. O
letošnji akciji NNNP 82,
ki poteka že tretje leto, je
bil včeraj obsežnejši po-
govor v Ljubljani, kjer so
bili navzoči poleg ostalih
tudi predstavniki Repu-
bliške konfercnce SZDL,
ki bo vodila akcijo.
TV
PRESKRBA Z ŽITOM NA CELJSKEM 1982
KRUH NAŠ VSAKDANJI IN...
Primanjkovalo ga ne bo, manj bo le črnega
>S kruhom so vse žalosti
manjše« (Cervantes)
Da bi dokazali to Cervan-
tesovo misel, smo se napotili
v delovno organizacijo Mlin-
sko-predelovalna industrija,
ki je organizirana v sestavlje-
ni organizaciji Merx Celje, si-
cer pa z vsemi tremi svojimi
temeljnimi organizacijami
združenega dela, silosi, mli-
ni, skladišči obvladuje kom-
pletni žitno-predelovalni
kompleks na širšem celj-
skem območju. Lahko bi to-
rej rekli, da je 460 delavcev,
seveda tudi ostalih v sozdu
Merx, Mlinsko-predelovalne
industrije Celje še posebej
zadolženih za • »kruh naš
vsakdanji« na Celjskem.
V pogovoru z glavnim di-
rektorjem Edom Stepišni-
kom smo skušali oceniti pre-
teklo poslovno leto in pred-
vsem preskrbljenost s kru-
hom, žitaricami, različnimi
vrstami moke, tem osnov-
nim življenjsko potrebnim
prehrambenim artiklom. Se
bolj pa nas je zanimalo, kako
bo s kruhom v letošnjem le-
tu-
Zaradi'znanih težav pri na-
bavnih cenah pšenice je bil
dohodkovni kos kruha v
Mlinsko predelovalni- indu-
striji Celje v lanskem letu
manjši od načrtovanega, pa
čeprav so celotni prihodek
presegli za kakšnih deset od-
stotkov. Z moko, kruhom in
pecivom ^icer oskrbujejo de-
vet občin kot osnovni nosilci
oskrbe s temi proizvodi - to
istočasno pomeni oskrbeti s
kruhom okrog 360.000 prebi-
valcev.
>>Za, letošnji kruh smo
uspeli od 23.000 ton potreb
po pšenic zagotoviti v celjski
regiji le 750 ton, kar pomeni
le skromne štiri odstotke.
Uvoza moramo imeti za
12.000 ton, preostali del
manjkajoče pšenice smo ku-
povali v Vojvodini in Slavo-
niji. Pa kljub izrednemu pri-
zadevanju nismo uspeli za-
gotoviti iz uvoza in domače
pšenice več kot 18.000 ton.
To zadošča za predelavo v
naših mlinih do meseca mar-
ca,« nam je povedal Edo Ste-
pišnik.
Kljub tem težavam so v
Mlinsko predelovalni indu-
striji Celje prepričani, da za
oskrbno območje pomanjka-
nja kruha v tem letu ne bo,
saj si bodo pomagali še z ne-
katerimi dodatnimi nakupi
pšenice. Vsekakor pa bo
manj črne in polbele moke,
torej tudi takšnega kruha iz
te moke, po katerem je sicer
na. Štajerskem po tradiciji
več povpraševanja.
(nadaljevanje na 4. strani)
KULTURNI
PRAZNIK
SLOVENSKEGA
NARODA
Brez lažne samozavesti
smo lahko ponosni, da smo
narod na prepihu tegob in
bleščave in pradavnega
izročila evropske civilizaci-
je, ki praznuje svoj kulturni
praznik. Pustimo zdaj vne-
mar vprašanje, zakaj ga
ravno praznujemo na dan
smrti našega velikega Pre-
šerna in ne na dan njegove-
ga rojstva. Bolj pomembno
je to, da se ob velikem ime-
nu tudi spomnimo vsebine
njegovega izročila, ki danes
še kako živo posega v stvar-
nost, saj govori o človeku in
njegovih radostih ter sti-
skah.
Ko praznujemo svoj kul-
turni praznik, pa bi se mo-
rali vprašati, koliko smo sa-
mi v tem prazniku, ki si za
8. februar obleče svečano
obleko, sicer pa v delovnem
vsakdanjiku poti pot
ustvarjalnih vzponov in za-
gat, pa delegatskega in sa-
moupravnega realizma. Ko-
liko smo res sode javni pri
vsem, kar nam pomeni kul-
turno razvojno pot, da bo-
mo znali še bolj ceniti tisto,
kar smo prevzeli kot dedi-
ščino zgodovinskega in tudi
revolucionarnega razvoja,
da bomo ustvarjali na novo
v besedi, sliki, pesmi, na
filmskem platnu, gledali-
škem odru, v vseh možnih
oblikah in načinih. Da ne^
bomo samo gledalci v dvo-
rani, ampak tudi aktivni
soustvarjalci vsega, kar je
kultura. Tudi v obnašanju v
vsakodnevnih stikih s so-
ljudmi, delovnimi tovariši,
sosedi. Tudi na delovnem
mestu, kakšni bomo v obna-
šanju do vsega, kar je druž-
beno, torej naše, kakšni bo-
mo do tujih izročil, pred-
vsem zaradi tega, da bi bo-
lje in pravilneje vrednotili
vse tisto, kar imamo sami
in da bi ustvarili še vse ti-
sto, kar še nimamo. To so
vprašanja, ki si jih zastavi-
mo tudi, ali pa predvsem ob
prazniku. Pravo spoznanje
naj bo iskreča svetloba na
robu kozarca zdravice. Kaj-
ti brez kulture bomo slabi
ljudje, slabi delavci, slabi
samoupravljalci, humani-
sti, pa tudi borci za pravo in
človeško.
Bodimo vredni jutrišnje-
ga in ponosni na včerajšnji
DR A GO MED VED
PO POTEH ŠTIRINAJSTE
PREKO SOTLE
Bodo krenili v soboto
Letošnji, deveti tradicio-
nalni pohod po poteh legen-
darne XIV. divizije se bo pri-
čel v soboto. Prvi bodo kre-
nili na pot udeleženci poho-
da iz občinske konference
ZSMS Laško, v Sedlarjevem
pa se jim bodo pridružili po-
hodniki iz šmarske občine.
Mladi iz teh dveh občin so
tudi nosilci prve etape poho-
da, ki se bo zaključila v Mari-
jagradcu.
Nosilci druge etape poho-
da so mladi iz celjske, šent-
jurske in konjiške občine. Ta
del poti se bo zaključil v ne-
deljo, 10. februarja v Dobrni.
Organizatorji tretje etape so
niladi iz občin Velenje in Ža-
lec, končala pa se bo v nede-
ljo, 12. februarja v Zavod-
njah.
Četrta in zadnja etapa po-
hoda po poteh XIV. divizije
se bo pričela v petek, 12. fe-
bruarja popoldne v Zavod-
njah in zaključila v nedeljo v
Ljubnem ob Savinji, kjer se
bodo na osrednji proslavi
zbrali vsi udeleženci pohoda.
Organizatorji zadnje etape
pohoda so mladinci iz obči-
ne Mozirje. Pohod bodo na
posameznih delih spremljale
številne kulturne prireditve
ter interesne dejavnosti.
Udeleženci pohoda bodo
obiskali tudi vsa spominska
obeležja NOB.
M. A.
Po uspehu kadetov ko-
šarkarjev Libele Celje na
državnem prvenstvu v
Skopju (osvojili so prvo
mesto), smo zabeležili
nov uspeh mladih celj-
skih športnikov. V hali
Golovec so na 7. klub-
skem mladinskem prven-
stvu Jugoslavije pred-
stavniki ekipe 2RK Aero
Celje osvojili prvo mesto
in tako že četrtič postali
državni prvak.
Na posnetku vidimo
zmagovalno ekipo po
dobljeni finalni tekmi
nad Železničarjem iz Niša
24:22. Stojijo od leve proti
desni: Igor Doberšek, Mi-
ran Šeško, Matjaž Man-
ček, Sandi Lesjak, Jusof
Bala in Miran Kopitler,
spredaj Matjaž Guček,
Rudi Kvartič, Tonček
Medved (kapetan ekipe),
Aleš Ramšak in Aleš
Filipčič (najboljši igralec
prvenstva).
TV-Foto: T. TAVČAR
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
KAKŠNE PRIPRAVE NA
KONGRES ZK?
Predvsem ne forumske in takšne, ki ne bi bile izrazito
obrnjeno k razpoloženju v osnovnih organizacijah Zveze
komunistov za vse aktualne probleme našega časa in naše
družbe posebej, je bilo poudarjeno na zadnjem sestanku
novinarjev vseh slovenskih uredništev. Dosedanje poroča-
nje o kongresnih usmeritvah, resoluciji in samem partij-
skem kongresu je bilo torej preveč poročanje s političnih
forumov.
Deveti kongres slovenskih komunistov bo 15. aprila. Do
sedaj priprave v osnovnih organizacijah ZK niso bile še
dovolj razgibane, verjetno jih bodo spodbudili šele kongre-
sni dokumenti. Torej lahko pričakujemo v kratkem bolj
razgibano politično življenje, ki se ne bi smelo zadovoljevati
s količinskimi, kampanjskimi obeležji, saj bi moral partijski
kongres poleg značaja kontinuitete predvsem odražati mne-
nja in zahteve članstva po nadaljnjem poglabljanju sociali-
stičnih samoupravnih odnosov.
Od splošnih, jugoslovanskih, pa za vsako republiko in
pokrajini življenjsko pomembnih vprašanj, kaže izdvojiti
dvoje: utrjevanje skupnosti narodov in narodnosti pri nas in
jasnejši pogledi glede mednarodnih obzorij, kjer ni malo
celo zmedenih pojmovanj. Nekatera od teh še posebej zade-
vajo razvoj mednarodnega delavskega gibanja.
- Iz mobilizacije vseh zdra vih sil družbe je potrebno iztisniti
realni optimizem za nadaljnji razvoj naše socialistične
družbe, pri tem pa ob ocenah stanja in opravljenih nalog ne
sme biti prav nobenih tabu tem in razprav.
MITJA UMNIK
SERGEJ KRAIGHER V LAŠKEM
ZASEBNI iN DELOVNI OBISK
Obiskal je TIM in radeško papirnico
Minuli konec tedna je ime-
lo Laško, pravzaprav laško
zdravilišče v gosteh predsed-
nika predsedstva SFRJ Ser-
geja Kraigherja, ki je prišel
na obisk k svoji ženi Lidiji
Sentjurc, ki se je zdravila v
tej zdravstveni ustanovi.
Sergej Kraigher, ki ga na re-
čiški del revirja vežejo spo-
mini prvih mesecev oborože-
ne revolucije in Lidija Sent-
jurc z manj všečnimi izkuš-
njami v laškem zaporu tik po
okupaciji, sta skupno biva-
nje v Laškem izkoristila tudi
za delovne obiske.
Tako sta se v petek dopol-
dne sestala s političnim akti-
vom občine in delovne orga-
nizacije TIM Laško. Tu je
predsednika zanimal pred-
vsem družbenoekonomski
položaj kolektiva, njegovo
povezovanje z OKI Zagreb,
razmere v TOZD Mionica v
Srbiji ter izgledi za gradnjo
tovarn stiropora v drugih de-
lih Jugoslavije.
Popoldan je sledil obisk v
tovarni papirja v Radečah,
kjer se je predsednik Krai-
gher pravtako zanimal za
najbolj žgoče probleme. Tu v
papirnici pa je malone dve
uri porabil pri podrobnem
ogledu vseh proizvodnih na-
prav, vključno z novo inve-
sticijo in obratom Muflon.
Treba je povedati, da je bil
predsednik Kraigher izre-
dno zadovoljen tudi z zdravi-
liščem, najbrž pa je tej oceni
bistveni del dodala njegova
žena Lidija Sentjurc, ki je
usluge in storitve tega kolek-
tiva koristila dlje časa.
Kraigher in Sentjurčeva sta
Laško zapustila v nedeljo
popoldan. Naš posnetek je z
obiska v delovni organizaciji
TIM. JURE KRASOVEC
Med obiskom v Timu
Foto Igor Knez
KAKO ZAŠČITITI
DELO PRED
»NEDELAVCI«
p RS ZS Hrvatske je zavze-
lo stališče da je treba spre-
meniti nekatere določbe za-
kona o delovnih razmerjih
delavcev v združenem delu
in zakona o zaposlovanju.
Zavzema se za zaostrovanje
delovne in samoupravne
discipline in za zaščito dela
in delavcev pred nedelavci.
O tem so pred tem razprav-
ljali v občinskih in medob-
činskih svetih, širša razpra-
va pa se ho pričela, ko bo
sabor konec meseca sprejel
predlog sprememb.
Vsebina sprememb je iz-
zvala veliko zanimanje, ker
gre za realnejše urejanje
pravic in dolžnosti delav-
cev. V razpravi naj bi vse-
POČASI DO POKOJNIN
stransko razložili vse spre-
membe, zlasti tiste, ki pred-
stavljajo razširitev osnov
za prenehanje delovnega ra-
zmerja za krajšanje dopu-
stov, premeščanje na drugo
delovno mesto in za večjo
disciplino ter delovno odgo-
vornost. Kot so poudarili na
seji, ta akcija ni usmerjena
proti pravicam delavcev,
marveč gre za zaščito delav-
cev pred nedelavci, večjo
odgovornost in disciplino
pa zahtevajo tudi od organi-
zatorjev proizvodnje, čla-
nov vodstev, direktorjev in
vseh, ki bistveno vplivajo
na sprejemanje pomembnih
samoupravnih odločitev.
Razpravljali so tudi o
predlogu, da naj bi bila žen-
ska glede dolžine delovne
dobe izenačena z moškim.
Zavzeli so stališče, da je
predlog načeloma sprejem-
ljiv, vendar jejreba skrbno
oceniti okoliščine pri izva-
janju. Glede skrajšanja let-
nih dopustov, zlasti za de-
lavce, ki delajo v težjih po-
gojih - ti imajo zdaj na Hr-
vatskem pravico do 60 dni
dopusta, drugod v Jugosla-
viji pa do 45 dni - se v sindi-
katu zavzemajo za izenači-
tev z drugimi republikami,
takim delavcem pa naj bi
raje skrajšali delovni dan.
Hkrati predlagajo, naj bi
znašal najdaljši dopust do
30 dni in ne 36 kot doslej.
BORBA, VJESNIK
VEČ O MINULEM DELU
Javna razprava o osnutku zveznega zakona
Pravice iz invalidskega in
pokojninskega zavarovanja
zanimajo tako upokojence
kot delavce, zato so javno
razpravo o osnutku zvezne-
ga zakona podaljšali in jo
povezali s pripravo republi-
škega zakona o temeljnih
pravicah pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
Naglica pri tako občutlji-
vem zakonom bi bila na-
mreč škodljiva, čeprav pri
njegovem sprejemanju ne
bi smeli več odlašati.
Razprave povsod najdlje
potekajo okoli minulega de-
la, ki ga osnutek zveznega
zakona obravnava le v te-
meljnih določbah. Obveljalo
naj bi namreč načelo dvotir-
nega združevanja sredstev
pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in sicer iz oseb-
nih dohodkov ter iz delovne
organizacije, pri čemer naj bi
večji delež prispevale delov-
ne organizacije. Te imajo na-
mreč boljše pogoje in mož-
nosti za ustvarjanje dohod-
ka. Ob takem zbiranju de-
narja bi tudi vrednost minu-
lega dela delavca v njegovi
pokojnini lahko upoštevali
tako po njegovem osebnem
dohodku kot tudi tisti del
ustvarjalnega dohodka, ki se
je prelil v razširjeno repro-
dukcijo in se zdaj izraža v
družbenem proizvodu in
produktivnosti dela. Taka
sprememba je zlasti potreb-
na zaradi tistih, ki so že dol-
go v pokoju, v njihovi pokoj-
nini pa je minulo delo vre-
dnoteno le po osebnem do-
hodku.
Osnutek zveznega zakona
dopušča tudi možnosti pred-
časne upokojitve, o čemer se
morajo republike in pokraji-
ne opredelit v svojih zako-
nih. Tako ob tej možnosti
kot ob daljši pokojninski do-
bi za ženske, ki v osnutku
zakona ni spremenjena, se
porajajo razmišljanja, koliko
bi s tem zmanjšali vrste mla-
dih nezaposlenih ljudi.
Skrajšano delovno dobo
(ob sorazmeroma manjši po-
kojnini) namreč želijo pred-
vsem delavci v tovarnah, za
daljšo delovno dobo pa se v
večini ogrevajo le ženske v
neproizvodnih poklicih.
Predčasne upokojitve in po-
daljšana pokojninska doba
naj bi bile omogočene, ven-
dar bolj izjemoma kot pravi-
loma, pa še to v skladu s sa-
moupravnimi akti delovne
organizacije.
ZDENKA STOPAR
/ \
NAŠO OBRAMBO V
VSAK DOM
Po vseh občinah naše-
ga območja poteka v ok-
viru SZDL in organizaci-
je rezervnih starešin širo-
ka akcija za razširitev me-
sečne revije »Naša
obramba«. V domove pri-
haja na ogled december-
ska številka tega ugledne-
ga, vsebinsko izjemno po-
membnega, ob tem pa ze-
lo zanimivega mesečnika,
ki sodi brez dvoma med
najboljše slovenske pe-
riodične časopise. Prebi-
rati »Našo obrambo« po-
meni biti sproti v toku
izobraževanja na področ-
ju LO in DS.
JOŽELUBEJ
Ime Jožeta Lubeja je
Celju izredno tesno pove-
zano s kegljanjem, saj že
več kot 30 let aktivno dela
v tem športu, ki je ime
Celja ponesel daleč preko
meja naše domovine.
Jože Lubej, ki je pred
kratkim praznoval sreča-
nje z Abrahamom, se je s
športom pričel ukvarjati
leta 1947 v društvu TVD
Partizan Celje - mesto.
Kaj kmalu pa je presedlal
na nogomet in kot mladi-
nec dosegel vidne uspe-
he, tako v slovenskem
kot jugoslovanskem me-
rilu.
3e ko je igral nogomet
se je pričel ukvarjati tudi
s kegljanjem. Najprej je
nastopal za kegljaški
klub Primorje v Celju, ka-
sneje za KK Beton in In-
grad. Razvoj kegljanja v
Celju je narekoval tudi
potrebo po še enem klu-
bu in Jože Lubej je bil
soustanovitelj Kegljaške-
ga kluba Celje, ki je dose-
gel in še dosega vrhunske
rezultate.
Že leta 1956 je Jože Lu-
bej dobil naziv mojstra
kegljanja Jugoslavije in
kasneje tudi najvišje priz-
nanje Kegljaške zveze
Slovenije in Jugoslavije -
zlati kegelj.
Jože Lubej je v svojem
dolgoletnem športnem
delovanju opravljal mno-
ge pomembne funkcije
tako v kegljaških organi-
zacijah Slovenije in Jugo-
slavije kot tudi v raznih
organih Občinske zveze
za telesno kulturo in ka-
sneje Telesnokulturne
skupnosti in Zveze tele-
snokulturnih organizacij
Celje, saj je član lO TKS
in predsednik komisije za
objekte pri ZTKO Celje.
Razen tega je bil Jože
Lubej trener slovenske
ženske reprezentance in
trener državnih reprezen-
tantk Eve Ludvig in So-
nje Ocvirk, še vedno pa je
zvezni sodnik v kegljanju
in inštruktor kegljanja.
Aktivno pa dela tudi v
društvu TVD Partizan
Z a grad.
Ce smo dosedaj opisali
samo športno dejavnost
Jožeta Lubeja moramo
vsekakor omeniti tudi, da
je bil in je zelo cenjen tudi
na svojih delovnih me-
stih, pa naj bo to v Roga-
ški Slatini ali pri Obnovi
Celje in nazadnje v Raz-
vojnem centru v Celju.
F. P.
OBRAZI
DELEGATI V PREDILNICI LAŠKO
PUŠČAJO LEPO IZROČILO
Vodja delegacije ne sme počivati
Delegati, ki zastopajo in-
terese delavcev Dekorativ-
ne, temeljne organizacije
Predilnica Laško v zboru
združenega dela laške ob-
činske skupščine, so s svo-
jim štiriletnim delom zado-
voljni.
Takoj na začetu mandatne-
ga obdobja je sedemčlanska
delegacija resno prijela za
delo, zavedajoč se vseh od-
govornosti in poslanstva.
Delegacija se je vsakič pred
zasedanjem občinske skup-
ščine sestala in temeljito pre-
delala gradivo. Teh sestan-
kov se je redno udeleževal
direktor in, po potrebi, stro-
kovni delavci. Na splošno je
bilo ves čas čutiti dobro so-
delovanje i pomoč osnovnih
družbenopolitičnih organi-
zacij v Predilnici in skupnih
služb, ki so za delegacijo
opravljale vsa potrebna ad-
ministrativna dela v zvezi z
obveščanjem delegatov. Ti
so se zavedali tudi svoje
osnovne naloge, prenašati
vsebino skupščinskih mate-
rialov in stališč delegacije v
temeljne delovne in samou-
pravne skupine, v »bazo«
kot temu pravimo. Zbore de-
lavcev je bilo pred zaseda-
njem skupščine težko sklice-
vati zaradi troizmenskega
dela, kljub temu pa je bila
obveščenost delavcev dobra,
tako da delegat ni nikoli pri-
šel na skupščino le s svojim
stališčem.
Delegati zbora združenega
dela laške Predilnice ocenju-
jejo, da so bili delovni mate-
riali za skupščino vselej do-
bro pripravljeni. Gradivo je
bilo lahko razumljivo, po-
sebno kratke obrazložitve k
posameznim točkam dnev-
nega reda. Na postavljena
delegatska vprašanja je dele-
gacija vselej prejela zadovo-
ljiv pismeni odgovor izvrš-
nega sveta ali pa neposredno
na seji skupščine. Učinkovi-
to sredstvo za informiranje
so v Predilnici redne dnevne
informacije, ki jih prejme
vsak delavec. Sedaj so se od-
ločili, da bodo sklepe in osta-
le pomembne zaključke ob-
javljali tudi ,v omenjenih in-
formacijah.
Ob koncu obiska in razgo-
vora z delegati zbora združe-
nega dela laške Predilnice je
delegatka Heda Skubic deja-
la: »To delo smo radi oprav-
ljali. Prepričana sem, da bo-
mo našim naslednikom spo-
mladi predali lepo dedišči-
no«. Dušan Siljan je še do-
dal: »Upam, da bomo izvolili
dobre delegate, takšne, ki
imajo interes za skupno de-
lo. Da je naša delegacija do-
bro delala, ima veliko zaslug
tudi vodja delegacije Ivar
Stiplovšek. Če vodja odpo-
ve, postanejo tudi ostali de
legati sčasoma pasivni.«
MARJELA AGRE2
LAŠKO: OŽJI PREDLOG
MOŽNIH KANDIDATOV
Na skupni seji občinske konference SZDL Laško in ob
činskega sveta ZSS Laško dne 2L januarja so bili izobliko
vani ožji predlogi evidentiranih možnih kandidatov za naj
odgovornejše družbene funkcije v občini Laško.
Po teh predlogih je evidentiran za predsednika Skupščin«
občine Laško Franc Lipoglavšek, prometni inženir iz Ra
deč, za podpredsednika pa Anica Perše, učiteljica iz Rim
skih Toplic.
Po ožjem predlogu je imenovan kot možni kandidat zi
predsednika izvršnega sveta laške občinske Skupščin«
Drago Košak, diplomirani ekonomist iz Laškega.
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti Skupščine ob
čine Laško je v ožjem izboru predlagan Karel Kavšeh
ekonomist iz Radeč, za namestnika pa Jure Jan, pravnik i
Marijagradca.
Za predsednika zbora združenega dela je predlagan Bojai
Košak, diplomirani ekonomist iz Laškega in za namestnik
Maks Skoda, varnostni inženir iz Radeč.
Evidentirani možni kandidat za predsednika družbenopc
litičnega zbora je po ožjem predlogu Rudi Grosar, upokoji
nec iz Laškega, ter njegov namestnik Roman Mavri, dipk
mirani pravnik iz Laškega.
M.^
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
EVIDENTIRANI KANDIDA TI
ZA SAMOUPRAVNE
INTERESNE SKUPNOSTI
SLOVENSKE KONJICE
Na področju skupščin samoupravnih interesnih
skupnosti so v konjiški občini evidentirah za predsed-
nika skupščine Občinske izobraževalne skupnosti
Ivana Kodriča iz Kostroja, za predsednico zbora upo-
rabnikov Marjano Košak iz Konusa in za predsednika
zbora izvajalcev Toneta Ošlaka iz OS Vitanje. Za pred-
sednika skupščine kulturne skupnosti občine so evi-
dentirali Zdravka Ivačiča iz Cometa, za predsednika
zbora uporabnikov Bogomila Vogelsanga iz Oš Zrt^e
in za predsednika zbora izvajalcev Martina Pukla iz
Uniorja. Za predsednika skupščine občinske razisko-
valne skupnosti je evidentiran Stane Kokelj iz SO in
za predsednika zbora uporabnikov Janez Štern iz Ko-
stroja. Za predsednico skupščine Občinske zdrav-
stvene skupnosti je evidentirana Milena Zidanšek iz
Konusa; za predsednika zbora uporabnikov Franc
Kropej iz Uniorja, za predsednika zbora izvajalcev
Jože Hlačar iz ZD Slov. Konjice. Za predsednika
skupščine skupnosti socialnega skrbstva je evidenti-
rana Marinka Hasenbihel iz VIZ, za predsednika
zbora uporabnikov Jože Hlačar iz Cometa, za predsed-
nika zbora izvajalcev Biserka Esih iz VIZ. Za skup-
nost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je
evidentiran za predsednika konference delegacij
Franc Pristovnik iz Konusa. Za predsednika skup-
ščine skupnosti za zaposlovanje je evidentiran Mar-
jan Kovše iz Konusa in za predsednika zbora uporab-
nikov Marjan Makovšek iz Uniorja. Za predsednika
skupščine stanovanjske skupnosti je evidentiran
Mirko Klemen iz Uniorja, za predsednico zbora upo-
rabnikov Breda Kovše iz Konusa in za predsednika
zbora izvajalcev Janez Poličar iz Kongrada. Za pred-
sednika skupščine skupnosti socialnega varstva je
evidentiran Miroslav Peško OS ZSS, za predsednika
skupščine Telesnokulturne skupnosti Polde Rihter-
šič iz Ingrada, za predsednika zbora uporabnikov Mla-
den Majcen iz Cometa in za predsednika zbora izvajal-
cev Vili Klančnik iz Kongrada. Za predsednika skup-
ščine skupnosti otroškega varstva je evidentira
Breda Grum iz Konusa, za predsednico zbora uporab-
nikov Sonja Punčuh iz SO in za predsednico zbora
izvajalcev Marija Primožič iz VVO Slovenske Konjice.
Za opravljanje vseh funkcij so kandidati delegirani
prvič.
LAŠKO
Na skupni seji občinske konference SZDL Laško in
občinskega sveta Zveze sindikatov Laško dne 21. ja-
nuarja so bili izoblikovani tudi ožji predlogi za nosilce
vodilnih funkcij v samoupravnih interesnih skupno-
stih občine Laško.
Izobraževalna skupnost: Majda Gospodaric, iz Ra-
deč, predsednica skupščine. Rudi Steblovnik, iz Ra-
deč, predsednik zbora uporabnikov, Jožica Oblak, iz
Rimskih Toplic, predsednica zbora izvajalcev.
Skupnost otroškega varstva: Franc Cestnik iz La-
škega, predsednik skupščine. Vlado Fain iz Radeč,
predsednik zbora uporabnikov. Jelka Kapun iz Rim-
skih Toplic, predsednica zbora uporabnikov.
Kulturna skupnost: Jože Rajh iz Laškega, predsed-
nik skupščine, Jožica Novak iz Radeč, predsednica
zbora uporabnikov, Jolanda Pečar iz Zidanega mosta,
predsednica zbora izvajalcev.
Telesnokulturna skupnost: Pavle Ajdnik iz Rimskih
Toplic predsednik skupščine. Vlado Čot iz Radeč,
predsednik zbora uporabnikov, Slavko Špilar iz Re-
čice, predsednik zbora izvajalcev.
Zdravstvena skupnost: Peter Košar iz Laškega,
predsednik skupščine, Ivan Suša iz Laškega, predsed-
nik zbora uporabnikov, Niko Borič iz Laškega, pred-
sednik zbora izvajalcev.
Skupnost socialnega skrbstva: Stane Kramer iz La-
škega, predsednik skupščine, Franc Napret iz La-
škega, predsednik zbora uporabnikov, Marta Mlakar
iz Rimskih Toplic, predsednica zbora izvajalcev.
Stanovanjska skupnost: Ivan Bregar iz Radeč, pred-
sednik skupščine. Jože Sadar iz Laškega, predsednik
zbora uporabnikov, Stane Ratej iz Laškega, predsed-
nik zbora izvajalcev.
Skupnost za zaposlovanje in štipendiranje: Marjan
Zavšek iz Laškega, predsednik skupščine, Radovan
Zupančič iz Radeč, podpredsednik skupščine.
Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarova-
nja: Janko Deželak iz Laškega, predsednik konference
delegatov. Stane Zorko iz Laškega, podpredsednik
konference delegatov.
Raziskovalna skupnost: Slavko Jazbec iz Laškega
predsednik skupščine, Stojan Binder iz Radeč, pod-
predsednik skupščine.
Skupncst socialnega varstva: Albert Sipek iz La-
škega, predsednik skupščine, Zvonimira Krašovec iz
Marijagradca, podpredsednica skupščine.
ODBOR ZA OBNOVITEV DOMA
Člani DPD Svoboda"-Ludvika Oblaka« iz Liboj so se po
štirih letih zbrali na rednem občnem zboru. Pred njim so v
kulturnem programu nastopile vse sekcije tega prizadev-
nega društva. Ugodno so ocenili lansko delo ter sprejeli
program vseh sekcij za letošnje leto. Osrednja pozornost bo
seveda namenjena jubilejni. 10. reviji narodno zabavnih an-
samblov, ki bo predzadnjo nedeljo v novembru. Letošnja
Revija naj bi trajala tri dni, poleg Liboj pa bo zajela tudi
druge kraje v Savinjski dolini. Na občnem zboru so po
daljšem času le imenovali iniciativni odbor za obnovo dotra-
janega in neustreznega kulturnega doma. Tudi v bodoče bo
Vodil libojsko društvo Svoboda dosedanji predsednik
Oarko Suler.	^^
SLOVENSKE KONJICE IN BORCI
VPETI V ŽIVLJENJE
Z bogate volilne skupščine
člani konjiške Zveze
združenj borcev NOV so
vpeti v življenje in delo ob-
čine in širše družbene skup-
nosti. To je potrdila tudi re-
dna volilna skupščina 29.
januarja.
Jaka Stefančič, ki je 12. let
uspešno opravljal dolžnosti
predsednika občinskega od-
bora ZZB NOV Slovenske
Konjice, je v poročilu o delu
zveze v preteklem letu pou-
daril vpetost borčevske or-
ganizacije v politične in go-
spodarske probleme občine.
V njihovo reševanje so se
vključevali predvsem v okvi-
ru Socialistične zveze in dru-
gih d.-^užbenopolitičnih orga-
nizacij.
Veliko so storili za social-
no in zdravstveno varstvo
članov. Tako je bilo v prete-
klem letu na zdravljenju v
raznih zdraviliščih 76 članov
od 690, kolikor jih je v obči-
ni. Prednostno ambulanto za
borce, ki je doslej vsak torek
v konjiškem zdravstvenem
domu pa bo kmalu zamenjal
dispanzer za borce v novih
zdravstvenih prostorih.
Prenašanje tradicij NOV v
vsa okolja, zlasti pa na mlaj-
šo generacijo, je potekalo v
sodelovanju z mladinsko, ta-
borniško in pionirsko orga-
nizacijo, ki so sodelovale tu-
di pri urejanju grobov in gro-
bišč, spomenikov in spomin-
skih obeležij v občini. V ne-
katerih primerih so skrb za
urejanje prevzele delovne or-
ganizacije kot na primer KO-
NUS za grobove talcev na
Stranicah. V preteklem letu
so v okviru Telesnokulturne
skupnosti. Planinskega
društva Zreče in ob pomoči
borcev pričeli pripravljati tu-
di spominsko transverzalo,
ki bo povezovala glavne po-
mnike revolucije v občini.
Pri tem jih čaka še precej de-
la. Ena glavnih dolžnosti, ki
jih ne bodo več odlašali, je
tudi ureditev spominske
stavbe na Tolstem vrhu, kjer
je umrl ranjen komandant
Bračičeve brigade Milenko
Kneževič. Uredili bodo tudi
obeležje prve borbe 1. pohor-
skega bataljona na Boharini
12. 10. 1942, na katero se na-
vezuje tudi praznovanje ob-
činskega praznika in osred-
nji spomenik NOV na Tito-
vem trgu v Slovenskih Ko-
njicah.
O vsem tem so spregovori-
li tudi v bogati razpravi, v
kateri so pomemben delež
dodali tudi predsednik
Skupščine občine Tone
Turnšek z izčrpnim prika-
zom družbenega in gospo-
darskega razvoja občine v
preteklem letu in predsed-
nik Občinske konfererxfe
SZDL Filip Beškovnik z
opozorilom na naloge, ki ča-
kajo vse delavce in krajane
občine v tem letu. Njegov
poziv k sodelovanju v kra-
jevnih skupnostih, v družbe-
nopolitičnih organizacijah,
družbenih organizacijah in
društvih pomeni za borce
nadaljevanje dela, v katero
so se doslej vključevali.
Uspehi, ki so jih dosegle kra-
jevne skupnosti, predvsem
pa občina v celoti, so odraz
tudi njihovega dela.
Borci so na skupščini izvo-
lili novo vodstvo. V predsed-
stvo s izvolili Franca Pintar-
ja kol predsednika, Konra-
da Sodina kot podpredse-
dnika, Julko Tajnikar kot
sekretarko, Matevža Lubeja,
Jaka Stefančiča, Štefana
Kolarja in Staneta Pirnata.
Za predsednika nadzornega
odbora so izvolili Alojza Ko-
larja, za predsednike komi-
sij pa: Jožeta Višnerja za tra-
dicije NOV, Ivana Jurača za
SLO in Matevža Lubeja za
VVI. Zastavonoša prapora
občinskega odbora ZZB
NOV sta Martin Pšeničnik
in Franc Tirgučan.
MILENA B. POKLIC
Franc Pintar
USTAMO
KRONIKO
8. februarja 1849. leta je
v Kranju umrl slovenski
pesnik France Prešeren.
Študiral je pravo na Du-
naju in leta 1828 študij
končal. Leta 1846 je dobil
advokaturo v Kranjur-
kjer je živel s sestro Ka-
tro.
Pesnikovati je začel kot
študent na Dunaju. Prvo
pesem -Dekletam« je ob-
javil 1827. leta v Illyri-
sches Blatt. Pisal je r
nemščini in slovenščini
in ravno s tem svojim pQ-
četjem povzdignil sloven-
ski jezik na evropsko ra-
ven. Vsi vemo za njegovo
nesrečno ljubezen do
Primčeve Julije, prija-
teljstvo z Matijem Čo-
pom. Prešernova poezija
pripada obdobju evrop-
ske romantike, v njenem
okviru je Prešeren enako-
vreden vrstnik največjih
romantičnih pesnikov in
se lahko meri z največji-
mi evropskimi liriki od
antike do novejših časov.
Pomemben delež v njego-
vem ustvarjalnem opusu
predstavljajo tudi pisma.
Po odloku predsedstva
SNOS iz 31. januarja
1945. leta, praznujemo
Slovenci dan njegove
smrti kot kulturni praz-
nik slovenskega naroda.
CELJE
VSA ČAST KOMUR GRE
Več generacij počastilo jubilej prof. Janka Orožna
Srečanje, da malo takih, ne
samo zaradi vsebine, tudi za-
voljo udeležencev. Minuli
četrtek popoldne so se sesta-
li revolucionarji in borci več
generacij iz Celja. Bili so
Preporodovci (predstavniki
napredne slovenske mladi-
ne, ki so se v letih 1912-14
zavzemali za ustanovitev Ju-
goslavije zunaj avstroogrske
monarhije), solunski borci,
češki legionarji, uporni ko-
torski mornarji, borci za se-
verno mejo 1918.19, borci
NOV, nosilci Partizanske
spomenice 1941, predstav-
nik srbskih borcev iz let na
začetku tega stoletja in dru-
gi, ki so skupaj z najvidnejši-
mi predstavniki občinskih in
medobčinskih družbenopo-
litičnih organizacij počastili
90-letnico svojega tovariša in
soborca, prof. Janka Orožna.
Jubilanta in pomen tega
srečanja je najprej pozdravil
Rudolf Fajgelj, za njim nosi-
lec Partizanske spomenice
1941 Peter Sprajc, nato dipl.
inž. Milan Šetina v imenu ge-
neracije celjskih gimnazij-
cev, ki jih je prof. Orožen
učil zadnja leta pred izbru-
hom druge svetovne vojne,
pa Ludvik Pregelj v imenu
Primorskih Slovencev in ne
nazadnje	predstavnik
srbskih borcev Ljubiša Di-
mitrijevič.
Bile so to besede, ki so
znova osvetlile veliko delo
skromnega profesorja, zgo-
dovinarja, častnega občana
Celja in revolucionarja Jan-
ka Orožna, bile so besede, ki
so poudarile tudi njegovo
delo med srednješolsl^o mla-
dino, delo po vojni itd.
Ko se je slavljenec zahvalil
za pozornost, je med drugim
dejal, da ni bil junak, da je
imel tudi srečo, da je preži-
vel vse vojne grozote in šte-
vilne bitke. Da, ponosen pa
je tudi na delo, ki se še ni
končalo, na delo z mladimi,
ko jim je vcepljal domovin-
sko ljubezen in odpiral širša
obzorja v svet.
Srečanje se je po obujanju
številnih spominov končalo
z željo po dobrem zdravju in
po ponovnem sestanku ob
stoletnici profesorja Janka
Orožna.	m. BOZIC
POGLED V SVET S kovinotehno
ZAPLETI s »PROSTOVOLJCI«
Slutnje, da bo iraško-iranska vojna ta-
ko ali drugače vplivala na konferenco
na vrhu neuvrščenih držav, sklicano za
začetek septembra v iraškem glavnem
mestu Bagdadu, so se na žalost začel
uresničevati. V torek je predstavnik
iranskega zunanjega ministrstva spod-
bijal Iraku pravico do članstva v giba-
nju neuvrščenih zaradi domnevne ira-
ške agresije zoper islamsko republiko
Iran.
Toda bolj kot take poteze, ki - če nič
drugega - potrjuje domneve, da se Iran
vrha neuvrščenih ne bo udeležil, zbuja
skrb drug, po svoje veliko hujši zaplet v
zvezi z vojnim spopadom med tema dve-
ma neuvrščenima državama. \a vojni
šahovnici se je namreč te dni pojavila
nova figura: tako imenovani prosto-
voljci.
SaJpreJ Je Jordanski kralj Husein oz-
nanil, da bodo r njegovi državi ustano-
vili brigado prostovoljcev-, ki bo pri-
skočila iraški vojski na pomoč v bojih z
iranskimi četami. Kmalu zatem je iran-
ski vrhovni obrambni svet sklenil usta-
noviti "golanski bataljon«, ki ga bodo
dali na razpolago- sirski vladi in ki naj
bi bil dokaz, kako resno Je iransko vod-
stvo zavzeto za boj proti Izraelu, sioni-
zmu kot najhujšemu sovražniku islama.
Toda golanski bataljon - po napove-
dani sestavi kaže, da Je bolj orodje obra-
čunavanja z iraškim ^'odstvom kot pa
enota, ki bi bila količkaj uporabna pri
nasprotovanju izraelski priključitvi Go-
lanske visoke planote. V bataljonu naj
bi bili namreč prav tako prostovoljci ■,
toda v tem primeru predvsem iraški dr-
žavljani: spreobrnjeni vojni ujetniki
in begunci iz Iraka.
Po šestnajstih mesecih vojne smo tako
priče nove etape, za katero je značilno
Javno, neprikrito sodelovanje ene od
držav, ki ni r vojni, na strani ene od
vojskujočih se držav.
\'e da bi bili pretirano črnogledi, je ta
razširitev udeležencev vojne nov dejav-
nik. ki zapleta položaj in hote ali nehote
vpliva na gibanje neuvrščenih.
Takšnemu neugodnemu razvoju stva-
ri Je mogoče postaviti po robu samo pri-
zadevanje tistih neuvrščenih držav, ki
so za mirno poravnavo sporov na nače-
lih, ki so Jih nedvoumno opredelili lani
februarja na ministrski konferenci neu-
vrščenih v .Ven Delhiju. Vštric s tem
gredo prizadevanja, da bi vrh neuvršče-
nih vsekakor bil, saj bi odlog takega
sestanka negativno vplival na gibanje
samo.
V okvir takšnih prizadevanj vsekakor
sodi turneja zveznega sekretarja za zu-
nanje zadeve Josipa Vrhove a po afriških
državah. Gre za to. da se bi zagotovili
kar se da temeljite priprave na vrh neu-
vrščenih oziroma na sestanke, ki bodo
uvod v ta vrh, priprava nanj. Gre za
iskanje najširšega možnega skupnega
imenovalca pri snovanju takšne dejav-
nosti gibanja, ki ga bo nenehno potrje-
vala kot samostojnega, zunajblokovske-
ga mednarodnega dejavnika.
Te priprave kajpada niso same sebi
namen. Gre predvsem za dejstvo, da Je
svetovni položaj tako zapleten, da člo-
veštvu grozi toliko nevarnosti, da Je nuj-
no potreben čim več ji angažman neuvr-
ščenih, ki predstavljajo večino človeš-
tva, v boju za mir, proti vojni nevarno-
sti, imperializmu in hegemonizmu. za
■novo mednarodno gospodarsko uredi-
tev, za demokratizacijo mednarodnih
odnosov.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
PRESKRBA z ŽITOM NA CELJSKEM 1982
KRUH NAS VSAKDANJI...
Primanjkovalo ga ne bo, manj bo le črnega
(nadaljevanje s 1. strani)
Upoštevajoč lansko slabo
letino ter mnoge neugodne
tržne razmere za mlinsko-
predelovalno industrijo, je
pšenična, žitna bilanca za le-
tošnje leto na Celjskem ven-
darle še kar ugodna, menijo
v sozdu Merx, ki ima pri or-
ganiziranosti in urejanju
krušnih zadev nedvomno ve-
liko zaslug. Ker gre pri tem
za komaj enoletno delovanje
sozda, ima to še dodatno
težo.
Lansko leto je bilo za celj-
sko mlinsko-predelovalno
industrijo tudi prvo novega
srednjeročnega obdobja,
prenovitve samoupravne or-
ganiziranosti znotraj delov-
ne organizacije in v okvirih
sozda Merx. Z rezultati so po
mnenju Eda Stepišnika v ce-
loti zadovoljni, čeprav v isti
sapi zagotavljajo, kako so
prav lani zaradi nabave pše-
nice imeli največje težave,
tudi v primerjavi z desetimi
leti nazaj. Takrat, ko je bila
polovica potreb po pšenici
»požeta na ladjah« v kopr-
skem pristanišču...
Z družbeno usmerjeno ak-
cijo po večih s pšenico pose-
janih poljih in s poštenim
odnosom do pridelovalcev
pšenice si v prihodnje obeta-
jo odkupiti dosti več pšenice
z domačega terena. Prav ta-
ko bodo s sovlaganji v žitoro-
dnih predelih Jugoslavije
morali še vedno od 50 do 60
odstotkov količin pšenice
»pridelati« drugod. Za po-
speševanje domačega pridel-
ka so tu še posojila, pa nado-
meščanje pšeničnih mok s
koruzno, ajdovo, rženo, ječ-
menovo in drugo moko in
spremenjeno mletje.
Na širšem celjskem ob-
močju računajo na odkup
3.000 ton pšenice v letoš-
njem letu, kar je štiriinpol-
krat več kot prejšnje leto, gre
pa za rezultate pri jesenski
setvi, ki je po slošnem mne-
nju uspela na vsem širšem
celjskem območju. Bolj bi-
stveno pa je še to, da so opaz-
ni dobri premiki v miselno-
sti ljudi, kar zadeva mnoga
vprašanja pridelovanja hra-
ne. Razumljivo je, da se bo
lanska akcija jesenske setve
praktično končala šele tedaj,
ko bo vsa načrtovana pšeni-
ca v silosih mlinsko-predelo-
valne industrije, poudarjajo
v Celju.
Vsekakor so po dolgih le-
tih drugače zastavljene raz-
prave o pridelovanju hrane
za mlinarje in žitne predelo-
valce dobra-spodbuda za de-
lo, pa čeprav se sami tolčejo
z mnogimi problemi eko-
nomskega značaja, pri kate-
rih še najbolj izstopa vse
dražji reprodukcijski mate-
rial," tudi kadrovske težave
poklica in stroke in mnoge
cenovne zagate. Pri teh zad-
njih jih motijo še najbolj pre-
skoki garantiranih cen. zlasti
pšenice, koruze. Temeljna
neskladja v razvoju in politi-
ki cen nedvomno vplivajo na
rezultate v mlinsko-predelo-
valni dejavnosti, marsikdaj
pa povzročijo tudi neprimer-
no tanek kos kruha v vsej
dejavnosti. In dogaja se tako,
da si morajo tisti, ki neposre-
dno skrbijo za dober kos
kruha za vse prebivalce, zase
odrezati najtanjše kose. O
tem priča tudi naslednja pri-
merjava: 1972. leta smo za
poprečni osebni dohodek
kupili lahko preko šeststo
kilogramov belega kruha,
lansko leto pa že-skoraj dva-
krat več!
MITJA UMNIK
PREDNOST IMA IZVOZ
V mozirskem Elkroju zadnjih nekaj mesecev delajo zlasti
za izvoz. Sedaj prihaja izpod šivalnih strojev kolekcija »Po-
mlad-poletje«, ki je v celoti namenjena na tuji trg. zato na
domačem trgu teh hlač ne bomo videli. Tu gre predvsem za
predelavo.
Lani načrtovanega izvoza niso realizirali, vseeno pa so na
tuje prodali dve petini proizvodnje in ustvarili 25 milijonov
deviznih dinarjev.	rj, tAVCAR
ODKUP STEKLENE EMBALAŽE
STEKLENA VARČNOST
Odkup bo kmalu veljal za vso Jugoslavijo
Ko smo v SOZD Merx Ce-
lje v osebi direktorja marke-
tinga Franca Petauerja spoz-
nali še predsednika komisi-
je, ki je v Sloveniji pripravila
sporazum med vsemi trgov-
skimi organizacijami za od-
kup steklene embalaže, smo
bili dvakrat veseli.
■Iz zgolj varčevalnih in
stabilizacijskih vzgibov smo
se v Sloveniji odločili za or-
ganiziran odkup steklene
embalaže, ki smo jo še do
nedavna zametavali ob isto-,
časnem uvozu tudi razbite
steklovine za surovinske po-
trebe proizvajalcev." je pou-
daril Franc Petauer. Vse ka-
že. da bo kmalu na psnovi
slovenske pobude v veljavi
odredba na zvezni ravni o
obveznem odkupu steklene
embalaže oziroma steklenic
od jedilnega olja. piva. mme-
ralne vode. vina in brezalko-
holnih pijač.
Sicer pa je tako. da sedanji
veljavni sporazum v Sloveni-
ji zavezuje na odkup po po-
sebnem seznamu in ceniku
vse prehrambene trgovine,
da odkupujejo steklenice od
vina, olja, mineralne vode in
piva. Pri tem gre za tako ime-
novano kaucirano stekleno
embalažo. Trgovine morajo
imeti na vidnem mestu obe-
šen tudi cenik.
Ni pa še sklenjen dogovor
o odkupu ostalih vrst stekle-
nic, ki so različno oblikova-
ne. kot na primer za žgane
pijače in drugo. Zaenkrat
proizvajalci še niso zaintere-
sirani za množičnejši tovrst-
ni odkup, torej za odkup ko-
mercialne steklene embala-
že, ki je vkalkulirana pona-
vadi v ceno pijače.
Ze dosedanje izkušnje po-
vedo, da je kljub večjemu
obsegu dela v trgovinah od-
kup steklenic dosegel svoj
osnovni namen: proizvajalci
ugotavljajo, da se je začela
embalaža hitreje vračati, pa
tudi potrebe po obnavljanju
so se bistveno zmanjšale. So
še določeno težave okrog vo-
denja točne evidence v trgo-
vinah zaradi dokončnega po-
računa s proizvajalci stekle-
nic. vendar smo v glavnem
uspeli odpraviti stare razva-
de zametavanja steklenic.
Vsekakor smo kot potro.š-
niki in državljani lahko vese-
li vsakršne pametne varče-
valne pobude, trgovino pa
gre v tej splošni družbeni
stabilizacijski naravnanosti
vendarle v celoti pohvaliti,
saj je akcija odkupa steklene
embalaže stekla enotno po
vsej repu-bliki, kot kaže pa se
bo nadaljevala še v vsej drža-
vi. čeprav v odnosih med tr-
govci in proizvajalci "stekle-
nic še ni dokončno urejena
poravnava vseh stroškov.
Vse to torej ni bila ovira, da
akcija odkupa ne bi uspešno
stekla.
MITJA UMNIK
GLASILO ZA
SLO IN DS
Koordinacijski odbor
za SLO in DS pri Občin-
ski konferenci SZDL,
Občinski komite in Svet
za SLO in DS ter Indok
Center Celje so izdali
prvo številko glasila s
preprostim naslovom
»SLO - DS«. V uvodu so
zapisali:
»Zahteva, da bi izbolj-
šali informiranost za po-
trebe izgradnje koncepta
in sistema SLO in DS, je
stara toliko kot koncept
in sistem sam. Tudi ideja,
da bi v Celju izdajali časo-
pis z vsebino SLO in DS,
je stara že več let... Časo-
pis bo namenjen komite-
jem in odborom za SLO
in DS ter njunim konsti-
tutivnim elementom
(DPO, CZ, NZ, vodji
obrambnih priprav, upra-
vitelju ON in samouprav-
nim organom)... Njegova
vsebina mora biti nadalj-
ni korak k poenotenju
vseh informacij,
V prvi številki novega
glasila »SLO - DS« je
med drugim tudi sesta-
vek o Usmeritvah na tem
področju v letošnjem letu
ter varnostna ocena za
lansko leto. Indok infor-
macije SLO in DS ureja
uredniški odbor Viki
Kranj c. Stane Ocvirk,
Srečko Pratnemer (glav-
niin odgovorni urednik),
Franci Pusar, Franci Sre-
dovnik in Mirko Vrečko.
T. VRABL
TOPER
SANACIJSKI KORAKI
Najnižji osebni dohodki v občini
Na zadnji seji izvršnega
Sveta skupščine občine Ce-
lje, ki je bila prejšnjo sredo,
so v zvezi z delovno organi-
zacijo Toper ugotovili,^da sa-
nacija uspešno poteka. To-
per danes nima izgube, ven-
dar je nelikvidnost še vedno
prisotna zaradi neugodnih
poslovnih rezultatov v prete-
klosti.
Delovna skupina za spreje-
manje sanacijskih ukrepov v
Topru je pripravila predlog
ukrepov za hitrejšo in učin-
kovitejšo izvedbo sanacij-
skih obvez in dosego takšnih
pogojev, da bi letošnje leto
delovna organizacija zaklju-
čila s takimi poslovnimi re-
zultati, ki bi zagotavljali po-
večanje materialne osnove.
Predloge je obravnaval tu-
di delavski svet in dopolnje-
ne so obravnavali na skup-
ščini. Zaradi večje učinkovi-
tosti vodstva delovne organi-
zacije so sklenili, da bo To-
per ustanovil petčlanski ko-
legijski poslovodni organ.
Ob ugotavljanju relativno
visokega števila režijskih de-
lavcev, glede na zmanjšan fi-
zični obseg proizvodnje so že
pričeli s prerazporeditvijo 52
delavcev iz, administrativ-
nih služb v proizvodnjo. Za
nekatere strokovne službe
bodo morali poiskati mesta
izven delovne organizacije.
Delavski svet ugotavlja, da
ne ustreza sedanja organiza-
cija komercialne službe, ki je
le v tozdu Športna konfekci-
ja, le ta naj bi prišla v okvir
delovne skupnosti skupnih
služb.
Zaradi potreb po širitvi
športnega programa je že
sredi decembra 100 delavcev
prešlo v tozd Športna kon-
fekcija.
Pri obravnavi programske
usmeritve je delovna skupi-
na ugotovila, da je sedanji
načrtni program skupine
proizvodov zanimiv, da pa je
v preveliki odvisnosti od
oskrbe s surovinami Top
športa v Pliberku. V ta na-
men bo potrebno izdelati al-
ternativno možnost oskrbe s
surovinami iz jugoslovanske
proizvodnje na tej osnovi naj
bi izdelali trdne samouprav-
ne sporazume, ki bodo teme-
ljih na skupnem prihodku z
najpomembnejšimi dobavi-
telji in kupci, tako bi se izog-
nili dosedanjim pogodbenim
odnosom, ki so velikokrat
sloneli le na poslovnih poz-
nanstvih. V zvezi s Top špor-
tom bo potrebno ugotoviti
dolgoročne možnosti pri
oskrbi le te s surovino iz Ju-
goslavije. Prav tako je po-
trebno ugotoviti možnosti
povečane prodaje na tržiščih
zahodne Evrope. V Pliberku
bo potrebno čim prej zagoto-
viti tudi dovolj dobro ka-
drovsko zasedbo jugoslo-
vanskih delavcev ekonom-
skega in tehničnega profila.
Tudi sodelovanje z isto-
vrstnimi delovnimi organi-
zacijami v Sloveniji je po-
dročje na katerem bo potreb-
no storiti več kot do sedaj.
To je le nekaj smernic in
nalog za to delovno organiza-
cijo, ki uspešno premaguje
težave. Rezultati zastavlje-
nih ciljev pa so še daleč, ven-
dar nam tudi podatki, da je
Toper delovna organizacija z
najnižjimi osebnimi dohodki
v občini (povprečno 9100 di-
narjev), da so prerazporedili
delavce na druga delovna
mesta, da so izvoz v januarju
trikrat povečali, kažejo na to,
da v Topru sanacija le ubira
prve korake.
V.V.EINSPIELER
RAZPIS
nagrad »Slavka Šlandra« za leto 1982
Komisija za podelitev nagrad »Slavka Šlandra« pri
občinski skupščini Celje razpisuje v skladu s 13.
členom odloka o priznanjih in nagradah občine
Celje (Ur. list SRB 11/77)
nagrade »Slavka Šlandra« za leto 1982
Nagrado »Slavka Šlandra« lahko dobi:
-	posameznik
-	skupina posameznikov
-	organizacija združenega dela
-	družbenopolitična organizacija
-	druge samoupravne organizacije
in skupnosti
-	društvo
za izredne uspehe dela in druge pomembnejše do-
sežke na vseh področjih ustvarjalnosti in za dela, ki
imajo splošen pomen za družbeno skupnost in še
posebej za občino Celje.
S tem razpisom vabi komisija za nagradp »Slavka
Šlandra samouprvne organe in družbenopolitične or-
ganizacije v organizacijah združenega dela in drugih
samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbe-
nopolitične organizacije, društva in občane, da poš-
ljejo predloge za tiste, ki so s svojim izrednim delova-
njem in ustvarjanjem pripomogli za hitrejši in vse-
splošen razvoj v svoji delovni sredini in družbenopoli-
tični skupnosti. Komisija bo sprejemala utemeljene
predloge za podelitev nagrad »Slavka šlandra« za
leto 1982 do vključno 15/4-1982. Po tem roku ne bo
upoštevala naknadnih vlog Prosimo vse zainteresira-
ne, da z vso resnostjo sodelujejo pri predlaganju za
podelitev teh nagrad.
Komisija za nagrade
»Slavka Šlandra«
pri skupščini občine
Celje
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
ODMEVI, POGLEDI. STALIŠČA
ZSMS NAŠ VSAKDANJI
Mladina ne dela!; mladi samo po-
sedajo po loka lih; in naša družba
bo jutri slonela na njihovih ramenih
Takšni so vsakdanji vzkliki zaskrb-
ljenih celjskih občanov. V njihovi
mladosti je bilo drugače. Mladina je
gradila novo življenje in na neu-
mnosti še pomislila ni. Bili so pono-
sni člani nastajajoče socialistične
družbe in svoje mladinske organiza-
cije.
Vrnitev v trideseta leta stare Ju-
goslavije nam ponudi mladinsko or-
ganizacijo SKOJ, ki je združevala
elitno, revolucionarno mladino, pri-
pravljeno na vsakršno žrtev, ki bi
prinesla napredek.
In danes?
Pridni in nagajivi šolarčki dobijo
v sedmem razredu rdečo knjižico in
postanejo člani Zveze socialistične
mladine Sloven je. Velikokrat dolo-
čeni mentorji z odporom in nezain-
teresiranostjo skupaj z najpridnejši-
mi šolarji, izpolnjujejo zastavljeni
načrt. In prav takšen način dela od-
tuji ZSMS od mladine že v osnovni
šoli. Interesi šolarjev so redko upo-
števani, saj vemo: kar reče učitelj, je
absolutno. Letni program OO
ZSMS bi moral biti zelo elastičen.
Nažalost ni tako in pozneje poroje-
ne ideje, ki jih mladinci žele uresni-
čiti, niso sprejete. Šolarji se posto-
poma odvračajo od mladinske orga-
nizacije in to so temelji odtujenosti
ZSMS od mladine.
Ideje mladinske organizacije bi se
morale prav v osnovni šol razširiti
in zasidrati v množici. Tako se pe-
ščica zaman trudi, drugi pa se jim
smejijo.
Prehod v srednjo šolo je težak in
peščica se skrči na tiste, ki so evi-
dentirani v organe ZSMS na šolah,
v OZD-ih in krajevnih skupnostih.
Mi pa še vedno ponavljamo: svet bo
jutri stal na vaših ramenih! Da bo
jutri naša samoupravna družba lah-
ko sta na ramah mladincev, morajo
ti mladinci imeti visoko razvito re-
volucionarno zavest. Revolucionar-
na zavest ne sme biti samo pojem,
mora biti realnost. Zavest, ki teme-
lji na samoupravnem pluralizmu in-
teresov, je edina sila, ki se lahko
bori za splošen 'družbeni napredek.
S takšno zavestjo ne bi vedno znova
tarnali, da je SZDL neučinkovita,
da zveza komunistov ni dovolj
vplivna da je naš delavnik dolg sla-
be šiiri ure.
ZSMS je torej prva in najodgovor-
nejša organizacija, ki oblikuje vsa-
kega posameznika in celo družbo.
Ce le-ta ni dovolj učinkovita, je sub-
jektovo življenjsko delo prepušče-
no naključju oziroma njegovemu
subjektivnemu spoznanju.
Kaj storiti?
Začudeno ugotavljamo, da ima
ZSMS veliko število članov, ki niso
aktivni. Položaj pa je še težji: člani
se članstva ne zavedajo ali pa jim je
nerodno priznati, da so celo aktivni
člani. Dejstvo je, da je bilo v minu-
lih letih veliko zamujenegga in pre-
puščenega naključju. Republiški
mladinski funkcionarji s zadovolj-
no sedeli v svojih pisarnah in pisali
referate. Poslušali ali brali so jih ob-
činski funkcionarji in tu se konča. S
tem ne trdim, da fantje in dekleta
niso ničesar delali! Toda delo ni ro-
dilo sadov, ker se niso potrudili na-
vezati stikov z množicami. Premalo
je organizirati seminarje, čeprav na
Dobrni.
Mladino je potrebno zainteresira-
ti! Pritegne se jo lahko sam z njej
zanimivimi temami in načini. To
vsekakor niso profesionalna politič-
na predavanja, kupi gradiva ali slav-
nostne podelitve nagrad. Sprejem-
ljivejše bi bile odprte polemike,
okrogle mize o aktualnih dogodkih.
Ne gre samo za pogovore na občin-
ski ravni. Tovariši se morajo potru-
diti v osnovne organizacije šol,
OZD-ov, krajevnih skupnosti in s
svojim strokovnim znanjem in
iskušnjami pomagati pri organizaci-
ji. Prepričan sem, da bi veliko ljudi
pritegnili pogovori o problemih na
Kosovu, Poljski, punku, šolski re-
formi, štipendiranju, zaposlova-
nju ...
Na takšnih srečanjih padajo nepri-
jetna vprašanja, nepredvidljiva in
neulovljiva, toda nadvse dragocena
za politično delo z mladimi, zlasti pa
za razumevanje njihovih proble-
mov. Tako bi imela družba več kori-
sti. Preprečili bi širjenje dezinfor-
macij, poleg tega bi si ZSMS povr-
nila zaupanje mladinskih množic.
(Pravzaprav so takšni pogovori
bili, toda brez strokovne pomoči so
kaj plehko izzveneli.)
Koncerti. Ja, je že tako, da se veči-
na mladih zanima za glasbo. Toda
mladine ne privlačijo naše kvazi
pop-zvezde! Privlači jih novo in no-
vega je v zadnjih letih v Jugoslaviji
veliko. In kdo je bolj poklican za
organizacijo takšnih koncertov, kot
občinska organizacija ZSMS? Zno-
va bi mladi začutili, da imajo mla-
dinski funkcionarji podobne intere-
se kot oni torej so del njih.
Informiranje. Nekaj se vendarle
naredi. Informacije pa niso pravo-
časne, so napisane nezanimivo ali
so objavljene v časnikih, ki jih mla-
dina ne bere. Se bolj zagrešena so
debela gradiva ali poročila, ki so tu-
di težko razumljiva. Takšna infor-
macija postane sama sebi namen.
Poleg tega ne moremo tajiti, da je
pri občinski organizaciji formirana
komisija za informiranje.
Z napenjanjem možganov bi
oblik zainteresiranja množic našli
še veliko več. Kljub vsemu ostaja
ključni problem sestopanje iz vrha
v podnožje!
MOJMIR OCVIRK
Zagrad 58, Celje
ČRNA PIKA [IIEIS3
♦Črno piko podeljujemo družbenopolitičnim organi-
zacijam občine Slovenske Konjice. V svojem obsež-
nem delu in skrbnih pripravah na pomladanske voli-
tve so na nekaterih mestih malo zatajile. Prav nera-
zumljivo je, da so nekatera ključna kadrovska vpraša-
nja reševali dobesedno pet minut pred dvanajsto, kot
na primer za predsednika izvršnega sveta. Prvi in ta-
krat edini evidentiran kandidat je šele iz objave v
časopisu uradno zvedel, da so ga evidentirali, saj so
menda družbenopolitične organizacije menila, da raz-
govor z njim ni potreben. Za njegovo mnenje so ga
povprašali šele 18. januarja! Ce bi sprejel, še opazil
nihče ne bi lepotne napake v postopku. '
Zvezdice bodo očitno letos zbirali velenjski rudarji.
V	triindvajsetih delovnih dneh prvega letošnjega me-
seca so znova nakopali več premoga, kot so načrtovali.
V	začetku januarja so si zadali nalogo izkopa 372.960
ton premoga, nakopali pa so ga 393.000 ton ali pov-
prečno na delovni dan 17.087. S tem so presegli
osnovni načrt za skoraj šest odstotkov in delovnega za
odstotek in pol. Sredi tedna bo znan delovni in
osnovni načrt za februar. Po dosežku v prvem mesecu
pa lahko že ugotovimo, da so velenjski rudarji tudi
letošnje leto zabeli tako zavzeto kot lansko, ko so ob
koncu prvič v svoji 107-letni zgodovini nakopali pet
milijonov ton premoga.
CELJE: ZA BOLJŠO DEŽURNO
SLUŽBO
Z dežurno.zdravstveno službo v celjski občini uporabniki
in izvajalci niso zadovoljni. Kaže. da bodo vrsto težav in
pomanjkljivosti kmalu premagali. To jim bodo omogočili
tako novi prostori v adaptiranem zdravstvenem domu v
Celju, kot tudi izpopolnjena kadrovska zasedba, predvsem
pa ijoljša organizacija.
Po dogih razpravah so v Zdravstvenem centru izobliko-
vali osnutek pravilnika, ki bb urejal organiziranje in nagraje-
vanje dežurne službe. S pravilnikom, ki je v javni razpravi,
predvidevajo redno dežurno službo na ravni osnovnega
zdravstva vsak dan od 19. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob
sobotah od 14. ure do 7. ure v nedeljo in v nedeljo od 7. ure
do 7. ure v ponedeljek. V dežurni službi bodo dva zdravnika,
medicinska sestra in šofer. Takšna zasedba bo omogočala
stalno prisotnost enega zdravnika. Novi pravilnik pa bo
razrešil tudi boleče vprašanje nagrajevanja zdravstvenih de-
lavcev za čas dežurne službe, ki je bilo doslej neurejeno.
Pričetek drugače organizirane dežurne službe se ne veže
le na sprejem pravilnika, katerega^osnova je Zakon o zdrav-
stvenem varstvu, ampak tudi na dokončanje del pri adapta-
f^iji zdravstvenega doma. Ta bo predvidoma gotova 1. aprila.
MBP
Komisija za podelitev nagrad »Priznanje
samoupravljalcu« pri občinski skupščini Celje
RAZPISUJE
v skladu s 15. členom odloka o priznanjih in
nagradah občine Celje (Ur. list SRS 11/77) podelitev
nagrade
»Priznanje samoupravljalcu« za leto 1982.
Priznanje samoupravljalcu se podeli zaslužnim dele-
gatom (članom) v organih samoupravljanja in drugim
delavcem, organom samoupravljanja in samouprav-
nim delovnim skupinam v organizacijah združenega
dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skup-
nostih za izredne dosežke na področju razvijanja so-
cialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega
pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega
sistema.
1
Možno je obnoviti predloge tudi za tiste, ki so bili
predlagani že prejšnja leta, pa so zaradi omejenega
števila nagrad izpadli, pogoje za dodelitev nagrade pa
še vedno izpolnjujejo. Predlogi naj bodo poleg
osnovnih podatkov utemeljeni:
-	za skupine
-	z razlogi za podelitev priznanja s podrobnejšim
prikazom uresničevanja zakona o združenem delu
zlasti v pogledu razvijanja dohodkovnih odnosov,
razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za
OD, urejanja odnosov med delavci TOZD in delavci
delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega
pomena, samoupravnega planiranja in uresničevanja
planskih ciljev, uresničevanja kadrovske, stanovanj-
ske in socialne politike itd.
-	s politično oceno obstoječih samoupravnih odno-
sov glede na položaj delavcev, njihovo vlogo, vključe-
nost in aktivnost pri oblikovanju pogojev in razpola-
ganju s sredstvi in rezultati dela.
-	za posameznika
-	z opredelitvijo dosedanjih funkcij in aktivnosti dela
na področju kdaj, kje in kako je naloge opravljal in
izvrševal
-	z razlogi za podelitev priznanja in nagrade, opisom
kandidatovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti z
vidika uresničevanja Zakona o združenem delu.
Komisija vabi vse OZD in druge samoupravne organi-
zacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije,
društva in občane, da pošljejo predloge do 15/4-1982
na naslov:
Skupščina občine Celje, komisija za podelitev nagrad
••Priznanje samoupravljalcu«, Trg svobode 9, 63000
Celje
Po tem roku komisija vlog ne bo več sprejemala.
Komisija
za podelitev nagrad
••Priznanje samoupravljalcu«
tednikov Intervju
ZA DANAŠNJI IN
JUTRIŠNJI ROD
Jožica Salobir. Njeno ime
je že dolga leta tesno poveza-
no z učiteljevanjem in z de-
lom na kulturnem področju
v šentjurski občini. 2e dolga
leta poučuje male glavice v
osnovni šoli na Dobju pri
Planini in že celi dve deset-
letji vodi prosvetno društvo
v tem kraju. Je predsednica
Zveze kulturnih organizacij
občine Šentjur in ob vsem
tem še najde čas za sodelova-
nje v organih krajevne skup-
nosti, pri socialistični zvezi
in prav v tem času opravlja
podčastniški izpit za gasilko
pri domačem gasilskem
društvu, katerega član in taj-
nik je že nekaj let. Kulturne
prireditve na Dobju si ni mo-
goče predstavljati brez Joži-
ce Salobir, pa naj si gre za
kratek kulturni program v
okviru šole, ali za igro v kra-
ju in tradicionalno prireditev
»Pokaži kaj znaš.« S polnim
žarom rada priskoči tudi na
pomoč tja, kamor jo povabi-
jo, da bi svetovala, pomagala
ali samo opogumljala mladi
rod. Zdi se, da ji nikoli ne
zmanjka časa, čeprav ga mo-
ra v resnici skrbno razpore-
jati med domom, šolo in šte-
vilnimi funkcijami. Kot pra-
vi, je velikokrat težko vse
skupaj uskladiti, a ko vidi,
da je njeno delo padlo na
plodna tla, ji da spodbudo za
nove načrte, razmišljanja,
delo.
-	Kdaj ste se prvič srečali
z delom na kulturnem po-
dročju?
»Že zelo zgodaj. V osnovni
šoli in kasneje na učiteljišču.
Najprej s sodelovanjem pri
kulturnih prireditvah in ka-
sneje, kot mladinka, ko sem
s svojimi vrstniki na Planini
in v okolici pričela priprav-
ljati samostojne prireditve.
Zvečine so bili to skeči. Po-
deželski ljudje so se radi od-
tegnili od dela in nas prišli
gledat. To mi je dalo novih in
novih vzpodbud in tako sem
nadaljevala. Ljudje na vasi
so bili hvaležno občinstvo.«
-	Ali je občinstvo izpred
let drugačno od zdajšnjega?
»Pravzaprav ni. Morda je
bolj kritično in zahtevno, kar
je konec koncev tudi prav.
Kultura je prodrla tudi v vasi
in zaselke. Kmetje postajajo
člani kulturnih društev in če
ne bi bilo tako, bi bilo naše
delo zaman. Včasih smo
igrali po skednjih in kmeč-
kih dvoriščih, danes je slika
kulturnega utripa drugačna.
Vsak kraj si prizadeva za
svoj kulturni prostor.«
-	Menite, da je prostor
merilo za uspehe na kultur-
nem področju?
»Ne zmeraj in ne povsod.
Nekatera društva, gledam iz
razmer v naši občini, dobro
delajo, pa imajo slabe pogoje
za delo. Ponekod pa imajo
najboljše prostorske pogoje,
ki jim niso stimulacija za ak-
tivno delovanje. To je odvi-
sno od ljudi samih, tudi od
posameznikov, ki si premalo
prizadevajo za kulturno rast
društva in kraja.«
-	V čem vidite problem
za takšno razmerje?
»Predvsem v kadrih. Teh
je premalo. Potrebovali bi
pevovodje, režiserje, dobre
kulturne animatorje. Mladi,
da, še posebej mladi se radi
vključujejo v kulturno de-
javnost. Toda treba jim je po-
nuditi pomoč, jim dati opo-
ro. Ce tega ni, jim ne pomaga
še tako svetel in lep kulturni
dom. Tudi občinstvo si je
treba znati pridobiti, ga
vzgajati,«
-	Kaj menite o slovenski
kulturi?
»Lahko smo ponosni na-
njo. Včasih se ne zavedamo,
kaj sploh imamo. Mislim na
številne kulturne dediščine,
ki jih zanemarjamo in na ka-
tere pozabljamo, ko izpo-
stavljamo zdajšnji trenutek.
Kultura je predvsem v člove-
ku samem. Treba jo je le
zdramiti in usmeriti na pra-
vo pot. Kultura se pričenja
pri majhnem otroku, ne gle-
de na to, ali odrašča v mestu
ali na vasi.«
-	Kakšen je delež šentjur-
ske kulture v širšem sloven-
skem prostoru? Ste se našli
v njem?
»Zaenkrat je ta naš delež
še skromen, toda nekateri
uspehi, še posebej iz področ-
ja pevske in tudi likovne de-
javnosti, nam odpirajo vrata
tudi izven občinskih meja.
Na tem bomo gradili še na-
prej in prepričana sem, da
bomo uspeli. To je tudi naš
cilj.«
-	Kako občutite stabili-
zacijo na kulturnem polju?
»Velikokrat v negativnem
smislu. To seveda ni prav.
Dinar je kulturi, ne samo na-
ši, šentjurski, tanko odmer-
jen. A shajati je treba z da-
nim, tega se zavedamo tudi
mi, ko snujemo programe po
kulturnih društvih. Ni lahko
priti s pičlimi sredstvi do
opreme, denimo za folkloro,
ali do scene za neko igro. To
so velike postavke, ki zavira-
jo	dejavnost
a tem ali onem področju. In
kje so šele prostori za kultur-
no dejavnost! Kulturni dom
na Dobju gradimo že nekaj
let in čeprav ima streho nad
glavo, mu do izgotovitve še
veliko manjka. Ali bo nared
ob 20-letnici kulturne dejav-
nosti na Dobju, ki jo bomo
slavili drugo leto, je težko
napovedati. V naši občini je
še veliko takih problemov in
ponekod gre samo za adapta-
cije ali majhne posodobitve.
Prizadevali si bomo še na-
prej, da si bomo izboljšali
pogoje za delo in hkrati kre-
pili kulturno dejavnost po
vseh društvih, kljub skopo
odmerjenemu dinarju.«
-	Kljub težkim pogojem,
kje vidite perspektive za
razcvet kulturne dejavnosti
v občini?
»V ljudeh. V tistih, ki bodo
vztrajali in gradili na začet-
nem in v mladem rodu, ki ga
moramo vzgajati v to smer.
Delo, ki nas čaka, ne bo lah-
ko. Tega se moramo zavedati
in - nikar obupati ob prvem
neuspehu. Zavedati se mora-
mo, da bodo naše sadove
ocenjevali tudi še čez deset-
letja. tako kot danes počne-
mo mi!«
MATEJA PODJED
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
OSEBNI DOHODKI V ZDRAVSTVU
SLABA VOLJA V NEENAKOSTI
Samoupravni sporazumi ne morejo rešiti vsega
Priljubljena in osovraže-
na tema pogovorov zdrav-
stvenih delavcev v celjski
regiji so njihovo osebni do-
hodki. Bolj kot njihova viši-
na ali pravilneje skromnost
bode in vznemirja njihova
neenakost. Za enako delo
zdravstveni delavci ne pre-
jemajo enakega plačila. To
je odvisno od tega, v kateri
občini ima sedež njihova te-
meljna organizacija in od
možnosti pridobivanja do-
hodka v tej temeljni organi-
zaciji. Razlogov za neenak
položaj je toliko, da jih ne
bo moč kar tako premagati.
Pogoji za pridobivanje
dohodka so v posameznih
temeljnih organizacijah
Zdravstvenega centra ra-
zlični. Zakaj? Pri neposre-
dni menjavi dela sredstva ni-
so omejena, kar pomeni, da
temeljna organizacija sklene
dogovor za opravljanje dolo-
čenega obsega zdravstvenih
storitev in te storitve ji tudi v
celoti poravnajo. Pri posre-
dni menjavi dela med te-
meljnimi zdravstvenimi or-
ganizacijami in občinskimi
zdravstvenimi skupnostmi
pa so si^dstva vnaprej dolo-
čena in če temeljna organiza-
cija opravi več dela, zanj ne
dobi plačila.
Izhodišča za oblikovanje
cen zdravstvenih storitev
so različna. Vsaka občinska
zdravstvena skupnost oziro-
ma občina določi glede na
svoje možnosti in sprejeto
Resolucijo v skladu z občin-
sko politiko svoje elemente
za ovrednotenje programov
zdravstvenega varstva. Mož-
nosti občin pa so seveda ra-
zlične.
Struktura stroškov je v
posameznih zdravstvenih
temeljnih organizacijah ra-
zlična. V nekaterih pred-
stavljajo materialni stroški le
20 odstotkov vseh stroškov,
v drugih pa kar 50. Vemo, da
so ravno materialni stroški v
preteklem letu skokovito na-
rasli, več, kot je bilo predvi-
deno in kot so občinske
zdravstvene skupnosti s po-
novnim ovrednotenjem pro-
gramov zdravstvenega var-
stva priznale. To pa je spet
prizadelo le tiste temeljne or-
ganizacije, kjer so materialni
stroški v skupni strukturi
večji.
Zaradi vsega "tega tudi v
okviru delovne organizacije
kot je Zdravstveni center ne
morejo doseči enakosti med
temeljnimi organizacijami.
Temeljne organizacije so v
sedmih različnih občinah, s
sedmimi različnimi mož-
nostmi in politikami nagra-
jevanja. Poglejmo primer:
osebni dohodki so v občini
Žalec v letu 1981 porasli v
družbenih dejavnostih za
38-40 odstotkov, v občini
Sevnica pa le za 26 odstot-
kov. Ce bi se torej v Zdrav-
stvenem centru dogovorili,
da bodo v vseh temeljnih or-
ganizacijah povečali osebne
dohodke za na primer 30 od-
stotkov, bi postale nekatere
TOZD kršiteljice družbene-
ga dogovora glede na občin-
ska merila, nekatere TOZD
p? ne bi niti dosegle dogo-
vorjenega in dovoljenega po-
večanja.
Razumljivo je, da vse to
povzroča veliko nezado-
voljstvo in negodovanje
med zdravstvenimi delavci,
ki menijo, da predstavlja
zdravstveno varstvo delav-
cev in občanov neko celoto
in bi morala biti tudi tvega-
nja enakomerno razdeljena
med vse temeljne organiza-
cije. Res pa je, da čisto vsega
le niso krive različne občin-
ske politike niti različni ma-
terialni stroški. Zdravstveni
delavci sami so neenakost še
poglobili. Ko se je leta 1977
oblikoval Zdravstveni cen-
ter, so za celo delovno orga-
nizacijo sprejeli tudi Samo-
upravni sporazum o obliko-
vanju dohodka in delitvi
sredstev za osebne dohodke.
Na osnovi tega pa so temelj-
ne organizacije izoblikovale
pravilnike in glede na svoje
specifične pogoje ovrednoti-
le določene naloge in opravi-
la, pri čemer pa niso dosle-
dno upoštevale določil sa-
moupravnega sporazuma.
Posledica je preprosta - ena-
ka opravila so v različnih
TOZD različno vrednotena.
Neenakosti in nepravilno-
sti se iz leta v leto kopičijo in
ravno v tem času družbeno-
politične organizacije Zdrav-
stvenega centra vodijo raz-
prave, ki bi naj pripeljale do
enotnosti. Z novim samo-
upravnim sporazumom bi
morale biti enaka dela enako
vrednotena. 2e po doseda-
njih izkušnjah sodeč to ne bo
preprosto, ker se bodo nujno
spet pojavila različna mne-
nja ne le o vrednotenju ena-
kih del temveč tudi o ra-
zmerjih med njimi. Med po-
sameznimi profili zdravstve-
nih delavcev so že izbruhnile
težnje po eni strani po večjih
razlikah in po drugi po urav-
nilovki. Čeprav so dolžnosti
in odgovornosti posameznih
profilov zdravstvenih delav-
cev dokaj jasno določene, pa
se v timskem delu tesno pre-
pletajo, poleg tega pa vsi ne
.opravljajo ravno tistega, za
kar so usposobljeni in kar bi
morali, tako da taka ali dru-
gačna razmerja postajajo
vprašljiva. Tudi na starem
reku, da imajo v zdravstvu
dovolj denarja za osebne do-
hodke, le da si ga razdeliti ne
znajo, je nekaj resnice.
Poleg priprave novega sa-
moupravnega sporazuma
pa so strokovne službe
Zdravstvenega centra sku-
šale doseči v dogovarjanju z
uporabniki, da bi za vse te-
meljne organizacije ZC za
leto 1982 veljala enaka izho-
dišča pri programiranju in
vrednotenju programov
zdravstvenega varstva. To
so uspeli doseči le za tiste
TOZD, ki opravljajo stori-
tve za vse občine v regiji,
vse druge pa morajo še na-
prej upoštevati izhodišča
občin, kjer imajo sedeže.
Tega ni mogoče preseči.
MILENA B. POKLIC
POMEMBNA
ZBORA ZA
OBVEŠČANJE
V Celju bosta danes kar
dva pomembna občna
zbora. 2e opoldan se bo-
do v Narodnem domu se-
stali člani Aktiva novinar-
jev in organizatorjev ob-
veščanja v združenem de-
lu celjskega območja. Ob
16. uri pa bo še občni zbor
celjskega aktiva Društva
novinarjev Slovenije.
Čeprav občni zbori sa-
mi ne izražajo dejavnosti
društev in aktivov, pa so
nedvomno potrditev te
aktivnosti in pomembno
dejanje, ki predstavlja
oceno dela v minulem ob-
dobju ter seveda zastavi-
tev načrtov za delo v pri-
hodnjem obdobju.
Ker je vloga novinarjev,
pa tudi organizatorjev ob-
veščanja vse pomembnej-
ša'. Se posebej zdaj, pred
volitvami in kongresi, bo-
do programi dela obeh
aktivov nedvomno to
izrazili v polni meri. Se
posebej zanimiv bo pro-
gram aktiva novinarjev in
organizatorjev obvešča-
nja v združenem delu, ki
prevzema v začetkih svo-
jega vse bolj organizira-
nega in plodnega dela
največ odgovornih nalog.
Se zlasti zato, ker je prav
dobro organizirano in
izvedeno obveščanje v
združenem delu predpo-
goj kakovostne in korist-
ne obveščenosti vseh de-
lavcev, ta pa pogoj za nji-
hovo samoupravno odlo-
čanje pri razpolaganju z
dohodkom in gospodarje-
nju.
Tudi celjski aktiv Druš-
tva novinarjev Slovenije
si vsako leto zastavi vrsto
odgovornih nalog, v Slo-
veniji pa slovi kot eden
najbolj dejavnih. Dobro
dejavnost potrjuje med
drugim tudi izdajanje li-
sta Pipec.
B.S.
VIRŠTANJSKA REPRIZA
NERAZVITI NAPREJ
V Laški občini konkretne akcije
Pred tednom dni se je v
Laškem sestal odbor za
vprašanja hitrejšega raz-
voja manj razvitih krajev-
nih skupnosti v občini La-
ško. Na osnovi vsebine po-
sveta o manj razvitih ob-
močjih celjske regije, ki je
bil lani junija, je odbor oce-
nil dosedanji razvoj v kra-
jevnih skupnostih Breze,
Jurklošter in Vrh nad La-
škim, ki po razvoju zaosta-
jajo za ostalimi krajevnimi
skupnostmi v laški občini.
Odbor je sprejel tudi kon-
kretne aktivnosti v zvezi s
sprejetimi stališči v Viršta-
nju.
Člani odbora so opozorili
na pomembnejše dosežke
zadnjih let, ki so znatno pri-
pomogli k hitrejšemu raz-
voju v teh krajevnih skupno-
stih. Gre za dosežke na po-
dročju elektrifikacije, v pre-
skrbi s pitno vodo, dosežene
so bile bistvene tehnične
izboljšave na najbolj promet-
nih cestah, zgrajenih je bilo
nekaj novih in nadomestnih
cest, izboljšane javne avto-
busne zveze in organiziran
prevoz delavcev in učencev.
Breze so dobile poštni urad,
še vedno pa ni dokončna ce-
sta. V Jurkloštru je bila pred
kratkim otvoritev prepotreb-
ne bencinske črpalke, zgra-
jeni so bili ribniki na Marofu
v krajevni skupnosti Jurklo-
šter, ustanovljena delovna
enota laškega Tima, TOZD
ESOT, povsod pa je bil dose-
žen znaten napredek na po-
dročju kmetijstva. Po vsem
tem je odbor ocenil, da so
vse te pridobitve zmanjšale
razliko med razvitimi in
manj razvitimi krajevnimi
skupnostmi, vendar pa se bo
za nadaljnje izenačevanje
pogojev življenja občanov
treba osredotočiti na nadalj-
njo izgradnjo na področju
komunale, predvsem pa se
bo treba posvetiti področju
kmetijstva skratka, slediti
bo treba predlogu Resolucije
za leto 1982, ki opredeljuje
prizadevanja za skladnejši
razvoj v krajevnih skupno-
stih občine.
Član odbora iz krajevne
skupnosti Jurklošter je oce-
nil, da se v tej krajevni skup-
nosti v kmetijstvu ni kaj do-
sti obrnilo na bolje. Kmetje
ocenjujejo, da bi bili potreb-
ni pogostejši stiki s pospeše-
valci Kmetijske zadruge La-
ško, ki je na tem področju
kadrovsko šibka. Kmet se
znajde v nemajhni zagati ta-
krat, ko se mu kmetijski
stroj pokvari, zato bi bilo v
teh krajevnih skupnostih, ki
so precej odmaknjene od
centrov, nujno treba uvajati
storitveno obrt. Nekateri
kmetje pridelajo tudi večje
količine pšenice, mlina pa ni
daleč naokoli, zato jo raje
uporabijo za živinsko hrano.
V Brezah ocenjujejo, da se
je v zanjih letih na vseh po-
^dročjih premaknilo na bolje.
' Kmetje se zavzemajo za ugo-
dnejše kredite in višjo od-
kupno ceno mleka. Pravijo,
da bi lahko pridelali mnogo
več mleka, če bi zanj dobili
več. Krajani pogrešajo trgo-
vino, takšno, ki bi bila zalo-
žena z najpotrebnejšimi re-
zervnimi deli, umetnimi
gnojili, semenom in gradbe-
nim materialom, saj je pot v
dolino mnogo predolga in
zamudna.
Posebej kritično je bila
ocena izkoriščanja kmetij-
skih površin, saj je v teh kra-
jevnih skupnostih še vedno
veliko neobdelane zemlje v
zasebni lasti, zato naj bi
kmetijska zemljiška skup-
nost v občini ukrenila po-
trebno, da se te površine ko-
ristno obdelujejo. Tudi na
področju informiranja bi bi-
lo treba storiti več, saj prak-
sa kaže, da kmetje še vedno
niso dovolj seznanjeni z za-
konodajo in možnostmi, ki
jih imajo na področju kredi-
tiranja in zavarovanja. Ra-
zveseljiva je bila ocena čla-
nov odbora iz teh krajevnih
skupnosti, da je vse več mla-
dih, ki ostaja doma na kmeti-
jah, da pa bi privabili čim
več kmetijskih strokovnja-
kov, bo treba graditi družbe-
na stanovanja oziroma sta-
novanjske bloke. V prvi vrsti
pa bo treba, kot je iz zaključ-
kov seje razvidno, nadaljeva-
ti z izgradnjo ceste v Brezah,
vodovoda, izboljšati oskrbo,
nadaljevati z elektrifikacijo v
Brezah in izboljšati nape-
tostne razmere v vseh treh
krajevnih skupnostih. Nujna
bo tudi boljša strokovna po-
moč kmetovalcem in razvoj
storitvene obrti. Potem bi bi-
le krajevne skupnosti Breze,
Jurklošter in Vrh nad La-
ških dokončno izbrisane s
seznama manj razvitih kra-
jevnih skupnosti v celjski re-
giji. To pa je interes nas
vseh, še posebej pa ljudi, ki
tam živijo.
MARJELA AGRE2
MLADI IN
KMETIJSTVO
Občinska konferenca
Zveze socialistične mladine
Slovenije Titovo Velenje in
Konferenca mladih v kme-
tijstvu ERA - temeljna or-
ganizacija KMETIJSTVO
Šoštanj organizirata tek-
movanje na temo MLADI IN
KMETIJSTVO.
Mladi bodo v znanju s po-
dročja kmetijstva tekmova-
li v soboto, 6. februarja ob
18. uri v domu družbenopo-
litičnih organizacij krajev-
ne skupnosti Konovo v Ti-
tovem Velenju.
V BESEDI IN SLIKI
LOKA PRI ŽUSMU V FOTOGRAFIJI
Šolarji osnovne šole Solidarnost iz Loke pri Žusmu so
začeli s počitnicami, toda kaj, ko jim je zima ponagajala in
nimajo pravega snega, zato se bodo morali zadrževati
doma ali se lotiti vaških otroških iger. V teh zimskih dneh
bo tudi kakšna knjiga prav prišla, sicer pa je na kmetijah
Vladno dnvoii onr^vil
Loka je vendarle spet dobila novo pridobitev, namreč
pred krajevno skupnostjo večkrat parkirata loška taksi-
sta. ki sta vedno pripravljena koga popeljati na zaželjeno
mesto, še zlasti, če je kdo preveč v rožicah. V času naftne
krize prav gotovo najcenejše gorivo in zato toliko bolj
dobrodošlo.
V Loki pri Zusmu so že več kot leto dni bili brez
gostilne, ob novem letu pa je gostilna pri Stancerju. kakor
se pravi po domače, spet zaživela, samo. da se sedaj pravi
tej dvestolet stari gostilni, pri Janezu. Vas brez nje. kot da
je zamrla; odslej krajani ne bodo v skrbeh kje bi se zbirali
in rekli kakšn domačo,	M. S.
HOKEJ NA RIBNIKU
Na prvi pogled bi lahko menili, da gre za pravo drsali-
šče, v resnici pa so fantje iz Kasaz za hokej izkoristili
zamrznjeno ploskev na ribniku. Zadovoljni so. da imajo
vsaj to. ker s smučanjem zaradi pomanjkanja snega ni nič.
T. TAVCAK
V ŠMARJU RASTE NOV GOSTINSKO
TRGOVSKI OBJEKT '
Trgovska delovna organizacija Jelša iz Šmarja pn Jel
šah je skupaj s sozdom Merkator. katerega del je. nosilki
gradnje novega gostinskega in trgovskega objekta '
Šmarju pri Jelšah. Gre pravzaprav še za nadomestn'
gradnjo po potresu, ki so jo zaradi pomanjkanja denarji
nekaj let odlagali. Nov objekt bo postavljen v središč'
Šmarja nasproti Kulturnega doma.	D. S. - D.
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
MLADI ROKOMETAŠI ZMAGAL! ČETRTIČ
SEDEM USPEŠNIH LET
Zakaj gledamo »samo« mladinski rokomet?
ALES FILIPCIC, najboljši
igralec prvenstva: Le malo
je manjk^o da nisem igral v
finalu. V soboto ponoči sem
občutil izredne bolečine v zo-
beh. Trenerja sem prosil, da
ne bi igral, toda kljub temu
sem moral na igrišče poma-
gati svojim soigralcem. Mor-
da zaradi bolečin nisem nudil
najboljšo igro, toda sedaj sem
tembolj vesel zmage.-
FRANC RAMSKIGLER,
trener Aera Celje: Novi na-
slov prvaka je plod sistema-
tičnega dela v našem klubu.
To je delo z mladimi in selek-
cioniranja že v osnovni šoli.
Ker bo večina igralcev lahko
igrala še vsaj dve leti v tej
konkurenci upam da bomo
še nadaljevali z dobrimi uvr-
stitvami na mednarodnih dr-
žavnih prvenstvih. Menim
pa. da smo zmagali zaradi ko-
lektivne igre in tudi dobre
taktike. V najbolj kritičnih
minutah, ko so nas gostje •lo-
vili • pa je prišla do izraza ru-
tina naših mladincev, katero
so SI priborili v tekmovanjih
v republiški ligi. Tu se nam
v'rača kapital, katerega smo
vložili v široko bazo mladih
rokonietašev. Dosežek pa je
tudi uspeh celotnega stro-
kovnega odbora, ki posveča
mladim igralcem v sa leta na-
zaj vso potrebno pozornost,-
HERBERT JEGLIČ, me-
dnarodni rokometni sodnik
iz Ljubljane: Menim, da je
kvaliteta letos le nekoliko
slabša od lanskoletne. Toda
zato so mnogo boljši vratarji
v vseh ekipah in povprečna
kvaliteta ekip se je dvignila.
Sicer pa je vsako prvenstvo v
Celju odlično. Organizacija je
bila izvrstna, igralci športni
in disciplinirani, občinstvo
prav takol Uspeh Aera pa po-
trjuje. da imamo v Sloveniji
res da najboljše mlade
igralce.'
MARJAN GOLOB, član or-
ganizacijskega odbora:
Šport v Celju je po uspehu
košarkarjev dosegel enak
u.speh tudi v rokometu. Tako
je bilo tudi pred leti. ko so
bili najboljši naši mladinci in
mladinci Libele v Sarajevu.
Ponosni smo lahko na obe
moštvi. Sam pa bi rad. pove-
dal .še nekaj. Tokrat je prvič
priredila prvenstvo delovna
organizacija in ne športni
klub. S tem je Zavod SRC
Golovec popolnoma raz-
bremenil domačine raznih
del. da se je lahko ekipa Aero
Celje dobro pripravila za vsa
ostala opravila. In ker je bila
organizacija izvrstna, to so
potrdile vse ekipe, menimo
da bi bilo pravilno, da se to
izvede tudi v bodoče. Ne sa-
mo v rokometu, temveč tudi
v košarki, plavanju in keglja-
nju. kajti Zavod Golovec je
postal pravi športni center
Celja."
AI.OJZ KEMPERLE, roko-
metni sodnik iz Šoštanja:
"Zelo kvalitetno prvenstvo in
zaslužena zmaga Celjanov.
Na prvenstvu so odstopali
vratarji, medtem ko med
igralci ni bilo izrazitih igral-
cev. Mladi Aleš Filipčič je od-
ločil srečanji proti Splitu in
Železničarju. Celjani so znali
izkoristiti svojo taktično zre-
lost in hitrost ter tehnično
dovr.šenost najbolj.še sed-
merke."
VIKI DORN, ZTKO Celje:
• Celjski šport se je ponovno
potrdil. Potrdilo se je delo z
mladimi iz osnovne šole in
delo v srednjih šolah. S tem
je potrebno nadaljevati in
podpirati ta hotenja v na-
prej.
J KUZMA
V skupini A je zmagala
ekipa Železničarja iz Niša
pred Crvenko. Borcem iz
Zagreba in Vardarjem iz
Skopja, v B pa Aero Celje
pred Splitom, Krivajo iz
Zavidovicev in Trepčo.
Za 1. do 2. mesto: Aero
Celje - Železničar Ni."^
24:22.
za 3. do 4. mesto: Cr-
vcnka - Split 24:20,
za T), clo (). mesto: Borac
(Zagreb) - Krivaja (Zavi-
doviči) 19:15 in
za 7. do 8. mesto: Var-
dar (Skopje) - Tropča
.30:20.
Končni vrstni red: I.
AERO CELJE. 2. Železni-
čar Niš, .3. Crvenka, 4.
Split. f). Boiac Zagreb, ().
Krivaja Zavidoviči. 7.
Vardar Skopje in H. Tre-
pča.
FINALNI
REZULTATI
SEDEM PRVENSTEV - ŠTIRI ZMAGE
Do sedaj je bilo odigranih sedem klubskih mladinskih pr-
venstev. Prvič leta 1976; Od vsega začetka so Celjani vedno
zastopali Slovenijo na teh prvenstvih in se vedno uvrstili v
finale. Štirikrat so osvojili prvo mesto in trikrat drugo!
Finalisti na vseh dosedanjih prvenstvih:
1976	na Reki v finalu OBILIC BEOGRAD premagal AERO,
1977	v Celju v finalu Aero Celje premagal Metaloplastiko,
1978	v Beogradu v finalu Zagreb premagal Aero Celje,
1979	v Ajdovščini v finalu Aero Celje premagal Lovčen
Cetinje 1980 v Prilepu v finalu Aero Celje premagal Metalo-
plastiko,
1981 v Skopju v finalu Crvenka premagala Aero Celje
in 1982 v Celju v finalu Aero Celje premagal Železničarja iz
Niša 24:22 (13:9)!
J. K.
ČETRTO ZLATO SO SKOVALI
Četrto mladinsko rokometno zlato so skovali naslednji
igralci in člani tehničnega vodstva:
Vratarja Sandi Lesjak (1963) in Miran Kapitler (1965), zunanji
igralci Aleš Filipčič (1964), Manček Matjaž (1963). Miran Seško
(1965), Miran Calasan (1967) in Igor Doberšek (1965) ter krožni
in krilni igralci Matjaž Guček (1965), Matej Regner (1965),
Jusof Bala (1965), Tonček Medved (1963). Rudi Kvartič (1967),
Danilo Kovačič (1966) in Aleš Remšak (1963).
Ekipo sta na prvenstvu vodila trener Franc Rarnskugler in
tehnični vodja Peter Hribernik!
Matjaž Mancek (na posnetku desno v skoku st. 7) je
bil poleg vratarja Lesjaka ter igralcev Dobrska m
Filipčica med nosilci zmagovalne ekipe Aero Celje.
ROKOMETNI GOLOVEC 1982
Od petka do nedelje (le-
ta 1982) je bila Hala Golo-
vec ponovno v znamenju
rokometa. Ne članskega,
temveč mladinskega.. V
tem je nekaj več! Ponov-
no smo slavili Celjani-! Če-
trtič v tej konkurenci!
Marsikdo bo rekel, da je
to zaradi domačega tere-
na! Pa ni res! Od^sedmih
nastopov so celjski mladi
rokometaši nastopili do-
ma samo dvakrat in res
obakrat tudi zmagali. Na
petih gostovanjih pa so
bili tudi petkrat finalu
ter poželi dve zmagi in tri
poraze, ki so zadoščali za
še vedno odlično drugo
mesto. Vse to pomeni, da
so celjski rokometaši re-
snično dobri, saj so edini
doslej nastopili na vseh
mladinskih državnih pr-
venstvih in se vedno uvr-
stili - kot edini! - v finale!
Takšen zbir uspehov bo
marsikomu težko ponovi-
ti, lahko pa Celjani to ogr-
lico razširjUjejo tudi v pri-
hodnje!
In ob novem uspehu
celjskih mladih rokome-
tašev se nehote vpraša-
mo'.' Do kdaj bomo gleda-
li in uživali le v mladin-
skem rokometu oz. kdaj
bo to zaledje toliko moč-
no. da bo zmoglo povra-
tek v prvo zvezno ligo? V
trenutku, ko doživljamo
veliko slavje isa je ob mi-
sli na povratek bolj ak-
tualno to. da lahko ugoto-
vimo dobro delo med
mladimi v Celju in celjski
občini.
Pokrovitelj tekmovanja
v Celju je bila Občinska
konferenca ZSMS Celje,
organizator pa delovna
organizacija Zavod Golo-
vec.
SOLZE VESELJA OB
ZMAGI
Bila je posebna skupina na-~
vijačev. Vse tri dni so navija-
li. se veselili in tudi jokali. Z
dušo in srcem so živeli za
mlade celjske igralce. Kaj tu-
di ne bi. k6 pa so med njimi
bili njihovi sinovi.
-Marjana Filipčič: Hodim
na vse tekme mladinske eki-
pe Aera. Zelo sem vesela
uspeha, prav vsi so bili od-
lični-.
Boža Guček: Prvič sem na
tekmi. Morala sem priti in ni
mi žal. kajti videla sem izre-
dno borbo vseh moštev. To "je
pravilno, da se mladi vseh re-
publik zbližajo na takšnem
tekmovanju."
•Adi Kapitler: Bilo je zelo
težko. Ko pa so bili naši fant-
je tako mali- proti visoki
ekipi Niša. Toda kljub temu
so s svojo Igro presenetili.
Igrali so napadalno in tu je
bil ključ za zmago.
Valter Guček: Igralci .Ae-
ra so imeli težavno nalogo,
kajti pred domačimi gledalci
je bilo potrebno zmagati.
Svojo nalogo so opravili ru-
tinsko.-
Ivan Filipčič: Smatram,
da je bilo vse v redu. Crven-
ka. Split. Železničar so igrali
izvrstno, zato je zmaga naše-
ga moštva še tembolj po-
membna.-
.Abas Arslanagič. ki je še
pred leti spravljal v obup naj-
boljše rokometaše sveta, je o
vratarjevem delu napisal tudi
knjigo. En izvod je v Celju
podaril s posvetilom najbolj-
šemu vratarju turnirja Shkel-
zen Babolliju iz Trepče:
Gdje ja stadoh. ti produži,
što ne mogoh. ti ceš moci!-
Iz Hale Golovec poročajo
besedi in sliki:
JOŽE KUZMA
TONE TAVČAR
ERANCEK PUNGER-
CIC
TONE VRABL
Mcs Filipčič je hi I naj-
holjši igralec t\nuirja
klubskih prvakov repu-
blik in pokrajin v Celju.
Hudi Kvartic je hil naj-
mlajši igralec turnirja,
pa je že segel po najviš-
jem naslovu! Kai sele
ho:'
RAST ŽENSKEGA PEVSKEGA
ZBORA V ŠENTJURJU
Pod okriljem Prosvetnega društva Skladateljev Ipavcev
Šentjur že nekaj časa uspešno vadi in nastopa ženski pt.'vski
zbor. ki ga vodi Jelka Iskra-Mitič Po petem letu delovanja
se lahko zbor pohvali že z nekaj uspelimi nastcjpi. kakršen je
bil pred dnevi tudi v Šentjurju. I/.bor pesmi -rj ta koncert je
obsegal nekaj umetnih, zahtevnejših skladb in nekaj pri-
redb narodnih pesmi. Koncertni program so s svojim nasto-
pom popestrili še učenci glasbene šole Šentjur in cicibani iz
vrtca.
Ženski pevski zb(jr je nastal na pobudo zdaj.šnjih članic, ki
so želele prepevati in tako sodelovati v kulturnem dra.štvu.
Zdaj vadijo dvakrat tedensko, in sicer v prostorih glasbene
.šole v Šentjurju. V zadnjem obdobju je .število članic neko-
liko upadlo, tako zdaj v zboru prepeva 23 pevk. ki si želijo,
da bi se jim priključile še nove.
Zbor sodeluje na raznih nastopih tudi z ostalimi sekcijami
društva in z drugimi društvi v občini in tudi izven nje. Zbor
je navezal prisrčne stike tudi z moškim pevskim zborom iz
Zagrada. Uspešni nastopi pevk dajejo svoj delež k aktivno-
sti domačega prosvetnega društva in p(xraja nove ustvar-
jalne želje na področju pevske kulture.
EMILIJA KLADMK
ABONMA ZA STARE IN MLADE V
ŠMARSKEM KINU
Filmski abonma v šmarskem kinu stopa že v peto leto
svojega delovanja. Prav gotovo je to vse pohvale vredna
akcija, ki pa kljub izredno dobrem in skrbno izbranem
filmskem programu ni uspela razširiti kroga abonentov med
čimveč krajanov. Zato so se na prvi letošnji seji Kinokluba
Šmarje, ki vodi delovanje šmarskega kina. domenili, da
bodo stopili v širšo akcijo za pridobivanje abonentov. Akcija
že teče saj bodo člani Kinokluba osebno obiskali družine ter
jim ponudili program in vsa ostala pojasnila v zvezi v. abon-
majem. Abonmajska karta, ki jo dobijo abonenti, je za dva
meseca in ima popust.
Abonmajske predstave bodo tako kot so bile doslej ob
četrtkih zvečer čez vse leto. razen v poletnih mesecih. V teh
posebnih filmskih večerih si bodo obiskovalci šmarskega
kina lahko ogledali izbor filmov iz domače in tuje filmske
proizvodnje, ki se uvrščajo med najboljše. Ravno tako bo v
abonma vključenih tudi nekaj kinotečnih filmov. Razvese-
ljivo bi bilo, če bi se za abonma odločilo čimveč krajanov, saj
vsi tisti, ki so doslej, obiskovali četrtkove filmske večere,
niso bili razočarani. Prav gotovo pomeni srečanje' z dobrim
filmom v kinodvoranis povsem drugo doživetje, kot pred
televizijskim ekranom. Obiskovalcem šmarskega kina pa je
v veliko zadovoljstvo lahko tudi sodobna dvorana v kultur-
nem domu, če pomislijo samo na to^ kakšne probleme z
dvoranami imajo drugod-. V mesecu februarju in marcu si
bodo abonenti lahko ogledali naslednje filme: Zadnji metro.
Tessa - čista žena. Banovič Strahinja. Sad nedolžnosti, Ami-
tyville - hiša groze. Pripravite robčke. Pevec jazza. Zajtrk
pri Tiffanyju. Glorija in Rayanova hči.
Posebne predstave v šmarskem kinu pa bodo imeli enkrat
v mesecu tudi najmlajši iz vrtca in tisti, ki niso v vrtcu in pa
šolarji. Za šolarje bodo predstave" vsak prvi petek v mesecu,
za predšolske pa vsak drugi petek v mesecu. Za predšolske
otroke bodo najprej na sporedu dve risanki in sicer Norčije
racmana Jake in Pepelka. šolarji pa si bodo lahko ogledali
film Mladi in svobodni in Čudežni svet bratov Grimm.
JOŽE CAKS
TRETJE LETO IZHAJANJA
MENTORJA
Literarno snovanje je v našem narodu nekako zajelo dokaj
širok krog ustvarjalcev, med njimi pa je veliko tudi mladih.
Nič novega torej ni, če se zbirajo v posamezne interesne
skupin in kroge, kjer lahko izmenjujejo svoja mišljenja. Ce
pišejo, radi tudi objavljajo, s tem pa je že nekoliko teže. Ne
toliko zaradi samokritičnosti ali pomanjkanja kriterijev, ki
naj bi veljali za tisto stopnico, po kateri se pride pred jav-
nost. ampak je največja ovira materialni vidik, saj tiskanje
kakršnegakoli glasila ali revije, terja zajeten kupček denarja,
iz družbene blagajne p§ ga je vedno težje dobiti.
Zveza kulturnih organizacij Slovenije se je zavedala tega
problema, pa mu je posvetila ustrezno pozornost. Ne samo
literatom. Kdor spremlja njeno delo ve. da na organiziran in
strokovno podkovan način delajo dolgo časa že glasbeniki,
gledališčniki, tudi likovniki so predvsem v zadnjem času
naredili mnogo, literati pa so se najbolj izkazali na vsakolet-
nih srečanjih v Gradišču. Pred tremi leti je prišla v slovenski
kulturni prostor revija Mentor, namenjena mladim, pa tudi
vsem tistim, ki so se šele začeli spoprijemati s pisano be-
sedo, bodisi v literaturi ali pa v publicistiki. Že sam naslov
revije, ki izhaja mesečno, pa pove, da je namenjena v do-
bršni meri tudi mentorstvu, saj v njej srečujemo najrazlič-
nejše ocene in mnenja tudi o šolskih glasilih. Zato bi bilo
prav, če bi to revijo širše poznali in pogosteje segali po njej.
Posebno šole bi jo lahko še bolje izkoristile za mentorstvo
svojih številnih dejavnosti. Ne bi bilo slabo, če bi tudi posa-
mezne občinske zveze kulturnih organizacij v svojih okoljih
naredile več za poznavanje Mentorja v širši ja\ nosti pa tud:
med samim članstvom.
D.MEDVEH
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
OB KULTURNEM PRAZNIKU SLOVENSKEGA NARODA
PRIREDITEV NE BO MANJKALO
V organizacijo so vlfljučene tudi mnoge Icrajevne skupnosti
CELJE
v počastitev slovenskega kul-
turnega praznika bo v Celju
osrednja prireditev 8. februarja
ob 19.30 v Narodnem domu v Ce-
lju.
V programu bo slovenske ljud-
ske in umetne pesmi predstavil
Koroški akademski oktet iz
Ljubljane. Kulturna skupnost
občine Celje pa bo podelila letoš-
nja priznanja kulturnim ustvar-
jalcem.
Številne prireditve in proslave
se bodo zvrstile tudi po krajev-
nih skiipnostih:
Petek, 5. februarja ob 19. uri:
na proslavi v kulturnem domu v
Vojniku bodo nastopili: Celjski
godalni orkester, Moški pevski
zbor France Prešeren, Vojnik in
učenci osnovne šole iz Vojnika.
Ob 18. uri pa bo v kulturnem klu-
bu Ivan Cankar v Celju literarni
večer Vinka Moderndorferja.
Sobota, 6. februarja ob 18. uri:
bodo v prostorih osnovne šole
Strmec pri Vojniku nastopili:
Harmonikarski orkester DPD
Svoboda Celje, Moški pevski
zbor PD Tone Tomšič Strmec in
učenci osnovne šole iz Strmca.
Istega dne ob 18. uri bo prosla-
va v kulturnem domu v Smart-
nem v Rožni dolini, kjer bodo
nastopili člani trnoveljske Zarje
s komedijo Daria Foa Sedma za-
poved - kradi malo manj.
Nedelja, 7. februarja ob 8. uri:
prireditev bo na osnovni šoli
P-ankolovo. Nastopili bodo:
Celjska folklorna skupina 2PD
France Prešeren, Moški pevski
zbor PD Anton Bezenšek Fran-
kolovo, Kvartet Frankolovčani,
PD Anton Bezenšek Frankolovo
in učenci osnovne šole Franko-
lovo.
Ponedeljek, 8. februarja ob 18.
uri: v domu krajanov v Zagradu
bodo nastopili: Tamburaškl or-
kester 2PD France Prešeren Ce-
lje, Moški pevski zbor DPD Svo-
boda Zagrad in dramska sekcija
domačega društva.
Petek. 12. februarja ob 19.30
uri: prireditev bo v zdravilišču
Dobrna. V kulturnem programu
bodo sodelovali: Harmonikarski
orkester 2PD France Prešeren
Celje, Celfska folklorna skupina
tega društva, Moški pevski zbor
KUD Kajuh Dobrna in učenci
osnovne šole XIV. divizije iz Do-
brne.
Sreda, 17. februarja ob 18. uri:
v kulturnem domu v Storah bo
revija pevskih zborov delovnih
organizacij,
LAŠKO
Osrednja prireditev ob sloven-
skem kulturnem prazniku bo v
občini Laško potekala v kultur-
nem domu Svobode v Zidanem
mostu v ponedeljek, 8. februarja
zvečer. Program prireditve pri-
pravlja kulturno društvo iz Zida-
nega mosta, v sodelovanju z dru-
gimi kulturnimi društvi v občini.
Sodelovali bodo še moški pevski
zbor kulturnega društva Anton
Aškerc iz Rimskih Toplic, moški
pevski zbor Papirnice iz Jagnje-
nice in godba na pihala radeške
Papirnice. Na tej osrednji prire-
ditvi bodo podeljena tudi prizna-
nja za delo na kulturnem področ-
ju. Prejeli jih bodo: železničar-
ska godba na pihala Zidani
most ob 80-letnici obstoja, godba
na pihala kulturnega društva
Svoboda Laško ob 120-letnici
delovanja ter Julij Gorič, pevo-
vodja in glasbeni pedagog iz La-
škega. Slavnostni govornik na
prireditvi bo Milko Vahčič, pred-
sednik zveze kulturnih organiza-
cij občine Laško.
SLOVENSKE KONJICE
Zimske šolske počitnice so
glavni razlog, zaradi katerega bo
v konjiški občini osrednja prire-
ditev ob letošnjem kulturnem
prazniku šele v petek 19. februar-
ja. Na proslavi, ki bo v Domu
teritorialne obrambe v Sloven-
skih Konjicah ob 19. uri bodo so-
delovali Moški pevski zbor LIO
Slovenske Konjice, Oktet LIO
Oplotnica, Dekliški pevski zbor
osnovne šole Dušana Jereba in
recitatorji osnovne šole Edvarda
Kardelja iz Slovenskih Konjic.
Osrednjo prireditev pripravlja-
ta Moški pevski zbor LIO in PD
Svoboda Slovenske Konjice.
ŠENTJUR
Prešernov dan, slovenski kul-
turni praznik bodo v šentjurski
občini obeležila posamezna kul-
turna društva, ki bodo po krajev-
nih skupnostih, kjer delujejo,
pripravila krajše slovesnosti.
Proslave bodo po končanih
zimskih počitnicah tudi po vseh
osnovnih šcrfah.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Številne proslave v počastitev
slovenskega kulturnega prazni-
ka bodo tudi v šmarski občini.
Zvrstile se bodo predvsem v ti-
stih krajevnih skupnostih, kjer
aktivno delujejo kulturna druš-
tva, kulturne skupine in mladin-
ske organizacije.
Največ prireditev bo 8. fe-
bruarja. Sicer pa se bodo vrstile
še ves mesec februar. Nekatere
proslave bodo imele obeležje
predkongresne aktivnosti ZK, ali
pa bodo z njimi počastili tudi
spomin na Edvarda Kardelja.
Pionirska kulturna društva pa-
bodo imela proslave po zimskih
počitnicah.
V torek dopoldne so v Šmarju
pri Jelšah odprli rastavo Kultur-
ni spomeniki na Kozjanskem.
Knjižnica je pripravila Dan odpr-
tih vrat knjižnice z razstavo o
Prešernu, uro pravljic in vpiso-
vanjem novih bralcev. Zvečer ob
18. uri se je v dvorani kulturnega
doma predstavil folklorni an-
sambel Tine Rožanc s plesi in
pesmimi slovenskih in drugih ju-
goslovanskih narodov.
Ob koncu meseca februarja bo
v kulturnem, domu v Šmarju go-
stovala ljubljanska drama s pred-
stavo Igre je konec.
ŽALEC
Ob letošnjem kulturnem praz*^
niku bodo tudi v žalski občini
pripravili vrsto kulturnih prire-
ditev. Osrednja bo 13. 2. na Go-
milskem v Domu krajanov s po-
delitvijo Savinovih nagrad, pla-
ket in priznanj. V ostalih krajev-
nih skupnostih pa bodo pripravi-
li proslave, razstave in srečanja.
Na Polzeli bodo 4. 2. odprli raz-
stavo Jožeta Zidanška »Lepote
narave«, 15. 2. pa bo lutkovno
gledališče Polzela predstavilo
igrico »Pekarna MIS MAŠ.« V
Žalcu bodo 5. 2. v Savinovem sa-
lonu odprli razstavo Karla Peč-
ka, 8. 2. bo svečana seja Izvršne-
ga odbora Občinske kulturne
skupnosti in Izvršnega odbora
Zveze kulturnih organizacij, 9. 2.
bo srečanje knjižničarjev in men-
torjev za bralno značko, 12. 2. pa
bo v dvorani Hmezada koncert
moškega pevskega zbora France
Prešeren iz Celja. V Preboldu bo-
do 6. 2. v avli hotela odprli razsta-
vo Nandeta Lesjaka. Prireditev
bo dovolj in bodo raznovrstne,
tako, da bo vsak lahko našel kaj
zase.
POGLED NA PLATNO
OBETAVEN FANT
Scenarij: Nebojša Pajkič, Miša Radivojevič. Ka-
mera: Božidar Nikolič. Glasba: Koja. Režija: MIŠA
RADIVOJEVIČ. Igrajo: Aleksander Berček, Dara
Džokič, Rade Markovič idr.
Film Obetaven fant je bil morda najbolj zanimiv
poskus lanske domače filmske produkcije, izjemno
sodoben film iz modernega velemestnega Beograda,
film o mladini, ki se izgublja in išče v pankovski ideo-
logiji in glasbi. Svojo pot je film izpeljal skozi eno
osebo, mladeniča Slobodana (imenitno ga je odigral
Aleksander Berček), ki je v začetku filma zgleden me-
ščanski otrok. Ničesar mu ne manjka, v njegovi ugle-
dni družini je vsega preveč, le ljubezni in topline
mai>jka. In ko Slobodanu ob prepiru z zaročenko pre-
kipi, dolgo zatajevani up-^r izbruhne z vso silovitostjo.
Slobodan postane punk. Loti se glasbe, motorjev, živi
med drugačnimi ljudmi, kot jih je bil dotlej vajen. Tava
od avanture do avanture, izbira in odmetava ženske,
povsem vseeno mu je za vse, kar je okoli njega, zanima
ga le njegovo življenje. Ta ekskurz pa seveda ne more
trajati. Upor propade iz metafizičnih razlogov in prav
tu postane film »tanek«. Kot ga povzroči udarec po
glavi, ga udarec po glavi tudi razblini.
Neglede na to pa ostaja film Obetaven fant eden
najbolj presenetljivih domačih filmskih poskusov. Do-
cela sodoben, s sodobnimi izraznimi sredstvi orje le-
dino približevanja razmišljanjem sodobne mlade gene-
racije in četudi preveč gradi na vnanjosti dogajanja (še
posebej spolnosti), vseeno pošteno izpove, kar si je
namenil.
Film Obetavni fant bo na sporedu kina Union.
Za ogled priporočamo: Ples v dežju (Union), 39 stop-
nic (dvorana Kinogledališča) ter Deček in violina (kino
Dom).
BRANKO STAMEJCiC
ESPERANTO
ZAČETNI TEČAJ (17)
v današnji lekciji bomo obravnavali predlog da« in člen
»de«. Z nadaljevanja našega izleta pa se bomo seznanili še s
celo vrsto novih besed.
Kaj nun, la vetero plibonigis. Baldau remontrigos la suno. -
In sedaj, vreme se je izboljšalo, kmalu se bo zopet prikazalo
sonce (montri - kazati, montrigi - kazati se. montrigos la suno
-	pokazalo se bo sonce, remontrigi - zopet se pokazati). Ni
povas daurigi la vojon - Lahko nadaljujeva pot (dauri - trajati,
daurigi - nadaljevati). Ni ascendos ankorau sur la supron de la
monto. - Povzpela se bova še na vrh gore (ascendi - povzpeti
se, supro - vrh). La vojo sur la supron estas širmita per la
dratšnure. - Pot na vrh je zavarovana z žično vrvjo (širmita -
zavarovana, dratšnuro žična vrv. drata šnuro). Ni maršu unu
post la alia. - Korakajva; hodiva drug za drugim. Baldau ni
estos sur la supro. - Kmalu bova na vrhu. Ni devas marši
ankorau duono de la horo. - Se pol ure bova morala hoditi. Ni
havas ankorau multe da tempo. - Imava še dosti časa (»da« je
predlog, ki ga uporabljamo samo za izrazi, ki pomenijo koli-
čino, število, mero'. Vedno le na vprašanje KOLIKO? Sledeči
samostalnik pa mora biti nedoločen, sicer moramo uporabiti
člen »de«. Primeri: multe dS tempo - mnogo časa, pol ure
duono de la horo).
Jen, ni estas sur la supro. - Evo, na vrhu smo. Vento forigis la
nubojn kaj ni pavas observi la sunsubiron. - Veter je pregnal
oblake in lahko bova opazovala sončni zahod (sunsubiro je
sestavljen iz suno + sub + iro = sonce + pod + hoja, sunsubiro).
Kamaradino, diru, kia estas la nomo de la monto, sur kiu ni
staras? - Tovarišica, povejte, kako se imenuje gora na kateri
stojimo. La monto, sur kiu ni staras, estas Triglavo. Jes, gi
estas la plej alta monto en Jugoslavio. - To je najvišja gora v
Jugoslaviji. Tute sude ni povus vidi la maron. - Cisto na jugu
bi lahko videli morje. Cu vi jam vidiš part de la tero, čirkau kiu
fluas akvo. - Ali ste že videli del zemlje okrog katere teče voda.
Jes, mi jam vidiš tian parton de la tero. - Da, videla sem že tak
del zemlje. - La tero, čirkau kiu estas akvo, estas insulo (insulo
-	otok). Insulo povas esti ankau en la rivero. - Otok je lahko
tudi v reki. Grandaj insuloj estas en la oceano. Ču vi jam vi dis
oceanon? Mi vidiš oceanon en la filmo. Kio estas super ni?
Super ni estas čielo. Kio brilas sur la čielo? Sur la čielo nun
brilas la suno. Kio brilas dum la nokto? Dum la nokto brilas la
luno kaj steloj.
Se ni rigardas al la nordo, ni vidas montojn, kie estas la limo
de Austrujo. - Ce gledamo proti severu, vidimo gore, kjer je
meja z Avstrijo. (Propona »uj« ima več pomenov z njo tvorimo
imena držav: Austrujo, Germanujo, Jugoslavujo itd; pomeni
tudi posodo v katero kaj damo: cigaredujo - pepelnik; - uj
pomeni tudi drevo, sadno drevo, pomujoj - jablana, pirujo -
drevo hruške itd. Lahko rečemo tudi: pomarbo, pirarbo itd.
Kiuj landoj estas čirkau Jugoslavujo? Čirkau Jugoslavujo
estas: Austrujo, Hungarujo. Rumanujo, Bulgarujo, Grekujo,
Albanujo kaj Italujo.
Se ni rigardas al la nordo, kio estas post ni? Ce gledamo proti
severu, kaj je za nami? Post ni estas la sudo. - Za nami je jug.
Kaj kio estas dekstre? In kaj je na desni? Dekstre estas oriento
(vzhod), kaj maldekstre estas okcidento (zahod).
Vidu, la suno jam subiras, ni revenu al la kabano. - Sonce že
zahaja, vrnimo se h koči. Ankorau unu nokton ni tranoktos en
la kabano. - Se eno noč bomo prespali v koči.
KOMORNI ANSAMBEL IZ MOSKVE
IZVRSTNO MUZICIRANJE
Dirigent Jurij Simonov
v nizu letošnjih koncert-
nih prireditev v Celju, ki so
bile na visoki kvalitetni rav-
ni, je bilo gostovanje Komor-
nega ansambla iz Moskve
prav gotovo najbolj uspešno.
Koncertni bilten nas je pou-
čil. da je bil ansam|)el usta-
novljen 1. 1978. pobudo vo-
dje dirigenta Boljšoj teatra,
zaslužnega umetnika i dobit-
nika mnogih državnih in me-
dnarodnih nagrad, Jurija Si-
monova. Med glasbeniki pa
so dobitniki mnogih medna-
rodnih nagrad violinista Ser-
gej Grišenko in Jurij Turčin-
ski ter čelist Dimitrij Miller.
Na sporedu je bil najprej
Bachov koncert za dve violi-
ni in orkester v d-molu. V
vrsti koncertov je ta eden
najsrečnejših sadov Bacho-
ve kontrapunktične genial-
nosti. Violini uporablja kot
neodvisna glasova. Prvi sta-
vek je fugato in se razraste v
zgradbo, velitastno kot kate-
drala. V drugem stavku na-
polni obliko fuge z močno
doživetim čustvom, sklepni
stavek je živahno razgiban
do vznemirljivega konca. 2e
prvi takti, podani z nenava-
dno izraznostjo, so dali sluti-
ti, da bomo doživeli večer vi-
soke umetnosti. Osnovne
oblike komornega ansambla
so se predstavile s popolno
preciznostjo vstopov, z boga-
to dinamično lestvico in s
poglobljenim fraziranjem.
Oba solista, Sergej Grišenko
in Jurij Turčinski, sta inter-
pretirala svoj del s plemenito
igro. povsem čisto intonacijo
in stilno korektno.
Mozartov Divertimento v
D-duru je znana skaldba. ki
jo je Mozart komponiral go-
spodi »v razvedrilo«. Toda
glasbeni biser, ki smo ga po-
slušali pod taktirko Jurija
Simonova, je bil vse prej kot
zabavna glasba. Bilo je doži-
vetje. polno briljance. ek-
saktnosti in lahkotne mozar-
tovske očarljivosti.
V	prvem delu je bil še Vi-
valdijev Concerto grosso v d-
molu. Solisti so bili: Sergej
Grišenko, Georgij Panjuškin
in Dimitrij Miller. Antonio
Vivaldi (1678-1741), Bene-
čan. je bil mojster koncertne
oblike in ga danes častimo
zaradi njegovih koncertov za
violino in še posebej zaradi
njegovih concertov grossov.
Vivaldi je poleg Corellija
eden predhodnikov sodobne
koncertne oblike. Cocnerto
grosso v d-molu je priljub-
ljen na simfoničnih koncer-
tih in je ena največ jih Vival-
dijevih skladb te vrste. Zače-
nja z močno temo. ki si jo
podajajo razna godala, na-
zadnje pa se povzdigne v
mogočen vrh. Počasni sta-
vek Intermezzo - je ena naj-,
bolj vzvišenih in ganljivih
del, kar jih najdemo v glasbi
pred Bachom, presunljivo
lepa pastirska pesem. Sklep-
ni Allegro v mogočnem pole-
tu konča skladbo. Kot že
prejšnje kompozicije, tako je
tudi to orkester reproduciral
z zagonom, ki je vedno znova
presenečal in navduševal.
Solisti so bili izvrstno vigra-
ni, dopolnjevali so drug dru-
gega v kontrapunktičnem
tkivu, tonsko čisti, tehnično
muzikalno dognani.
V	drugem* delu je zopet
sledil Vivaldi, tokrat s Kon-
certom za čelo in černbalo v
h-molu, ki sta ga interpreti-
rala čelist Dimitrij Miller in
čembalistka Evgenija Cegla-
kova. Celista smo opazili že v
prejšnji kompoziciji kot moj-
stra svojega instrumenta, ki
je predstavil svoje muzikal-
ne kvalitete zlasti v drugem
stavku, kjer sta ga zelo di-
skretno spremljala čembalo
in ležeči baso continuo.
Zaključno delo večera je
bila Sukova Serenada. ro-
mantična skladba v Dvorža-
kovem stilu, polna lepe če-
ške glasbe. Josef Suk
(1874-193,5) je bil z Novakom
in Janačkom vodilna oseb-
nos češke glasbe v prvih treh
desetletjih našega stoletja.
Kot Dvoržakov učenec in zet
je bil v melodiki inventiven,
v harmoniji dvoražakovsko-
romantičen s posebnim smi-
slom za čvrst pulsirajoč ri-
tem.
Serenada je pri nas žal nez-
nana. a je čudovita umetni-
na. ki nudi godalnemu an-
samblu kar največ priložno-
sti doživetja in izraznosti. Di-
rigent in komorni orkester
sta vse možnosti izkoristila
do skrajnih mej. Godala so
zablestela v gradacijah tei
zvenela kot velik simfonični
orkester, v dekrešendih sc
izvabila osupljive pisanissi-
me. Štirje stavki so si sledili
v velikih kontrastih od čvr
stega Allegra do poduhovlje-
nega Andanta. Bilo je en-
kratno doživetje, ki ga je ob
činstvo nagradilo z dolgo
trajnim ploskanjem.
Dirigent Junij Simonov j£
odličen muzik. Ne le. da diri
gira program na pamet, anl
pak doživlja vsako frazo, ta
korekoč vsako noto, jo po
sreduje vsakemu instrumen
tu in tako izvablja iz vseh go
dal maksimum učinkovito
sti. Pri tem so njegove gest<
skromne, pri Mozartu npr
komaj opazne, z nekaj rahli
mi gibi prstov dosega najfi
nejšo dinamiko. Viške, in
tenzivne fortissime dosega:
velikimi kretnjami, ne da b
pri tem pretiraval, kajti zvol
orkestra opravičuje njegov<
manuelno tehniko. Ni trebi
šie poudariti, da je v ansam
blu Boljšoj teatra vsak glas
benik mojster svojega
strumenta. da so idealno vi
grana skupina, ki verno sled
svojemu dirigentu - umet
niku.
To je komorni ansambel
ki bi ga želeli še slišati!
EGON KUNE-
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
ZA 8. FEBRUAR
Danes dopoldne so v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju
odprli razstavo na temo: Osvobodilni boj v slovenskem
leposlovju. S to razstavo je knjižnica prispevala svoj delež k
obeležitvi slovenskega kulturnega praznika.
M P
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
RAZVOJNI CENTER CELJE
IZREDEN ČUT ZA OPAZOVANJE
Ob celjski razstavi Jožeta Krambergerja
Kot pr\ i Irtdsiijcin It-tu
se je prijetnem razsta\ išt'U
|)rf(lsta\ il Jože Krainl)erger.
ki se kot /idar /x 15 let
uspešno ukvarja tudi s sli-
kar.s't\'()ni. Vsakdo, ki si ho
ogledal njegovih 18 oljnih
podob, se bo verjetno /aru
(lil. kako lahko te/.aška roka
/idarja po napornem \ sak(la-
njiku ustvari .-^e toliko lepih
slik, iz katerih \i\je široka
ust\ arjalna tnoč preprostega
(•Io\-eka in fizičnega delavca.
Rodil se je 21. 4. 104,5 v vasi
Straže - Volicina v Sloven-
skih Goricah in že zelo zgo-
daj je izgubil starše. Po
osnovni šoli se je v Šoštanju
izučil za zidarja in bil d\'a-
krat na mladinski delovni
akciji na avtocesti Bratst\a
in enotnr)sti okorel Niša
tei' obakrat postal udarnik.
Nato se je zaposlil v Velenju,
kjer je v izložbi starinarne za-
gledal prvo umet-rtlško sliko,
ki mu je bila spodbuda, da je
začel tudi sam i-azmišlati o
umetnosti in slikarstvu. Po
preselitvi na Jesenice je po-
stal član znanega likovnega
kluba DOLIK, kjer je dobil
prve hauke o slikarskih te-
linikah. Prvič pa je samostoj-
no razstavljal f Tuzli H)G6.
leta v počastitev dneva JLA.
Leta 1967 je prišel v Dravo-
grad in se zaposlil pi-i grad-
benem podjetju KON-
GRAD. kjer je še danes. Do
sedaj je skupinsko razstav-
ljal že 25 krat in petkrat sa-
mostojno v Šoštanju, Voliči-
ni Lenartu. Dravogradu in
sedaj v Celju. Štirikrat je bil
tudi v različnih slikarskih
kolonijah, razstavljal pa je
tudi v pobrateni občini Lai-
čani v Srbiji. Valjevu in na
Poljskem. Ob 10-letnici nje-
gove ustvarjalnosti je ob sa-
mostojni razstavi v Diavo-
gradu izšel tudi izredni kata-
log.
V Celju je razstavljenih 18
slik. gla\-nem tihožitij, sta-
rozitnih predmelo\- iz kmeč-
kega ži\ljenja m nekaj por
treto\-. ki v slikarju odkriva-
jo izredno prefinjen čut za
opazovanje. Gre za tematiko,
ki jo je možno v ghu iieni na-
slikati le v zaprtem prostoru
v Krainberjevem primeru
tesni družinski podstrešni
sobici neki'ga bloka v Dravt)-
gradu. Sele pred nedavni je
slikar bolj sproščeno zadiha!
ob [preselitvi v Slovenj Gra-
dec kjer ima na voljo tudi
majhen, a prikupen atelje, ki
si ga je s svojim dosedanjim
delom in uspehi vsekakor
zaslužil. Ni moj današnji na-
men kritično presojati raz-
stavljena dela, ampak pripo-
ročiti njih ogled, da bi ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku lahko spoznali kakšne
ustvarjalne sposobnosti skri-
^ajo v sebi tudi naši prepro-
sti ljudje kol je Jože Kram-
berger. In kot je ob otvoritvi
razstave v svojem uvodnem
govoru dej;;l prof. Karel Peč-
ko, znani kulturni delavec,
organizator in ustvarjalec, je
Jože Kram berger z doseda-
njim delom dokazal, da je na
izredno pozitivni in obetavni
poti.
Svečano otvoritev je z na-
rodnimi in umetnimi pesmi-
mi popestril kvartet gradbe-
nega podjetja INGRAD iz
Celja pod vodstvom Marjana
Ostrouha, ki je s svojimi pev-
ci pravtako prijetno presene-
til.	V. KOJC
Jože Kramberger: Portret Klančnikove mame
ŽIVLJENJE BREZ ELEKTRIKE
2IV0TARJENJE DVOJČIC
Rezi in Rozi potrebujeta pomoč
v Spodnje Selce, visoko
nad Grobelnim, malokdaj
zaide novinarjeva radove-
dnost. Pa je svet. razmetane
domačije po nizkih gričkih,
vmes pa bajtarske kočice, še
tako deviško čist, da se oko
zaiskri ob pogledu nanj. Nik-
jer vikendaške bahavosti, le
stara gospodarska poslopja
nadomeščajo z novimi, hiše
dobivajo nove preobleke ali
pa jih stavijo čisto na novo.
Pa le nekatere, sicer pa je
starožitnost kljub vsemu pri-
sotna na vsakem koraku.
Vodnjaki, znamenja, kolovo-
zi. Le električni drogovi z ži-
cami, ki se bohotijo nad to
idilično pokrajino so tisto,
kar daje vasi poleg novogra-
denj moderen utrip.
Našli pa smo tudi hišico,
kjer ni električne napeljave.
Cepi ob poti kot majhno
gnezdeče, neometana je. mi-
mo nje pa se vije čisti poto-
ček. To je tudi edina voda,
baje je pitna, ki jo uporablja-
ta dvojčici TEREZIJA IN
ROZALIJA BRGLEZ, ki sta
bili pravkar stari 60 let. Prav
čisto nič si nista podobni.
Rozi. mala in drobna, z ptro-
škim obrazom porcelanaste
lutke. Bolna je, razjeda jo
sladkorna bolezen. Ona je ti-
sta. ki pristavi lončeni pisker
v peč pristne črne kuhinje in
skuha krompis, fižol in en-
krat na teden juhico iz pol
kilograma govedine. Družin-
ska pokojnina v višini
450.000 starih dinarjev ne
omogoča večjega razkošja,
zlasti, ker mora zadostovati
za dve. Z njo preživlja sebe
in sestro Rezi. Tršata je. kot
da bi jo iztesal iz hrasta, zato
še vedno hodi h kmetom v
tavrh, da z delom odsluži
krompir in fižol. Okoli njune
hišice se razprostira samo 56
arov zemlje, ki ne dajejo do-
volj za preživljanje.
Oče Brglez je po prvi sve-
tovni vojni rudaril v nem-
ških rudnikih, si tam ustvaril
družino s petimi otroki. Leta
1931 se je vrnil v domovino
in si kupil skromno kajžo,
kjer danes živita Rezi in
Rozi.
Danes živi pet sestra, ki
Rozi in Rezi pomagajo na ta
način, da jih oblačijo in v
najtežjih trenutkih tudi pri-
skočijo na pomoč. Vsi sku-
paj pa nimajo toliko, da bi v
hišo napeljali elektriko saj
sosed, ki jo ima, je zelo blizu.
2e njihov oče se je ubadal s
tem vprašanje, a pri tem je
ostalo. Zdaj ima vsa vas elek-
triko, le sestre Brglezove ne.
Same res niso toliko pri mo-
čeh, da bi zmogle tak stro-
šek, čeprav si tega srčno že-
le. Saje v črni kuhinji jima
kapljajo na glavo, zato je ti-
sto, ob katerem jima zaigra
srce - majhen kuhalnik, kjer
bi si lahko skuhale kosilo.
Za napeljavo elektrike bi
morda nekaj le prispevali sa-
mi, celotnega stroška pa ne
bi zmogli. Morda bi priskoči-
la na pomoč krajevna skup-
nost z organizirano akcijo?
Morda bi to napravile pridne
brigadirske roke, ki so toli-
kokrat že pomagale osamlje-
nim ljudem, da jim je postalo
življenje lepše?
Dvojčici Brglezovi kar ne
moreta verjeti, da bi to le lah-
ko zgodilo. Začudeno sta zrli
v nas, kot da govorimo o ne-
mogočih stvareh. Socialna
delavka ni bila še nikoli pri
njih, same pa tudi ne tožijo
n'ad svojo stisko. Nista lačni,
tudi toplo jima je. Da pa je
tako, skozi vse leto od skro-
mne pokojnine dajeta na
stran prihranek za klaftro
drv, da ju pozimi ne zebe.
Stiskata se k peči, ki daje
prijetno toploto in zelo rade
prebirata revije, stare sicer,
ki jih dobijo od sorodnikov.
Le čez dan seveda, ob petro-
lejki zvečer pa je to nemogo-
če. Takrat poslušata star ra-
dio, največkrat kar v temi,
ker tudi smrdljivec nekaj
stane. To jima je tudi edina
povezava s svetom, pa soro-
dniki, kadar ju obiščejo. Rezi
tudi pozimi zaide h kmetom,
•vendar bolj poredko, ker
zemlja počiva in zaživi šele
spomladi. Takrat poprimejo
njene močne roke, ki pa ne
bodo nikoli toliko zaslužile,
da bi se jima uresničile dai-
nje sanje - da bi jima brlela
žarnica in v čajniku brobota-
la voda na kuhalniku. Delo v
tavrhu ne prinaša dohodka,
nudi le toliko, da se živi. Ne
sicer v revščini, ampak v naj-
bolj skromnih razmerah, ki
si jih lahko zamislimo in smo
jih tudi opisali. Tudi v skro-
mnosti je kanček sreče, a
kaj. ko bi jo bilo lahko več.
ZDENKA STOPAR
VLADO SRUK
KOMUNISTOVO
DEJANJE IN MISEL
5
c) Socializem
Različne teorije, doktrine, nazorske formacije, pro-
jekti ipd., ki pomenijo ali pa naj bi pomenili bistveno
spremembo ali odpravo oz. preseganje buržoazne
družbe, kapitalizma. - Kako si prilaščajo ime sociali-
zem celo pojmovanja in nazorske usmeritve, ki so vse
prej kot progresivne, sta najlepše pokazala že Marx in
Engels v Komunističnem manifestu, v poglavju o so-
cialistični in komunistični literaturi. Klasika pišeta
najprej o treh zvrsteh reakcionarnega socializma. Fev-
dalni socializem je bil eno izmed aristokratskih nazor-
skih reagiranj na kapitalizem in še posebei na postaja-
nje modernega proletariata: "Proletarsko beraško
malho so vihteli, da bi zbrali ljudstvo za sabo.« Sem
sodi, po Marxu in Englesu, tudi socialistično -pople-
skani" krščanski asketizem. Malomeščanski sociali-
zem je bil idejni izraz nezadovoljstva drobne buržoa-
zije, ki jo vse bolj izriva veliki kapital. "V deželah, kot
je Francija, kjer je kmečkega razreda daleč čez polo-
vico prebivalstva, je bilo naravno, da so pisci, ki so
nastopali za proletariat proti buržoaziji, pri svoji kritiki
merili buržoazni režim z merilom malega meščana in
malega kmeta in se za delavsko stvar zavzemali z malo-
meščanskih pozicij.« Ti pisci so uspešno razgaljali ra-
zlične vidike nehumanosti kapitalizma, toda predla-
gali so obnovitev starih družbenih razmerij. Nemški ali
"resnični" socializem je bil rezultat truda "nemških
filozofov, polfilozofov in lepoumnikov", ki so »nove
francoske ideje spravljali v sklad s svojo staio filozof-
sko vestjo«. Nosilci tega »socializma« so nastopali
proti komunizmu in sploh niso razumeli pomena ra-
zrednega boja. V drugi točki obravnavata klasika kon-
servativni ali buržoazni socializem. To je tisti, ki išče
sredstva, da bi meščansko družbo obvaroval pred po-
lomom, torej zagotovil njen obstoj. (Tudi danes je so-
cialnodemokratsko krilo socialističnega in delavskega
gibanja v bistvu na teh pozicijah.) V tretji točki oprede-
ljujeta kritično utopični socializen* in komunizem.
Medtem ko je bila revolucionarna literatura, ki je
spremljala prva gibanja proletariata, po vsebini reak-
cionarna, ker je pridigala asketizem in grobo izenače-
vanje, pa so poznejši sistemi Owena, Fouriera, Saint-
Simona idr.) mnogo tehtnejši, »toda na strani proleta-
riata ne zapazijo nobene zgodovinske samodejavno-
sti«. - Marxovo in Engelsovo koncepcijo socializma
običajno imenujemo znanstveni socializem, ker je ute-
meljena tudi z modernim družboslovjem. Socialisti in
komunisti, ki si danes prizadevajo, da bi v svoji prak-
tični in teoretični dejavnosti ustrezno uveljavili izvirni
Marxov humanizem in vztrajajo pri antropocentrični
interpretaciji marksizma, pogosto svojo naravnanost
imenujemo humanistični socializem (znana je tudi oz-
naka iz časa čehoslovaške pomladi 1. 1968 - socializem
s človeškim obrazom). - Socializem je seveda tudi
družbenoekonomski in politični sistem, ki sledi kapi-
talizmu kot njegovo zanikanje; ta sistem pomeni negi-
ranje privatne lastnine proizvajalnih sredstev in po-
stopno uveljavljanje njenega podružbljanja; to je pre-
hodna doba iz kapitalizma v komunižem oz. določena
etapa socialistične revolucije. - Tu tudi nastane največ
n^esporazumov okoli izraza »socializem«. Socialistične
države oz. socialistične družbe so le tiste, v katerih je
dejansko uresničena socialistična demokracija ali dik-
tatura proletariata, kar pomeni proces družbene deza-
lienacije (od odmiranja države do uveljavljanja vse bolj
neposrednih in učinkovitih oblik sodelovanja delov-
nih ljudi v upravljanju in urejanju vseh družbenih
zadev). Gotovo pa niso socialistične družbe (v polnem
pomenu te besede) tiste, v katerih dominirajo tehnobi-
rokratski centri odtujene moči, v katerih torej ni dikta-
ture proletariata oz. razraščanja (takšne ali drugačne)
neposredne, samoupravne demokracije. V prehodnem
obdobju lahko namreč v dialektiki prežemanja sil in
teženj revolucije in kontrarevolucije prevladujejo ene
ali druge. Ce odločilno prevladajo težnje kontrarevolu-
cije, lahko nastane definitivni sistem t. i. -državnega
socializma-, ki ga je mogoče imenovati kar stalinizem.
Lucio Lombardo Radice pa tudi drugi marksisti ugo-
tavljajo, da takšen avtoritaren sistem z državnim last-
ništvom in z nasploh močno državo ni nekakšna zača-
sna faza, pač pa dokončno stanje, ki pomeni prekinitev
socialistične revolucije oz. socialistične graditve. - So-
cializem kot družbenoekonomsko formacijo lahko
imenujemo tudi prvo fazo komunizma, za katero so
značilni odnosi v znamenju načela -vsak po svojih
sposobnostih - vsakemu po njegovemu delU". - V
drugih civilizacijskih področjih ima socializem neka-
tere dodatne značilnosti (npr. arabski socializem ali
islamski socializem, afriški socializem ipd.) - V visoko
razvitih kapitalističnih družbah je socializem navzoč v
glavnem v dejavnostih in programih različnih politič-
nih strank in nazorskih skupin. Tudi če se tega ne da
vedno neposredno ugotoviti, je vendarle tudi v teh
družbah glavni nosilec socialističnih teženj delavski
razred, medtem ko inteligenca predvsem izraža to-
vrstne nazore, ideje, teorije.
č) Stalinizem
Družbenoekonomska, politična in ideološka kontra-
revolucija in alienacija v prehodnem obdobju iz kapi-
talizma v komunizem. Njegovi konkretni družbeni no-
silci so odtujeni tehnobirokratski centri moči. Zato se
stalinizem pa tudi neostalinizem) kaže kot poudarjen
etatizem, kot politika močne roke, kot kršenje člove-
kovih pravic itn.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
NEKDAJ IN DANES
VČASIH PESEM, DANES TV
Jernej Kapun tridesetkrat daroval kri
To so besede JERNEJA
KAPUNA, ki je v začetku
lanskega decembra zaja-
dral po invalidski poti med
upokojence. To pa še ne po-
meni, da je »upokojenec«
tudi na drugih področjih.
Nasprotnol Jernej Kapun
ne pozna t)očitka od mlado-
sti naprej. Zdaj je predsed-
nik Krajevne organizacije
Rdečega križa, ki ima 650
članov v Zrečah in zaselkih
Bohorina, Laš Loška gora,
Gornje Zreče, Nova Dobra-
va, Spodnje Zreče, Radena
vas in Gračič.
Njihovo delo?
Jarnej Kapun: »Ze četrto
leto zapored skličemo obča-
ne starejše od 70 let. Prej
smo to počenjali pred novim
letom, z lanskim letom pa
smo se odločili za takšno sre-
čanje v maju. Bolj primerno
je vreme za starejše občane.
Imamo 127 članov starejših
od 70 let. Na ta srečanja po-
vabimo tudi oskrbovance, ki
dobivajo podporo. Vse nepo-
kretne pa na domovih obi-
ščejo naš poverjeniki.«
Kdo je v vaši organizaciji
doslej največkrat daroval
kri?
Jernej Kapun: »To je He-
nrik Skrbinšek, ki je dal kri
35-krat, sam pa sem jo dal 30-
krat. Razveseljivo je, da se
število krvodajalcev veča.
Akcije gredo preko delovnih
organizacij in posebnih ob-
jav. Na osnovni šoli imamo
tudi aktiv mladih, ki šteje
okoli 400 članov. Pripravili
smo tečaj za sosedsko po-
moč, predavanj pa ne prire-
jamo, ker nimamo denarja.«
Problemi?
Jernej Kapun: »V odboru
smo sami takšni, ki smo sta-
rejši od 50 let. Saj sta sociali-
stična zveza in mladina dele-
girala mlade pa kaj če ne de-
lajo ...«
Letošnji program?
Jernej Kapun: »Zbiranje
oblačil in opreme ter starega
papirja, ki ga prodamo in do-
bimo nekaj denarja. Letos
moramo urediti skladišče,
kjer bomo lahko spravili
oblačila in ostalo za ljudi, ki
to potrebujejo.«
Tudi Jernej Kapun je bil
večino življenja zaposlen v
Uniorju kjer se je izučil in
bil nazadnje vodja izmene v
orodjarni. Invalidsko se je
upokojil...
Jernej Kapun: »Zaradi te-
žavnosti del je pri nas mnogo
invalidov. Svojega društva
ali aktiva še nimamo, vendar
o tem resno razmišljamo. Še
letos nameravamo ustanovi-
ti svoj aktiv. Tudi Jernej je
»pravi« Zrečan. Kakšna je
njegova primerjava o kraju,
ki leži na površini, kamor bi
lahko velemesto postavil...
Jernej Kapun: »Še pred le-
ti si nismo predstavljali, da
bomo imeli večino cest asfal-
tiranih, toliko novih sodob-
nih stamovanj... Oboje je sad
delovnih organizacij in vseh
občanov.«
Kulturno življenje?
Jernej Kapun: »Tega je žal
pri nas malo. Za Zreče bi
morali imeti boljši kulturni
dom in več kulturnega živ-
ljenja. Včasih smo veliko
igrali. Vse od Hlapcev in
Kralja na Betajnovi pa do
Gospe ministrice. Beneških
trojčkov in ostalega. Gosto-
vali smo v Oplotnici, Konji-
cah, Ločah, Vitanju, Strani-
cah. »Pesem s ceste« smo
zaigrali celo brezplačno bol-
nikom v Topolščici...«
Je bilo v vaši mladosti pe-
strejše družabno življenje?
Jernej Kapun: »Brez dvo-
ma. Danes je pravi morilec
televizija. Ta zapira družine
v krog sten. Včasih tega ni
bilo Dobili smo se sredi vasi
in zapeli...«
TONE VRABL
MARIJAGRADEC:
MLADI V KMETIJSTVU
Mladi v Kmetijstvu je bil naslov prireditve, ki je v soboto
večer, v dvorani kulturnega doma v Marijagradcu, lepo
uspela. V znanju iz sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva,
strojništva, živinoreje, kmetijske zakonodaje in družbeno-
pohtične prakse se je pomerilo pet tročlanskih ekip, pred-
stavnikov osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine
iz krajevnih skupnosti Marijagradec, Svibno, Vrh nad La-
škim in Rečica.
Po precej vročem »spopadu« in dokaj izenačenemu boju
oziroma prikazanem znanju v kvizu je zmagala ekipa Marija-
gradec I, na drugo mesto se je uvrstila druga marijagraška
ekipa, tretji so bili mladinci iz Rečice, na četrtem mestu
mladi iz Svibnega, peto mesto pa so zasedli člani ekipe iz
krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. Praktične nagrade za
sodelujoče v kvizu je prispevala laška Kmetijska zadruga in
sklad za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Laško.
Priznanja za sodelovanje je mladim podelil Janez Renko,
predsednik področne konference mladih v kmetijstvu pri
občinski konferenci ZSMS Laško, kije bila tudi organizator
te prireditve.
Kviz Mladi v kmetijstvu poteka v občinah na pobudo
republiške konference ZSMS. Na področnem srečanju mla-
dih kmetovalcev, ki bo 6. marca v Slovenskih Konjicah bo
mlade zadružnike iz občine Laško zastopala ekipa iz Marija-
gradca.
MARJELA AGREŽ
PRA VA POT
»PREŠERNA«
Mešani pevski zbor France
Prešeren iz Celja dosega ci-
lje. ki si jih je zastavil, to pa
sta predvsem kvalitetna rast
zborovske pesmi in po-
družbljanje dela zbora. To so
potrdili tudi nu občnem zbo-
ru 1. februarja.
Kvalitetna rast ostaja še
naprej glavni cilj. ki bo za-
hteval veliko trdega dela
vseh pevk in pevcev ter diri-
genta Edvarda Goršiča. V
pomladnih mesecih je pred
njimi sodelovanje na tekmo-
vanju slovenskih pevskih
zborov Naša pesem 1982 v
Mariboru, izmenjava s pev-
skim zborom iz Zadra ter
koncerti in nastopi na celj-
skem območju.
Med pomembne naloge
novoizvoljenega upravnega
odbora zbora brez dvoma so-
di tudi ureditev odnosov v
sarhem Zelezničarskem pro-
svetnem društvu France
Prešeren, v katerem se zdru-
žujejo. Zal so odnosi med po-
sameznimi sekcijami še ve-
dno zbolj formalni, programi
dela in njihova izvedba pa
niso merilo za delitev sred-
stev. s katerimi društvo raz-
polaga.
MBP
ŠOŠTANJ ZA
KULTURNI PRAZNIK
Delavsko prosvetno druš-
tvo Svoboda Šoštanj prireja
v počastitev slovenskega
kulturnega praznika odprtje
razstave akad. slikarja Duša-
na Premrla iz Tržiča. Sveča-
na otvoritev bo v soboto 6.
februarja ob 18. uri v domu
kulture v Šoštanju. V kultur-
nem delu programa bodo na-
stopili moški pevski zbor Mi-
ren pri Gorici, delavska god-
ba Zarja iz Šoštanja in Šale-
ški oktet.
V. K.
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
45
»Slovenska buržoazija seje v takem položaju lotila svoje-
vrstne taktike,* ugotavlja Edvard Kardelj. »Javno je sode-
lovala z okupatorjem, ,tajno' pa je baje ustvarila svojo
,vojsko', ki naj bi se tudi borila proti okupatorju. Ta ,voj-
ska' je bila varno ,spravljena' v Ljubljani in je samo kdaj pa
kdaj napravila sprehod po gozdovih, ne da bi skrivila las
okupatorju. Toda kakor hitro so se pričele partizanske
akcije in ljudska vstaja, se je ta ,vojska' takoj obrnila proti
ljudstvu, proti vstaji. Šele tedaj je - z orožjem okupatorja -
postala resnična vojska, vojska za borbo proti lastnemu
ljudstvu.«
To ne more biti sporno ne za včeraj ne za danes pe za
jutri. Kdorkoli sprejme orožje od tistega, ki je nasilno in
proti volji naroda vdrl v deželo, ne more tega nikoli opravi-
čiti, sprati s sebe krivce. To je ločnica, ki je in ki bo ločevala
vedno in povsod. Tisti trenutek, ko so najprej belogardisti
od Italijanov in kasneje domobranci od Nemcev sprejeli
orožje in pristali, da bodo služili zavojevalcem, so stopili v
svetovno družino izdajalcev, ki ni mogla uiti obsodbi - pa
naj se je to zgodilo v Jugoslaviji ali v Franciji ali kjerkoli.
Izdaje ni mogoče opravičiti nikjer ni nikoli.
»V Jugoslaviji sploh in v Sloveniji še posebej ni mogoče
govoriti o kakem ostrem ločenem etapnem preraščanju
narodnoosvobodilne vojne v demokratično revolucijo in
demokratične revolucije v socialistično revolucijo. Ele-
menti vseh teh družbenih gibanj so povezani v enoten
proces narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolu-
cije. V raznih fazah tega procesa je bil sicer poudarek na
različnih njegovih elementih, o čemer je odločala sama
narava borbe s svojimi vsakdanjimi taktičnimi oblikami. V
prvih fazah so bile poudarjene vsekakor predvsem naro-
dnoosvobodilne in demokratične naloge gibanja. Toda je-
dro ljudskih množic, ki so nosile ta proces, je težilo po
globljih demokratičnih in socialističnih spremembah druž-
benega reda in je prav zato s takim samopožrtvovanjem
sprejelo bremena in žrtve narodnoosvobodilnega boja.«
Ce bi ljudje tedaj ne verjeli, da se bojujejo samo proti
Italijanom in Nemcem, marveč tudi za nekaj novega, kar
bo zmaga nad obojimi prinesla, bi boj nikoli ne mogel biti
tako obsežen in naposled tudi ne zmagovit.
Partizani in tisti, ki so se odločali, da to postanejo, so
prijeli za orožje tudi zato, da bo njihova kmetija večja, delo
v tovarni bolje plačano in žulji manj izkoriščani, in najbolj
zavzeti celo za to, da davkov po vojni ne bi bilo več. To ni
bila prevara, to je bil, nasprotno, magnet.
»Brez globoke vere ljudskih množic, da bo narodnoosvo-
bodilno gibanje v svojo zmago nad okupatorjem in njego-
vimi notranjimi reakcionarnimi oporišči prineslo tudi nove
demokratične in socialne rezultate, to gibanje nikoli ne bi
bilo tako velika množična sila, kakor je bilo.
To dejstvo temeljito zavrača očitke, ki so jih zelo često
ponavljali sovražniki Komunistične partije, češ da je z
narodnoosvobodilnimi gesli pravarala ljudske množice in
jim potem vsilila socialistično revolucijo. Res pa je, da je
prav demokratična in socialistična perspektiva, ki so jo
delovne množice videle v narodnoosvobodilnem gibanju
in v vodilni vlogi Komunistične partije, dajala temu giba-
nju tako moč in množičnost*
Ljubo Sire je bil privrženec ing. Črtomira Nagodeta, kije
veljal za zmemeža in človeka sredine, pa je kljub temu
poskušal med vojno ovirati Osvobodilno fronto - če je ta
glagol sploh pravšnji. Ce je treba to ilustrirati s kakšnim
dokumentom, bi kazalo seči po zapisniku Razprave proti
Nagodetu in soobtoženim pred vrhovnim sodiščem leta
1947 v Ljubljani, kjer je Ljubo Sire (na strani 146) izjavil, da
so zaradi »strupenega nasprotovanja osvobodilnemu giba-
nju kaj hitro prešli vsi pomisleki proti sodelovanju z oku-
patorjem, ker smo ga smatrali samo še za kamuflažo.*
Pri delovanju skupine, ki ji pripadata Ljubo Sire in
Dušan Pleničar, sem ob prebiranju »Klica Triglava* lahko
opazil neko zanimivo podrobnost. Namreč precejšno pove-
zanost vsebine te revije s tekočimi interesi njenih uredni-
kov in sodelavcev ter s smotri in interesi dela politike
dežele, v kateri delujeta, do Jugoslavije.
Nekaj podobnega je z aktivnostjo te skupine v odnosu do
družbenega razvoja pri nas. Ko smo bili v obdoju liberali-
zma, sta se del »Slovenske demokratske stranke* in »Slo-
venske pravde* tesneje navezala na Cirila Žebota in nje-
gove somišljenike v Združenih državah Amerike. Precej
očitno je, da sta obe skupini videli skupaj s Cirilom Žebo-
tom v obdobju liberalizma v Jugoslaviji možnosti za
skupno delovanje v tej smeri.
Ko je liberalizem pri nas propadel, teh člankov in torej
tudi sodelovanja ni več mogoče opaziti. »Klic Triglava*, ki
izhaja v Londonu, objavlja tudi različne povzetke v drugih
časopisih objavljenih člankov, pri čemer je izbor tak, da
segajo po tistih sestavkih, ki imajo (le redkokdaj prikrita)
protijugoslovansko noto. Je pa v »Klicu Triglava* kajpak
tudi dovolj zelja z lastne njive.
Za ilustracijo:
V številki 430, objavljeni 30. junija 1975, so se krepko
razpisali o sojenju železniča^ema, ki sta bila obtožena, da
sta zakrivila hudo železniško nesrečo pred zagrebško želez-
niško postajo. Tedaj se je, kot se morda še spomnite, iztiril
ekspresni vlak Atene-Zagreb-Dortmund, pri čemer je iz-
gubilo življenje 153 ljudi. Iz članka veje trditev, da za
nesrečo v bistvu nista kriva železničarja, marveč »sistem*,
ki take napake dopušča. Dobesedno: »Kot povračilo za 153
mrtvih je jugoslovanski sistem zahteval dolge zaporne
kazni za dva železničarja, ki bosta dolga leta premišljevala
o usodni vožnji. Kazen spominja na pogansko žrtvovanje
bogovom, da bi potolažili njihovo jezo. Dosegla ne bo nič
drugega kot občutek zadoščenja med odgovornimi, češ
storili smo nekaj konkretnega. V resnici pa utegnejo prav
zaradi tega občutka zadoščenja prezreti, da leži prava
krivda mnogo višje kot pri dveh malih in izkoriščenih
železničarjih. *
Potem so tu še dolgi sestavki, ki tako ali drugače (v
vsakem primeru pa tako, da mečejo slabo luč - posredno
ali neposredno) zadevajo sedaj že malce pozabljeno »afero*
Kocbek. Sploh je bil Kocbek v.tistem obdobju neverjetno
hvaležna in privlačna tema vseh emigrantskih časopisov in
publikacij, za katere je značilno, da od časa do časa kot po
dogovoru pograbijo neko temo in jo potem obravnavajo
brez konca in kraja. Tako je bilo nekaj časa z liberalizmom,
pa potem s Kocbekom in tako naprej.
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
ZNIŽANA KAZEN,
ALI KOLIKO JE
VREDNO
ČLOVEŠKO
ŽIVLJENJE
Po objavljeni vesti v neka-
terih časopisih, da je Višje
sodišče v Celju Marjanu Vr-
tačniku po zagovornikovi
pritožbi »znižalo kazen«, je
tovarišica Zinka Srdič reagi-
rala v vašem hstu s pismom,
iz katerega izhaja, da se z od-
ločitvijo sodišča ne strinja.
Očitno pa izhaja iz pisma,
kot tudi iz objavljenih vesti o
tem primeru, pri čemer po-
datkov ni posredovalo Višje
sodišče v Celju, tudi nepoz-
navanje zadeve in odločilnih
okoliščin, ki so privedle do
spremenjene kazenske sank-
cije
Nedvomno je bila javnost
pretresena in presunjena
pod vtisom prvih obvestil o
nesreči dne 26. 12. 1979, v
kateri sta bili žrtvi Filip Se-
les in njegov sin Aleš Seles.
Vendar pa so dejstva ugotov-
ljena v dokaznem postopku
o krivdi obtoženca le nekoli-
ko drugačna od teh prvih ob-
vestil. Dejstva so naslednja:
1.	Po sodbi Temeljnega
sodišča v Celju - Enote v Ce-
lju z dne 16. 6. 1981 je bila
obtoženemu Marjanu Vrtač-
niku izrečena kazen 2 leti in
6 mesecev zapora, ker je dne
26. 12. 1979 z vožnjo preblizu
desnemu robu ceste in s pre-
majhno pozornostjo za peš-
ce, povzročil smrt Filipa Se-
lesa in hudo telesno poškod-
bo njegovega sina Aleša Se-
lesa. Sodišče prve stopnje
mu je tudi izreklo varnostni
- ukrep prepovedi vožnje mo-
tornih vozil B kategorije za
dobo treh let ter mu naložilo
v plačilo stroške kazenskega
postopka v višini 13.125,65
din. Z isto sodbo pa je sodi-
šče obtoženega Marjana Vr-
tačnika oprostilo obtožbe
kaznivega dejanja zapustitve
poškodovanca v prometni
nesreči, da namreč ni poma-
gal otroku Alešu Selesu in
da je pobegnil s kraja nesre-
če. Za to dejanje mu torej ne
moremo naprtiti odgovorno-
sti. Javni tožilec zoper opro-
stilno sodbo ni vložil pritož-
be, pritožil se je le obtožen-
čev zagovornik zoper obso-
dilni del. Sodišče prve stop-
nje je nadalje ugotovilo, da je
obtoženec storil kaznivo de-
janje sicer v prištevnem sta-
nju, vendar z najmilejšo obli-
ko krivde (nezavestna malo-
marnost) in da ni dokazano,
da bi dejanje storil pod vpli-
vom alkohola. Pri odmeri
kazni je zapisalo, da poseb-
nih olajševalnih okoliščin ni
našlo, naštelo je številne ob-
teževalne okoliščine, med
drugim večkratno predkaz-
novanost na sodišču, pred-
kaznovanost pri sodniku za
prekrške in ravnanje s pone-
srečencem.
Svoje stališče za oprostil-
no sodbo je utemeljilo s tem,
da ni dokazov, da je obtože-
nec vedel za navzočnost
otroka.
2.	Pritožbeno sodišče je
delno ugodilo zagovornikovi
pritožbi ter je izrečeno kazen
znižalo na 1 leto in 8 mesecev
zapora. Pri tem je upoštevalo
kot olajševalne okoliščine, ki
jih sodišče prve stopnje ni
ugotovilo, čeprav je o tem
imelo podatke:
Obtoženčevo splošno
zdravstveno stanje.
Iz mnenja sodnega izv-
denca psihiatra dr. Jožeta
Lokarja namreč izhaja, da je
Vrtačnik v otroštvu in še
pozneje imel epileptične na-
pade, 'leta 1979 in 1980 pa
motnje, ki bi po opisu lahko
bile epileptični napad. Tre-
nutno ni suma na epilepsijo.
Nekateri znaki kažejo na laž-
jo možgansko okvaro. Pri-
sotni so tudi številni znaki
osebnostne in nevrotične
motenosti. Obtoženec obča-
sno pije alkoholne pijače in
zlorablja alkohol, vendar ni
znakov, da bi bil alkoholik.
Strah, ki je obtoženca ob-
vladal po nesreči.
Dr. Jože Lokar pravi, da
imajo obtoženčeva dejanja
po nesreči bolj značaj panič-
ne reakcije (nesmotrno rav-
nanje zaradi strahu), kot pa
značilnosti človeka, ki ima
motnje zavesti zaradi kakš-
nega drugega vzroka.
Nekaznovanost za kazni-
va dejanja v prometu.
Sodišče prve stopnje je si-
cer zapisalo, da je obtoženec
bil večkrat obravnavan na
sodišču. V spisu pa so bili le
podatki o tem, da je bila Mar-
janu Vrtačniku pred tem
dvakrat izrečena pogojna ob-
sodba za drugačna (torej ne
prometna) kazniva dejanja.
Pritožbeno sodišče je v ok-
viru svoje zakonite pravice
zaključila, glede na ugotov-
ljena in dokazana dejstva o
dejanju in o obtoženčevi
osebnosti, z upoštevanjem
obteževalnih okoliščin, kijih
je ugotovilo že prvostopno
sodišče v svoji sodbi, da bo
zadoščala kazen v višini 1 le-
ta in 8 mesecev zapora in da
bodo s to kaznijo doseženi
cilji in nameni kaznovanja.
Upoštevalo je pri tem kazno-
valno politiko, ki je specifič-
na glede prometnih kaznivih
dejanj in katere sestavni del
je tudi enako obravnavanje
storilcev za podobna kazniva
dejanja.
Zaradi popolne informaci-
je in odprave dvomov ne bo
odveč, če opozorimo še na
nekatere podatke v spisu Te-
meljnega sodišča v Celju, ki
se prav tako ne skladajo s
podatki, ki jih navaja tovari-
šica Srdič Zinka.
Nesreča se je pripetiTa 26.
12. 1979, do takrat pa Marjan
Vrtačnik ni bil kaznovan za
prometne prekrške. Kazno-
van je bil šele po tej promet-
ni nesreči, od česar se je ena
kazen sicer res nanašala na
prekršek storjen pred ne-
srečo.
Preiskovalni sodnik je
Marjanu Vrtačniku zasegel
vozniško dovoljenje ob zasli-
šanju dne 9. 4. 1980, do takrat
pa mu je sodnik za prekrške
z dvema odločbama 31. 1.
1980 in 12. 3. 1980 izrekel pre-
poved vožnje, vendar je očit-
no ob storitvi kaznivega de-
janja še imel vozniško dovo-
ljenje.
Vozniško dovoljenje Mar-
janu Vrtačniku je bilo izdano
dne 16. 8. 1979 z omejeno ve-
ljavnostjo po zdravniškem
spričevalu za dobo dveh let.
Marjan Vrtačnik se je zju-
traj po nesreči ob 5. uri sam
javil na postaji milice.
Vsa ta dejstva so morali so-
dniki, ki so v tej zadevi sodi-
li, upoštevati. Res ni mogoče
povsem izključiti tudi njiho-
vega subjektivna gledanja
na zadevo. Ne glede na to pa
jim zakon in kodeks sodni-
ške etike nalagata, da v sod-
bi o krivdi in kazni upošteva-
jo samo to, kar je nedvomno
in z gotovostjo dokazano. Pri
odmeri kazni pa vse okolišči-
ne, ki vplivajo na to, ali naj
bo kazen večja ali manjša.
Njihove čustvene reakcije in
zlasti domnevne predpostav-
ke pa ne morejo in ne smejo
najti odraza v spdbi o krivdi
in izrečeni kazni.
VIŠJE SODISCE V CELJU
STROKOVNO
SPODBIJANJE
PRAVIC
Občinska zdravstvena
skupnost Šentjur je pripra-
vila odgovor na pismo in
pritožbo našega bralca, tov.
Venčeslava Piperiča:
»V zvezi s člankom tov. Pi-
periča v 51. št. Novega tedni-
ka vas obveščamo, da je bila
narejena napaka s strani na-
še delavke, tov. Kramerjeve.
V skladu z obstoječimi spo-
razumi in pravilniki ste
upravičeni do povračila pot-
nih stroškov, ki vam jih bo-
mo takoj nakazali. Opraviču-
jemo se za neljubo napako in
vas tovariško po-
zdravljamo.«
EDO BOHORC
predsednik lO OZS Šentjur
ŠE EN ODGOVOR
Tov. Piperič je v imenu
tov. Antonije Obrez postavil
vprašanje, zakaj zavarovan-
ka ni dobila povrnjenih ppt-
nih stroškov za prevoz na
zdravljenje v Cateške topli-
ce, glede na to, da je dobila
napotnico od pristojnega
zdravnika.
Pri preverjanju podatkov
smo ugotovili, da je bila tov.
Obrezova poslana na zdravi-
liško zdravljenje po sklepu
konzilija št. 898 z dne 2. juni-
ja 1981 in da je v skladu s
Pravilnikom o indikacijah,
kontraindikacijah in načinu
pošiljanja zavarovanih oseb
na zdravljenje v naravna
zdravilišča, upravičena do
povračila potnih stroškov.
Zavedlo me je, ker je imela
zavarovanka poleg napotni-
ce potrdilo o izvršenih uslu-
gah akupunkture, za kar pa
po omenjenem pravilniku ni
povračila potnih stroškov.
Tov. Obrezovi se za nelju-
bo napako opravičujemo:
MARTA KRAMER
UREDNIŠTVO: Občinski
zdravstveni skupnosti
Šentjur, tov. Kramerjevi in
Višjemu sodišču v Celju se
zahvaljujemo za odgovore
na zastavljena javna vpra-
šanja naših bralcev. Istoča-
sno pozivamo Stanovanj-
sko skupnost iz Celja, da od-
govori na vprašanja, za-
stavljena v dveh letošnjih
številkah tednika in Izlet-
nik Celje, ki dolguje odgo-
vor na vprašanje o objavlja-
nju voznih redov, da na
vprašanja čimprej odgovo-
rijo.
OBLJUBE,
OBLJUBE, DO
KDAJ...
Prebivalci naselja Pešnica,
hišnih številk 1 do 17 z izje-
mo 9, 11. in 12) ter Lipice 50
in 6, smo 18. 5. 1981 zahteva-
li, da se takoj uredi hudour-
niški potok, ki priteče izpod
Rozalije in ogroža okolje,
zdravje in varnost občanov,
ki živijo ob njem. Do tedaj
smo bili prepričani, da bo za-
deva rešena, kot je bilo zago-
tovljeno in obljubljeno, saj
so bila pred nekaj leti za to
predvidena tudi že določena
sredstva. Potok bi moral biti
urejen v smislu lokacijske
dokumentacije in elaborata
iz leta 1966 že pred pričet-
kom gradnje na Pešnici, za-
radi česar smo občani porav-
nali tudi vse finančne obvez-
nosti. Na stalne urgence na
različnih mestih, ugotavlja-
mo, da ostaja vse pri oblju-
bah, potok pa še vedno ni
urejen. Vanj je speljana ka-
nalizacija iz več hiš ulice na
Lipico, voda v njem_nima
odtoka, zastaja in povzroča
neznosen smrad. Razen tega
je v potoku ogromno odvrže-
nih predmetov. Pogoste so
poplave, ki segajo vse do hiš,
voda* pa je vdrla tudi že v
hiše. Zaradi umazanije je v
potoku ogromno mrčesa.
predvsem pijavk, podgan, pa
tudi kač, tako, da so v stalni
nevarnosti naši otroci.
Vse te navedbe in ugotovi-
tve je po ogledu dne 25. 6.
1981 potrdila občinska komi-
sija v sestavu vseh inšpekcij-
skih služb. Krajevne skup-
nosti Komunalno-cestne
skupnosti ter SIS - enote za
urbanizem. V zapisniku, ki
je bil isti dan sestavljen pri
Krajevni skupnosti in posre-
dovan vsem odgovornim, so
bili sprejeti pozitivni sklepi,
zadolžitve in postavljeni ro-
ki, iz česar je sledil jasen in
konkreten akcijski program.
Kljub temu vse do danes
še nismo uspeli dobiti zago-
tovila, da bo potok urejen,
pri čemer je brez pomena
poudarjati, da odgovorni ni-
so izvršili sprejetih zadolži-
tev. Krajevna skupnost, ki bi
naj zadevo vodila, ugotavlja,
da k realizaciji ureditve po-
toka nikakor ne pristopata
Cestno-komunalna skup-
nost in Vodna skupnost, ki
pa sta poleg ostalih tudi ne-
posredno odgovorni za seda-
nje stanje. Vse kaže, da tudi
v programih za leto 1982 ure-
ditev potoka ni predvidena.
Ob tem, da smo občani po-
ravnali vse obveznosti, in da
tudi v obliki samoprispevka
sofinanciramo urejanje ko-
munalnih objektov v občini,
smo upravičeni zahtevati, da
se reši tudi ta problem, ki je
po naši presoji bolj pereč od
marsikaterega, ki je že rešen,
ali je v reševanju.
Iz navedenih razlogov po-
stavljamo vsem tistim, ki so
z zadevo že seznanjeni in tu-
di vgem ostalim, katerih sa-
moupravna ali delovna nalo-
ga je rešitev tega problema,
JAVNO VPRAŠANJE, DO
KDAJ BO POTOK UREJEN
TAKO, DA BODO OBČA-
NOM ZAGOTOVLJENE
MINIMALNE HIGIENSKO-
SANITARNE NORME IN
ODPRAVLJENA NEVAR-
NOST POPLAV?
Smatramo, da je primerne-
je zadevo rešiti v okviru ob-
čine, kot pa, da bi morali s
posredovanjem drugih od-
govornih organov poskrbeti
za spoznanje o upravičenosti
našega zahtevka. To pa bo-
mo morali vsekakor storiti, v
kolikor nam v NAJKRAJ-
ŠEM ČASU resnično in za-
nesljivo ne bo zagotovljena
rešitev potoka.
Prizadeti občani
^ S. J., J. M. in G. A.
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno, v uredništvu
imamo polne priimke in na-
slove občanov, ki se prito-
žujejo zaradi resnično izje-
mno aktualnega in pereče-
ga problema. Zdaj poziva-
mo pristojne službe, zlasti
pa še organe, ki so 25. junija
lani izvršili ogled kraja, da
odgovorijo, zakaj problem
tako dolgo čaka na uredi-
tev.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
V	muzeju revohicije je od-
prta stalna razstavna zbirka
vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi popoldne od 14. do 17.
ure.
POKRAJINSKI MUZEJ
Pokrajinski muzej je odprt
vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi v popoldanskem
času od 14. do 16. ure, za obi-
skovalce pa je zaprt ob pone-
deljkih. Obiskovalci si lahko
ogledajo stalno arheološko
zbirko, rimski lapidarij in
stalno zbirko, ki prikazuje
kulturno-zgodovinske spo-
menike.
Zaradi nujnih obnovitve-
nih del je zaprta razstava
kulturno-zgodovinske zbir-
ke v I. nadstropju stare gro-
fije.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu v Ce-
lju bo jutri otvoritev razstave
Branka Uršiča, oblikovalca
iz Kamnika. Otvoritev raz-
stave, ki jo je organiziral Ar-
hitekturni muzej iz Ljublja-
ne, bo ob 18. uri, uvodni go-
vor pa bo imel direktor mu-
zeja, Peter Krečič.
DITOV PLES
Zveza društev inženirjev
in tehnikov celjskega ob-
močja organizira tudi letos
tradicionalni Ditov ples, ki
bo 13. februarja ob 20. uri v
Narodnem domu.
RAZSTAVNI SALON
ROGAŠKA SLATINA
v Razstavnem salonu v
Rogaški Slatini je od 8. ja-
nuarja dalje odprta razstava
likovnih del slikarske kolo-
nije Titovi kraji - naši kraji.
Razstava, ki jo je pripravila
Delavska univerza Rogaška
Slatina v sodelovanju z ob-
činsko kulturno skupnostjo
in Turističnim društvom iz
Rogaške Slatine je posveče-
na predkongresnim aktivno-
stim na področju umetnosti
in kulture.
RAZVOJNI CENTER
V Avli Razvojnega centra je
odprta razstava likovnih del
slikarja - amaterja Jožeta
Krambergerja. Razstava bo
odprta do 10. februarja.
KNJIŽNICA EDVARDA
KARDELJA
V	okviru proslav ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku prireja knjižnica Edvarda
Kardelja razstavo Osvobo-
dilni boj v slovenskem lepo-
slovju. Otvoritev razstave bo
danes ob 11. uri v avlah I. in
II. nadstropja knjižnice. Raz-
stava bo odprta v času, ko
knjižnica posluje za bralce
do 20. marca.
KULTURNI PRAZNIK
OBČINE ŠMARJE
Prireditve v občini Šmarje
ob slovenskem kulturnem
prazniku se bodo zvrstile do
konca meseca februarja.
Kinoklub Šmarje bo pričel
v mesecu februarju s četrt-
kovim filmskim abonmajem
s premiero domače zgodo-
vinske drame Banovič Stra-
hinja.
Osrednja prireditev ob slo-
venskem kulturnem prazni-
ku bo v torek, 9. 2. v kultur-
nem domu v Šmarju, 22. fe-
bruarja pa bo gostovala v
Kulturnem domu Šmarje
Ljubljanska drama s pred-
stavo Simona Graya Igre je
konec.
KULTURNI DOM
MOZIRJE
V	okviru VII. kulturnega
tedna občine Mozirje bo ju-
tri, v petek otvoritev razsta-
ve slikarskih del Jožeta Hor-
vata Jakija in kiparskih del
Toneta Svetine v Kulturnem
domu v Mozirju. Razstava, ki
jo organizirata Zveza kultur-
nih organizacij in Kulturna
skupnost občine Mozirje bo
odprta do 20. februarja.
VII. KULTURNI TEDEN
MOZIRJE
V	okviru mozirskega kul-
turnega teda se bodo v obči-
ni Mozirje od 5. do 13. fe-
bruarja zvrstile številne kul-
turne prireditve. Podroben
program prireditev smo ob-
javili v prejšnji številki No-
vega tednika.
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
Petek, 5. februar ob 19.:
Moliere: ŽLAHTNI ME-
ŠČAN. Gostovanje v
Krškem.
Sobota, 6. februar ob 19.:
Moliere: ŽLAHTNI ME-
ŠČAN. Gostovanje v Litiji.
Torek, 9. februar ob 8.30:
Jana Milčinski: MARJETI-
CA IN ZMAJ. Gostuje LUT-
KOVNO GLEDALIŠČE iz
Ljubljane. Izven. Predstava
je namenjena najmlajšim v
počastitev kulturnega praz-
nika.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku
bodo predvajali v soboto, 6.
februarja ob 19.30 uri in v
nedeljo, 7. februarja ob 17. in
19.30 uri ameriško komedijo
Je pilot v letalu?
DOM KULTURE
SVOBODA ZIDANI
MOST
V	ponedeljek, 8. februarja
prireja v kulturnem domu
Svobode v Zidanem mostu v
sodelovanju z drugimi kul-
turnimi društvi proslavo v
počastitev slovenskega kul-
turnega praznika. Na prosla-
vi bodo sodelovali moški
pevski zbor kulturnega druš-
tva Anton Aškerc iz Rimskih
toplic, moški pevski zbor iz
Jagnjence, godba na pihala
PapTirnice iz Radeč in kultur-
no društvo Svoboda iz Zida-
nega mosta.
MLADINCI ŽE V 6. RAZREDU?
O gradivu -Vloga zveze
pionirjev v samoupravni so-
cialistični družbi" je razprav-
ljalo tudi predsedstvo občin-
ske konference ZSMS Celje
in zavzelo stališča do po-
smeznih delov tega gradiva.
Predsedstvo meni. naj bi
bila večina pionirjev sprejeta
v mladinsko organizacijo že
v šestem razredu osnovne
šole. saj je sedanje, enoletno
delo v osnovni organizaciji
ZSMS na šoli prekratko, da
bi se mladi lahko vživeli v
svoje delo. Za sprejem mla-
dih v mladinsko organizacijo
v šestem razredu osnovne
šole pa je treba izdelati krite-
rije za sprejem, kar naj bi bi-
la naloga predsedstva OK
ZSMS oziroma konference
mladih v vzgoji in izobraže-
vanju ter zveze prijateljev
mladine.
Za hitrejše in učinkovitej-
še vživljanje osnovnošolcev
v mladinsko organizacijo bi
bilo. po mnenju predsed-
stva. treba organizirati najra-
zličnejše oblike družbenopo-
litičnega usposabljanja, naj-
primernejše pa so mladinske
ure. ki v zadnjem času vse
bolj pridobivajo na pomenu.
Občinska konferenca ZSMS
Celje mora iz dobro organizi-
ranih osnovnih organizacij
iyizbrati mentorje, ki bi bili
pripravljeni pomagati pio-
nirjem pri delu. Večjo pozor-
nost bo treba posvečati tudi
delu pionirskih hišnih sve-
tov v krajevnih skupnostih.
Občinska konferenca ZSMS
in občinska zveza prijateljev
mladine bi. po mnenju pred-
sedstva OK ZSMS Celje, mo-
rali vsaj enkrat letno organi-
zirati seminar za mentorje
Zveze pionirjev in za pred-
sednike pionirskih odredov.
M. A.
HODUC
V KINO
SAMO MED m?
BAČKA PALANKA

Sodelovanje z občino Žalec J{
Na jugu Bačke, na levi
obali Donave in podnožju
Fruške gore leži Bačka Pa-
lanka - gospodarski, kultur-
ni in športni center Bačke.
Bočina Bačka Palanka je po-
bratena z občino Žalec in ta-
ko ni bilo naključje, če smo
jo pred dnevi obiskali. Sicer
pa bomo odslej v Novem te-
dniku skušali predstaviti še
druge pobratene občine.
VSI NARODI IN VSE
NARODNOSTI
JUGOSLAVIJE
Ob prihodu nas je sprejel
predsednik izvršnega sveta
občine Bačka Palanka Živ-
ko Drača. Ta nam je najprej
postregel z nekaterimi
osnovnimi podatki. Samo
mesto Bačka Palanka šteje
okrog 25.000 prebivalcev, v
vsej občini pa jih živi okrog
60.000. Gospodarstvo občine
v glavnem sestavljajo tekstil-
na in kovinska industrija,
kmetijstvo ter industrija
kmetijskega orodja. A o go-
spodarstvu kasneje.
Naš vodič in g-avni organi-
zator delovnega dela našega
obiska je bil Kosta Vujano-
vič, direktor občinskega gla-
sila Nedeljnje novine. Bačka
Palanka je znana tudi po
tem, da tu žive predstavniki
vseh naših narodov in naro-
dnosti. Največ Srbov, Slova-
kov in Cehov. Zanimivo je,
da to v bistvu ne predstavlja
nobenih težav in vsaj v tej
občini ne pomnijo, da bi
kdajkoli prišlo do kakšnih
šovinističnih in nacionali-
stičnih izpadov. »Živimo kot
bratje«, pravi Kosta Vujano-
vič. »Ljudje se cenimo med
sabo po tem, kako je kdo de-
laven in kakšne so njegove
moralne vrline. To, ali je kdo
Srb ali Slovak, je še najmanj
pomembno.«
GOSTOLJUBNOST NA
VSAKEM KORAKU
Ko pride človek med go-
stoljubne ljudi v Bačko Pa-
lanko, je v začetku kar neka-
ko v zadregi. Zaradi njihove
izredne gostoljubnosti, ki jo
pri nas pravzaprav nismo na-
vajeni. Gost pomeni zanje
vse. Ni jim žal prostih popol-
dnevov, ko je treba biti sku-
paj z gosti, jih voditi naokrog
ter se pogovarjati z njimi.
Goste s ponosom predstav-
ljajo svojim prijateljem in
znancem. Kosila z gostitelji
iz Bačke Palanke so trajala
nekaj ur. Ponosni so na svoje
specialitete, človek pa že ne
ve več, kam bi dajal. Sicer pa
tako v Srbiji kot v Vojvodini
in drugih republikah slovijo
še po nečem. Se tako dolgo
lahko sedijo v restavracijah,
pijejo in jedo, pa nikdar ne
bodo okajeni. Skrivnost je v
tem, ker med tem ko pijejo,
ves čas tudi po malem jedo.
BOGATO KMETIJSKO
PODROČJE
Zanimiv je bil obisk pri di-
rektorju kmetijske organiza-
cije (POLJOPRIVREDNA
ORGANIZACIJA BACKA
PALANKA) Radetu Babiču.
Rade je bil prej predsednik
izvršnega sveta in je bil že
ničkolikokrat v občini Žalec.
Povedal je, da so bili to zanj
eni izmed najlepših trenut-
kov. Najbolj ga je prevzelo,
ko je videl, kako so v Savinj-
ski dolini urejene višinske
kmetije. Sicer pa kmetijska
organizacija v Bački Palanki
zaposluje 2200 delavcev, ki
so organizirani v 25 tozdih
ter delovni skupnosti skup-
nih služb. Lani je znašal
skupni prihodek dobre štiri
in pol milijarde dinarjev.
Glavna dejavnost pa sta
kmetijstvo in predelava. V
kmetijstvu imajo v družbe-
nem sektorju 10.000 hekta-
rov zemljišč, v zasebnem pa
25.'^00. Največ pridelajo pše-
nice, koruze, ječmena, slad-
korne pese in sončnic. V
mlekarni v vasi Pivnice
dnevno predelajo 50.000 li-
trov mleka. V glavnem ga
predelajo v sir. Mlekarno
prav sedaj obnavljajo, tako
da bodo njene zmogljivosti
še večje. Sladarna oskrbuje s
sladom 14 jugoslovanskih
pivovarn. V celoti oskrbuje
tudi pivovarno Union v
Ljubljani. Področje okrog
Bačke Palanke je znano po
vinogradih, v obširnih sa-
dovnjakih pa največ gojijo
jabolka, hruške in češnje. V
sestavi delovne organizacije
je tudi klavnica, saj imajo na
območju občine okrog
60.000 govedi. V naslednjih
letih nameravajo povečati
primarno proizvodnjo ter
stopnjo predelave.
Kot kaže, pa so tudi velike
možnosti za sodelovanje z
žalskim Hmezadom. Pred
kratkim so bili na obisku v
Bački Palanki predstavniki
Hmezada. Možnosti za sode-
lovanje so v tem, da bi Hme-
zad tu odkupoval piščance,
ki bi jih nato izvažal v svojo
farmo v Nigerijo. Možna bi
bila sovlaganja v klavnico v
Bački "Palanki. V Bački Pa-
lanki imajo velike tržne vi-
ške pšenice in drugega. Do-
bro bi bilo tudi takšno sode-
lovanje, ki bi odprlo več de-
lovnih mest v kmetijstvu v
občini Bačka Palanka, saj je
še precej nezaposlenih ljudi.
Računajo tudi na vračanje
zdomcev. Sicer pa bodo
predstavniki kmetijske orga-
nizacije iz Bačke Palanke
kmalu obiskali tudi Hmezad.
Volja za sodelovanje je torej
na obeh straneh. Sedaj bo
treba v konkretno akcijo, ki
bi pobrateni občini zbližala
tudi na gospodarskem po-
dročju.
PRI KMETU JOŽEFU
IMREKU
Takšna kot je kmetija
zefa Imreka v vasi Pivi
so pravzaprav vse kmeti
Bački. Jožef Imrek je pc
du Slovak. Tudi sicer žii
tej vasi z okrog 6000 pi
valci v glavnem Slo^
Kmetija obsega nekaj il
kot deset hektarov oba
valne zemlje. Vzorno je]
jena in čista ter povsem
hanizirana. Traktor z vi
priključki, pa vse do li
bajna za obiranje koi
Imrekova žena se je i
pohvalila, da so vsi kmeti
stroji, z izjemo traktorji
Slovenije. Tudi kuhinji
opremljena z gospodinj
mi aparati iz Slovenije.'
najbolj cenijo izdelke G
nja. Jožef Imrek in nj(
sin sta kmeta kooperant
hlevu je dvanajst bikov,
najst telet ter sto petd
svinj. Hlev za svinje je
derno urejen. Jožef je d
nekaj kredita iz naslova i
nega plana in s pridnim
lom je nastalo to, kar s
ima. Vse, kar ima odda
drugi, s ceno pa, kot ve
kmetov ni zadovoljen, i
no v glavnem krmi s sil£
koruzo. Sin, ki mu je
spravilu koruze odre
dlan leve roke, pripoved
da hrani živino s ko
predvsem zato, ker je tat
delo mnogo lažje kot pa c
prideloval kaj drugega. 1
problemov ni nikjer. Tu
Pivnicah ne. Tako kot ^
no kmetov tudi Imrel«
pesti pomanjkanje nafte
za sabo vleče kopico dri
problemov, ki jih v Vojv
ni nikakor ne morejo r
meti. Ne morejo razumet
smo v vseh resolucijah o
delili kmetijstvo kot pr
tetno dejavnost, zaradi 2
ranja v republiške in pa
jinske meje, pa pri delit^
viz prihaja do absun
Kmetijska proizvodnji
Vojvodini, žitnici Jugosj
je, trpi in s tem vred vs4
goslavija. Imrel« tare 1
pomanjkanje močnih ki
Po njegovem mnenju sol
velike razlike med tistid
delajo na njivi in tistimi
drže v rokah svinčnik. S
nji prejmejo štirideset
stotkov tistega, kar s svj
delom in mehanizacijo,'
vredna milijon dinarjev,
delajo kmetje na njivi i
hlevih. Mnogo lažje je ti^
ki niso kooperanti. Ti s'
pridelke in živino prod
v sosednji Hrvatski, kj<
višje cene. Na koncu I
vendarle priznal, da pri*
jo kooperantski odnosi
vrsto drugih prednosti, 1
tisti, ki niso kooperanti
uživajo. Morda le še to *
Imrekovih proizvedejo 1'
devetdeset ton koruze.
Most, ki povezuje Ilok na hrvaški strani in Bačko Palanka v Vojvodini. Treba je plačati
mostnino 20 dinarjev, domačini pa imajo seveda popust. Sicer pa pomeni tudi skrajšano
pot iz Hrvatske preko Vojvodine na Madžarsko.
Znana gostilna Tikvara ob Donavi je vedno cilj turistov in poslovnih ljudi.
Center Bačke Palanke se v ničemer ne razlikuje od drugih modernih mest v Jugoslaviji.
Zimski pejsaž ob Donavi.
f ■
i ,
9 razširiti tudi v gospodarstvo
irevo v mnogocem spominja na nase Titovo \elenje
J ZA LOVCE iN
IIČE
bdročje Bačke Palanke je
imivo tudi po turistični
ti. Poglavje zase je seveda
radžordževo, kjer je imel,
dsednik Tito svojo rezi-
ico in kjer so lovišča, v
' erih prirejajo love za di-
imatske predstavnike v
foslaviji. Blizu Kara-
Jrdževa je tudi hipodrom,
T prirejajo velike konjske
j ke. Samo Karadžordževo
Ivi po znanih konjih. Po-
■	idno ima koristi od Karad-
' fdževa tudi sama Bačka
I lanka, saj v njenih hotelih
' motelih mnogokrat uživa-
■	penzione tudi gostje, ki
J zmanjka prostora v Ka-
pordževu. S posebnim
Fosom pripovedujejo o
p, ko je v motelu Poloj,
fttivel dan in noč predsed-
pTito. V znani Ribji čardi.
ki je stara že več kot sto let in
je v bistvu še danes takšna
kot je bila včasih, so večere
preživeli mnogi ugledni
gostje, celo glavni predsed-
nik Interpola iz Francije.
V Bački Palanki so stalni
gostje lovci. Samo iz Italije
jih letno pride okrog 2000, ki
uživajo v lovskih revirjih,
bogatih s pernato divjadjo,
zajci in srnjadjo. Navduše-
nim lovcem tu zares ne more
biti dolgčas. Za bivanje in
lovske užitke se lahko prija-
vijo kar v hotelu Turist v
Bački Palanki. Vsa nadaljnja
organizacija v zvezi z biva-
njem. na tem področju je nji-
hova stvar. Tod okrog je tudi
nekaj sto vinogradov. Poleg
Rizlinga je najbolj znano vi-
no Graševina, ki jo je celo
sama angleška kraljica Eli-
zabeta leta 1954 proglasila za
najboljše vino na svetu.
Nekaj posebnega je tudi ri-
bolov. Se posebej v rokavih
Donave. Ti so bogati s somi,
ščukami in drugimi ribami.
Po vsem svetu je znan kaviar
iz Kladovače.
V RIBJI ČARDI
En večer smo z direktor-
jem hotela Turist Rajkom
Ivančičem Pajo in Bogosa-
vom Velimirovičem, vodjo
Ribje čarde preživeli v tej sto
let stari gostilni ob Donavi.
Ob ciganski glasbi smo naj-
prej jedli čudovito ribjo ju-
ho, poskusili smo divje go-
ske z Donave in kdo ve koli-
ko rib, pripravljenih na ra-
zlične načine. Pred tem seve-
da lozovačo in žganje iz bre-
skev kajsijovačo, potem pa
vino Graševina. Carda je
znana tudi po jedeh iz kotlič-
kov ter po jagnjetini »izpod
sača«. Gre za posebno vrsto
pečenja mesa. Meso pečejo
pravzaprav v zemlji in pepe-
lu, tako da očuva ves svoj
sok.
Gostinska in turistična or-
ganizacija Turist vključuje
dvajset turističnih in gostin-
skih objektov v občini. Sku-
paj lahko dnevno sprejeme
250 gostov. Lani so ustvarili
osemdeset milijonov prome-
ta. Bačka Palanka je z magi-
stralnimi cestami povezana z
Ilokom v sosednji Hrvaški,
od^ koder je le še okrog 20
kilometov do avtoceste
Ljubljana-Beograd, pa z No-
vim Sadom in Madžarsko.
ČELAREVO-
VOJVODINSKO
TITOVO VELENJE
Obiskali smo tudi Celare-
vo, ki je bilo na zadnji seji
skupščine občine Bačka Pa-
lanka proglašeno za mesto.
V veliki meri po zaslugi tam-
kajšnje tekstilne tovarne
Dunav. V njej je zaposleno
1600 delavcev. Proizvodni
program zajema tekstilno
embalažo za kmetijstvo,
vrvi, preproge in proizvod-
njo tkanin za preproge. Pre-
cej svojih izdelkov izvozijo
tudi na konvertibilna po-
dročja, zadnje čase pa nave-
zujejo še stike z deželami v
razvoju. Samo v Belgijo bo-
do letos izvozili za tri milijo-
ne dolarjev izdelkov. V sklop
te tekstilne tovarne sodi tudi
motel, v katerem je bazen s
toplo vodo. Ko nam je direk-
tor te organizacije združene-
ga dela Žarko Lukič pripo-
vedoval o tej tovarni, smo se
nehote spomnili na Unior v
Zrečah. Tudi tam so znali po-
vezati kraj, industrijo in turi-
zem. Predsednik skupščine
krajevne skupnosti v Celare-
vem, Dušan Sevo, nam je po-
vedal, da je pred vojno živelo
tod kar 80 odstotkov Nem-
cev. Po vojni se je v Celarevo
doselilo precej Bosancev.
Mesto šteje danes 5000 pre-
bivalcev. V njem je tudi zna-
na pivovarna. Večina delav-
cev se po službi ukvarja še s
kmetijstvom. Med drugim -
s hmeljem. Vse ulice so as-
faltirane, urejena je javna
razsvetljava, v rekreacij-
skem centru so bazen, keglji-
šče, savna, motel in športna
igrišča. Nekaj je še proble-
mov s kanalizacijo, kar pa
bodo rešili do konca tega
srednjeročnega obdobja. Do
takrat bi radi zgradili tudi
novo osnovno šolo ter kul-
turni dom. Novi del Celareva
v mnogočem spominja na
naše Titovo Velenje.
GOSPODARSTVO LETA
1982
Kot nam je pripovedoval
predsednik izvršnega sveta
Zivko Drača, naj bi se letos
realni družbeni proizvod po-
večal za štiri od stotke. Rast
v industriji naj bi znašala šti-^
ri in pol, v kmetijstvu pa 3,2
odstotka. Zaposlenost naj bi
bila večja za nekaj manj kot
tri odstotke, izvoz pa naj bi
se povečal za 22,6 in uvoz za
12,6 odstotkov. Stopnja po-
krivanja uvoza z izvozom bi
tako znašala kar 224 odstot-
kov. Šestdeset odstotkov
izvoza bo na konvertibilno
področje. Naložbe naj bi bile
predvsem v metalno indu-
strijo in kmetijstvo. Njihova
skupna vrednost bo znašala
milijardo 230 milijonov di-
narjev, kar predstavlja 28 od-
stotkov družbenega proiz-
voda. Letos še zlasti namera-
vajo povečati proizvodnjo
pšenice, koruze, sladkorne
repe, sončnic, mleka, sadja
in zelenjave, ^industriji pa
ima prioriteto kovinsko pre-
delovalna industrija, kjer naj
bi se fizični obseg proizvod-
nje povečal za 8,4 odstotke.
Med prioritetne dejavnosti
sodijo še industrija elek-
troinstalacij ter bazična ke-
mija.
KLEPETI O ŽIVLJENJU
Se veliko je vtisov, ki se jih
ne da vseh spraviti na papir.
V hotelu Turist je goste vsak
večer zabaval ansambel zna-
nega jugoslovanskega glas-
benika Save Gojkoviča,
Težko bi pri nas našli takšen
zabavni ansambel. Član tega
ansambla Stevo Jakupovič
se je spominjal dni, ki jih je
kot vojak preživel v Celju.
Naročil mi je pozdrave za na-
čelnika doma JLA v Celju
Sretena Djesniča, pa za Ano
Jančar, ki ima cvetlični bu-
tik v Zidanškovi ulici. Zani-
miva je bila ugotovitev, da je
v mestu s 25.000 prebivalci le
en kinematograf, pa še ta je
le redkokdaj jugoslovanski
film. Večino pogovorov pa
' se je seveda vrtelo okrog
možnosti sodelovanja s po-
brateno občino Žalec. V Ce-
larevu je nekdo dal pobudo,
da bi se ta krajevna skupnost
pobratila s preboldsko, v tu-
ristični organizaciji se je po-
rodila ideja o turističnem so-
delovanju z žalskim Gostin-
stvom in turizmom.
Delavcem iz občine Žalec
pa ne bi bilo dolg čas, ko bi
teden dni preživeli v Bački
na ribolovu, lovu, kopanju v
Donavi... Možnosti je še ne-
šteto. In treba bi jih bilo iz-
koristiti, kajti, kot je dejal
nekdo v Bački Palanki. »Z
občino Žalec dobro sodelu-
jemo, prav pa bi bilo, ko bi se
to sodelovanje začelo tudi na
področju gospodarstva.«
JANEZ VEDENIK
SREČANJE S SIPOM
V tem letu si bodo v ob
čini še zlasti prizadevali
za hitrejše in trdnejšo po-
vezavo zasebnega in
družbenega kmetijstva.
Kmetijstvo v Bački Pa-
lanki je izredno dobro
modernizirano. Tako ni
bilo naključje, če smo se
nekega večera v motelu
Poloj srečali tudi z Marja-
nom Vidmarjem, ki v
šempeterskem Sipu skrbi
za to. da so po vsej Jugo-
slaviji dobro založeni z re-
zervnimi deli za stroje te
znane tovarne. Pa naj še
kdo reče. da svet m maj-
henl
Rade H a bič, direktor
kmetijske organizacije:
■Razgovori s Hmezadom
bi morali obroditi pozi-
tivne rezultate. Veliko
skupnega imamo."
Živko Draca, predsednik
izvršnega sveta občine
Bačka Palanka: -Tudi z
vašim presednikom
izvršnega sveta Jožetom
Janom smo ugotovili, da
bo treba odslej še več po-
zornosti namenjati go-
spodarskemu sodelova-
nju. «
^^tija Jožefa Imreka je sodobno urejena. Vse je vzorno urejeno. Tudi dvorišče.
r večini gostinskih lokalov igra ciganska glasba. Tudi v znani Ribji Čardi.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
KMETIJA NA RAZBORJU
ZEMLJA VRAČA TRUD
Štirje kmetje složni v strojni skupnosti
Na stari kmetiji Zgončevih
na Razborju 10 nad Dramlja-
mi gospodari mladi rod. Ve-
liko posestvo je za očetom in
materjo, ki sta po svojih mo-
čeh še vedno v oporo in tudi
pomoč, prevzel sin Bogdan z
ženo Anico. Trdna, srednje-
gorska kmetija zdaj daje
kruh sedmim ljudem. Od 19
ha zemlje je 9 obdelovalnih
in brez pridnih rok bi bilo
težko. Otroci, resda še maj-
hni, bodo nekega dne prav
gotovo po zgledu staršev še
naprej orali in želi, kot zdaj
orjeta, žanjeta in skrbita za
čimboljši pridelek njihova
starša.
Bogdan Zgonc je mlad
kmet, poln velikih načrtov in
navezan na zemljo že od mla-
dih nog. Je kooperant Kme-
tijskega kombinata s kate-
rim dobro sodeluje. 17 glav
živine ima v starem hlevu.
Zdaj gradi novega in ko bo
nared, bo čredo povečal.
Morda na 30 ali še več glav.
Pri Kmetijskem kombinatu
je dobil kredit za gradnjo
hleva, ki zdaj raste na doma-
čem dvorišču. Tudi nado-
mestna hiša raste ob stari, ki
jo je načel zob časa. Cez ne-
kaj let se bo družina preselila
v nov dom in če bodo pogoji
za to, razmišlja Bogdan, bo-
do morda staro domačijo ob-
novili za kmečki turizem. Se-
"veda so to zdaj zaenkrat le še
razmišljanja.
Zaenkrat pa je prva skrb
Zgončevih ureditev hleva in
silosa in čimboljši pridelek
na polju, ki jim daje kruh-. Za
kruh z zlato rumeno skorjo
so lani posejali 2 ha pšenice
in se tako vključili v prizade-
vanja Kmetijskega kombina-
ta in celotne občine za 'čim
večji pridelek pšenice. Kak-
šen bo ta pridelek ob tej ne-
stanovitni zimi brez snega je
težko reči. Nekaj zemlje so,
da bi pridelali tržni višek,
vzeli še v najem. Gospodar
Bogdan meni in ve, da je po-
trebno vsak košček zemlje
kar najbolje obdelati in jo
dati tistemu, ki jo res obde-
luje. Še vedno je preveč zem-
lje, ki ostaja neobdelana.
Ni lahko obdelovati zem-
ljo. Veliko truda terja in veli-
ko problemov je potrebno
prebroditi. Brez dobrih stro-
jev ne bi šlo. To najbolje ve-
do kmetje, ki se povezujejo v
strojne skupnosti, da laže
pridejo, s pomočjo kreditov
seveda, do kmetijskih stro-
jev. Bogdan Zgonc je pove-
zan v strojno skupnost, v ka-
teri so še: Franc Križnik,
Janko Guzej in Martin Jager.
V skupni lasti imajo silo-
kombajn, siloreznico, sejal-
nico za koruzo, krožne bra-
ne, sod za gnojnico in trak-
torsko škropilnico. Ti stroji
so vsem štirim v veliko po-
moč. Potrebovali bi še moč-
nejši traktor za silokombajn,
d? bi bilo delo še lažje. In
kako poteka delo v taki stroj-
ni skupnosti? Brez složnosti
in pomoči drug drugemu ne
bi šlo, pravi Bogdan. Tako
pa si drug drugemu pomaga-
jo, če je potrebno, in doslej
še niso imeli težav. Prav go-
tovo jih tudi v prihodnje ne
bodo imeli, saj vsi natanko
vedo, da je takšna pot za do-
bro gospodarjenje in čim
boljši ter čim večji pridelek,
najboljša. Edini problem je
morda v tem, da so ti kmetje
med seboj precej oddaljeni.
Zato ima vsak v oskrbi kak-
šen stroj, za katerega se po-
tem domenijo, kako in v ka-
terih dneh ga bodo uporab-
ljali. Nafta pa je tako ali tako
za vse enako draga in čeprav
imajo regresirano od Kmetij-
skega kombinata, jim pov-
zroča precej skrbi. Omejena
količina hitro poide, ne samo
pri delu -na polju, ampak že z
vožnjo do doma. Tudi z na-
domestnimi deli za stroje je
v tem času hudo. In stroj je
stroj. Pokvari se, ko bi ga
najbolj potreboval.
Zemlja zna vračati trud.
Danes Bogdanu in Anici. Ju-
tri morda mali, sedemteden-
ski »štrucki« Jerici, ki jo var-
jeta bratec in sestrica na to-
pli kmečki peči v prostorni
kmečki sobi...
MATEJA PODJED
CELJSKA RIBARNICA
ZAPLETI Z LOKACIJO
Hmezad ima že opremo
Občani Celja že močno po-
grešajo ribarnico, ki bi bila
dobro založena s svežimi ri-
bami, ustrezno opremljena
in na dostopnem kraju. Pred
leti je plinska eksplozija po-
škodovala objekt v katerem
je bila tudi prodajalna rib.
Ker pa trgovsko središče kot
je Celje, ne more biti brez
ribarnice, so uredili za te na-
mene začasen prostor v
Aškerčevi ulici, ki niti naj-
manj ne odgovarja potre-
bam. Vzporedno s tem je ste-
kla akcija za pridobitev pro-
storov za specializirano pro-
dajalno, ki bi bila, kot je na-
vada v drugih mestih, v ne-
posredni bližini tržnice.
, Samoupravna stanovanj-
ska skupnost je že lansko le-
to poiskala lokacijo, ki bi
najbolj ustrezala namenom
nove ribarnice. Našli so jo v
stanovanjski zgradbi na Lin-
hartovi 8, nasproti tržnice.
Tu je*tudi skladišče celjske-
ga gostinskega podjetja. Te
prostore naj bi preuredili v
ribarnico. Gostinsko podjet-
je si že ureja novo skladišče,
Hmezadu, ki že ima opremo
za ribarnico, pa je odstopilo
prostor na Linhartovi 8.
Največji problem pa pred-
stavljajo stanovalci te sto let
stare zgradbe, ki je pod spo-
meniškim varstvom. Stano-
valci so veliko razpravljali o
ribarnici. Hišni svet je posre-
doval mnenja stanovalcev na
ustrezne organe z utemelji-
tvami, ki slonijo na zakonu s
katerim se določa opremlje-
nost poslovnih prostorov. Že
bežen pogled na bodoče pro-
store ribarnice nam pove, da
bo potrebna temeljita adap-
tacija prostorov in Stavbe.
Čeprav je načrt za ribarnico
že izdelan in so stanovalci s
tem seznanjeni kot tudi z
mnenji raznih organov, ki
morajo dati svoje soglasje za
pričetek adaptacije, jih nihče
ne more prepričati, da ne bo
težav, katerih se bojijo. Stara
dotrajana stavba ima že se-
daj značilen zatohli vonj.
Kaj, če se temu pridružijo še
vonjave rib, ki za marsikoga
niso prijetne? Iz skladišča za
ribe se bo širil vonj na dvori-
šče, kjer stanovalci sušijo pe-
rilo. Stavba je na sončni stra-
ni (praviloma naj bi ribarni-
ca bila na senčni) tako, da bo
ta problem poleti še toliko
večji. Kompresorji, ki jih bo-
do namestili za črpanje vode,
bodo še bolj tresli že tako
preveč občutljive tanke stro-
pe. Ali bodo ribe dostavljali
v istem vhodu kot ga upo-
rabljajo stanovalci? Kam s
kontejnerji za smeti? Kje bo-
do obračale velike hladilni-
ce? Mar bo kupec iz proda-
jalne stopil naravnost na
prometno cesto in ne na
pločnik? Taka in podobna
vprašanja si postavljajo sta-
novalci, na katera pa projek-
tanti najbrž imajo pripravlje-
ne odgovore. Toda, z njimi
bodo najprej morali prepri-
čati stanovalce. Ne samo
prepričati, marveč jim tudi
zagotoviti nemoteno in nor-
malno življenje v njihovem
domu.
Kakorkoli že, dejstvo je, da
ribarnico Celje nujno potre-
buje in prav je, da bo ta v
okviru tržnice. Vendar bi le
veljalo še malo pogledati
naokrog. Cim prej, kajti kot
je videti, je postopek za pri-
dobitev soglasij zamuden in
dolgotrajen proces, zato se
kaj lahko zgodi, da celjani še
dolgo ne bodo imeli take ri-
barnice kot si želijo.
VIOLETA V. EINSPIELER
MED MLADIMI RASTE
ZANIMANJE ZA KMETOVANJE
Na kmetijsko šolo v Šentjurju je vpisanih največ dijakov v
Sloveniji. V devetih oddelkih je 233 dijakov. En oddelek
sestavljajo učenci iz neposredne okolice, ostale pa so zapol-
nili učenci iz bližnjih in bolj oddaljenih občin. Nekaj dijakov
je prišlo po znanje iz kmetijstva celo iz Hrvaške.
Zanimivo je, da se je v tem šolskem letu vpisalo na šolo
precej dijakov, ki so imeli v osnovni šoli lepe uspehe, kar
pred leti ni bilo pravilo. Da je poraslo zanimanje za poklic
kmetovalcev govori tudi podatek, da nekaj več kot 30%
učencev ne izhaja iz kmečkega okolja, kar je tudi rezultat
uvedbe usmerjenega izobraževanja in gledanja na kmetij-
stvo z drugega zornega kota. Večina dijakov prejema štipen-
dije v višini od 1150 do 5260 din. 81 jih živi v šolskem domu.
Na šoli ugotavljajo, da prihajajo v šolo nekateri učenci s
premalo razvitim čutom do dela in s premajhnimi delovnimi
navadami in s premalo odgovornosti do družbenega premo-
ženja in do skupnih potreb celotne šolske skupnosti. Zato
čaka na teh področjih vzgojitelje in pedagoške delavce še
veliko dela in nalog.
Čeprav si vodstvo šole prizadeva usposobiti učence za
sodoben način kmečkega dela in življenja, pa poleg mate-
rialnih vprašanj težko premaguje šibko zasedbo strokovnih
predmetov. V prvem letniku prevladujejo splošni predmeti,
za katere je pridobila šola ustrezne učitelje in uredila po-
trebne kabinete, ima pa, poleg predstojnice, samo še dva
strokovna predavatelja. Prizadevanja celotnega kolektiva,
veljajo predvsem ureditvi šole.
MP
KNJIŽNICA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
POCENI NOVA ZDIRKA
Kmečki glas Je izdal pet novih knjig
Priti v teh dragiti časih za
420 dinarjev do petih stro-
kovnih knjig s področja po-
speševanja kmetijstva, je že
skoraj mali čudež. Ampak
prav res je to, saj je letoš/ija
zbirka iz uveljavljene stro-
kovne priročne knjižnice
Kmečkega glasa resnično
bogata in pestra, obenem pa
nudi izredno veliko praktič-
nih napotkov.
Pet knjig iz nove zbirke
knjižnice za pospeševanje
kmetijstva obravnava pestro
problematiko, s katero se
dnevno soočajo naši kmečki
ljudje.
Da pa je potrebno za umno
kmetovanje vse več znanja,
je tudi že zdavnaj jasno in
tega ni potrebno na dolgo in
široko razlagati. Prav zato na
kratko o vsebini posameznih
knjig iz te nove zbirke, ki jo
glasu v Ljubljani, na Miklo-
šičevi 4.
Branko Korže je napisal
knjižico Pogodbe, dedova-
nja. Marjan Lipoglavšek je
avtor obširne brošure Goz-
dni proizvodi. Prašičereja in
Ovčereja sta poleg Kmetij-
skega priročnika 1982 izre-
dno pomembni in ta čas na
terenu najbrž dokaj pogreša-
ni knjigi. O prašičereji sta
knjigo pripravila dva avtorja
in sicer Dolfe Cizej in Franc
Cerne. Franc Zagožen, ki je
mimogrede doma iz Vologa
v Zadretju, sicer profesor na
Biotehniški fakulteti v Ljub-
ljani, pa je v časih oživljanja
ovčereje na Slovenskem in
tudi pri nas na širšem celj-
skem območju, smatral za
potrebno, da izda še kako
potrebno knjigo o ovčereji.
Vsa ta zbirka petih knjig iz
knjižnice za pospeševanje
kmetijstva v založbi Kmeč-
kega glasa stane torej 420 di-
narjev in jo zaradi poljudno-
sti, praktične uporabnosti
ter mnogih koristnih napot-
kov tudi našim bralcem to-
plo priporočamo.
Toliko torej o tem, čeprav
tudi ni od muh informacija,
da se bomo že kmalu po 15.
februarju v našem uredniš-
tvu močneje povezali z ure-
dništvom Kmečkega glasa,
tega edinega slovenskega
izključno kmetijskega tedni-
ka v Sloveniji. Od . tega si
oboji dosti obetamo, sami pa
tudi dokazujemo, da kmetij-
stvu v naši časopisni in radij-
ski hiši dajemo izjemen po-
men.
. MITJA UMNIK
PONOVNO: KUPONE ZBIRAJTE
IN POŠLJITE SKUPAJ!
Generalni pokrovitelj jubilejnega, desetega izleta, izleta »100
kmečkih žena na morje« je prvič Delovna organizacija
Kovinotehna Celje.
KO VINOTEH N A Veleprodaja
Zunanja trgovina
Maloprodaja
Ingeniring - CELOVITA PONUDBA!
Sicer pa o izletu samo še to: iz hotela EDEN v Rovinju so odgovo-
rili, (ja nas pričakujejo koncem marca. Za našo žensko stotnijo je tudi
tokrat rezerviran prostor! Hotel bo takrat že obnovljen in občutek v
njem bo še boljši, kot prejšnja^leta. Pripravljamo tudi celo vrsto
ostalih presenečenj, kot so pač za jubilej spodobi. Samo še to:
objavili bomo štiri kupone, vse štiri izpolnite in izrežite, dajte v
kuverto in pošljite v naše uredništvo s pripisom »Izlet 100 kmečkih
žena na morje«. Posameznih kuponov ne pošiljajte!
^t. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK-stran 15
SMUČARSKA ŠOLA RTC GOLTE
ZAČETEK DOBER, SNEGA MALO
teiijo pritegniti celotno celjsko območje
pred nedavnim ustanov-
ljena smučarska šola rekrea-
cijsko-turističnega centra
(jolte je kljub manj ugodnim
snežnim razmeram, kot bi si
jih želeli, ta čas v vsem ra-
zmahu. S svojim delom in v
sodelovanju z Zvezo telesno-
Itulturnih organizacij velenj-
ske občine je šola razgibala
letošnjo zimsko ponudbo
zlasti za najmlajše ljubitelje
smučanja, kar je za otroke pa
tudi njihove starše pred-
vsem dobrodošlo v dneh po-
čitnic. Več o tem nam je vo-
dja smučarske šole RTC Gol-
te Ciril Šauperl povedal ta-
kole:
»Ze pred sezono smo ra-
zmišljali o tem, da je treba
gostom ponuditi več, kot sa-
mo smučišča. Takrat smo se
tudi odločili, da bomo orga-
nizirali smučarsko šolo, ki
pa je v svojem začetku zaje-
mala le velenjsko občino,
pozneje pa smo po dogovoru
z učitelji in vaditelji smuča-
nja pritegnili še celjsko, želi-
mo pa si, da bi že prihodnje
leto zajeli vse občine celjske-
ga območja. Čeprav letos
snežne razmere niso najbolj
ugodne, se je samo v tem te-
dnu naučilo smučati več kot
sto otrok in.odraslih. Naša
šola pa deluje že od decem-
bra, tako, da je iz nje izšlo
kar precej novih smučarjev.
»In kako boste usmerili de-
javnost centra v poletnih
mesecih, ko snega ni?« Tudi
za to obdobje imamo že izde-
lane načrte, saj je Gornja Sa-
vinjska dolina vabljiva tudi v
poletnih mesecih za mnoge
turiste. Njim bomo ponudili
učenje kajakaštva na divjih
vodah in surfanja na velenj-
skem jezeru.
Pretekli teden je bilo na
Golteh devet skupin naj-
mlajših iz velenjske občine,
ki so se učili smučanja. O
tem so nam povedal takole:
Brigita Dvorjak: »Stara sem
osem let in vesela sem bila,
ko sem zvedela, da bom šla v
smučarsko šolo na Golte.
Snega v dolini ni, zato je tu,
kjer je sneg lepo. V petih
dneh se bom naučila osnove
smučanja.« Aljoša Šahel:
Stara sem pet let in hodim v
malo šolo v Velenju. Sem
med najmlajšimi na tečaju,
trudim pa se, da ne bi bila
najslabša. Naš vodnik Anton
Acman je z nami zelo potr-
pežljiv, saj smo vsi nerodni«.
Zalika Gruber: »Hodim v
tretji razred osnovne šole. V
25 urah koliko traja ta naš
tečaj, upam, da se bom nau-
čila smučati. Tu je zelo lepo,
snega pa je še kar veliko.«
Tekst in foto:
TONE TAVČAR
Ce se v teh dneh jezimo nad vremenom, nam to
sicer nič ne pomaga, jeza pa je le upravičena. Šolarji
imajo pred sabo samo še dober teden počitnic, snega
v dolini pa ni niti za vzorec.
Čeprav so se na vseh smučiščih na celjskem ob-
močju pripravili na letošnjo zimo in še posebej na
počitnice, se lahko s snegom pohvalita samo Golte in
Rogla, pa z dolgimi vrstami pred vlečnicami tudi.
Na Golteh je le še 25 cm zmrznjenega snega, jutra-
nje temperature se gibljejo med -3 in O stopinjami,
obratujejo pa sedežnica na Medvedjak ter vlečnici
Stare stene in Poljane, kjer so uredili tudi okrepče-
valnico. Ročka in Morava ne obratujeta, slednja za-
radi okvare, čeprav je v Muldi dovolj snega. Vse
SNEG SAMO NA DVEH
SMUČIŠČIH
naprave obratujejo od 9. do 16. ure, ob sredah, petkih
in sobotah pa je od 17. do 20. ure tudi nočna smuka.
Hotel je zaseden, nekaj prostora je še v Mozirski koči,
vendar priporoča rezervacije.
Zadnjih štirinajst dni pa so poskrbeli tudi za tiste,
ki nimajo lastnega prevoza in organizirali avtobusni
prevoz iz Mozirja do spodnje postaje na Žekovcu in
nazaj.
Na Rogli je snežna odeja debela pol metra, sneg je
suh, proge, tudi tekaške, so urejene, obratujejo vse
naprave, kmalu pa bo začela obratovati tudi nova
vlečnica Ostružka. Hotel Plan je polno zaseden, ne-
kaj prostora pa imajo v hotelu Dobrava v Zrečah.
Cesta je normalno prevozna z zimsko opremo, saj
je cesta pri vrhu ledena, vsak dan pa vozi na Roglo
tudi ski bus iz Slovenskih Konjic ob 8. uri in izpred
hotela Dobrava ob 8.15 ter se vrača z Rogle ob 17. uri.
T. ČUDEN
POJDIMO NA IZLET V
SLIKOVITE MATKE
Matke so prijazna vasica v
mrzliškem grabnu. Na jugu
jo obdaja Mrzlica, na zahodu
Goljava z lovsko kočo pre-
boldske lovske družine in na
vzhodu Hom. Matke so lah-
ko izhodišče za mnoge zani-
mive sprehode v naravi- in
hojo po hribih. Slabo uro ho-
da od tod, pa ste na Homu,
kjer imajo svoj dom planinci
PD Zabukovica. Dom je
odprt ob sobotah in nedeljah
ter dan pred prazniki in med
prazniki. Ob teh dneh je od-
prta tudi lovska koča na Go-
Ijavi. Tako za Goljavo kot za
Hom velja, da tu vlada izre-
dna domačnost in toplina,
gostoljubni oskrbniki pa
vam bodo dobro postregli.
Ce boste pot nadaljevali pro-
ti mrzliški smeri, boste v
grabnu pod Likarjevo doma-
čijo videli spomenik padlim
partizanom. V glavnem so
bili to sami domačini. Dolg
čas pa ni tudi v samih Mat-
kah. Prejšnjo soboto so zno-
va odprli preurejeno in zna-
no gostišče Pri gasilcu, ki ga
sedaj vodi Jožica Vitane, za-
nimivost gostišča pa je odlič-
na in raznovrstna hrana. V
dvorani gasilskega doma pa
domači gasilci mnogokrat
prirejajo plesne prireditve
ter gledališke predstave z
domačimi igralci in družina-
mi iz drugih krajev žalske
občine. Iz Matk je z avtomo-
bilom do Prebolda, Šempe-
tra ali Griž kakšnih deset mi-
nut vožnje. J. VEDENIK
ZA LEPŠI VIDEZ
ŠENTJURJA
Turistično olepševalno društvo Šentjur si je za letoš-
nje leto zastavilo pester program dela. Pred dnevi je
bilo zanimivo predavanje, ki ga je pripravil hortikul-
turnik Jože Benčina. Z besedo in barvnimi diapozitivi
je opisal in prikazal lepote evropskih cvetličnih razstav
zadnjih nekaj let. Predavanje je z zanimanjem sprem-
ljalo več kot 70 poslušalcev.
Naslednje predavanje o lepotah Dubrovnika in nje-
gove okolice ter njegovih kulturno-zgodovinskih spo-
menikih bo 18. februarja ob 18. uri v dvorani gasil-
skega doma v Šentjurju.
V začetku meseca maja bodo člani turističnega druš-
tva Šentjur odšli na izlet, in sicer v Hrvaško Zagorje.
Obiskali bodo grad Trakoščan in si ogledali še neka-
tere druge kraje in znamenitosti.
Društvo bo, kot vsa leta doslej, razpisalo tekmovanja
za lepo urejena okolja zasebnih in družbenih stavb na
območju krajevne skupnosti Šentjur center in okolica.
Rezultate tekmovanja pa bodo razglasili v mesecu ok-
tobru. Takrat bodo tudi razdelili priznanja in praktične
nagrade posameznikom, ki bodo .imeli najlepše ure-
jeno okolico.
Na Resevni pri spomeniku pa bo Turistično društvo
Šentjur sodelovalo v akciji posaditve 88 dreves za Tita.
E. RECNIK
VAROVATI OKOLJE
Varstvu okolja bodo v letošnjem letu namenili v
šentjurski občini več pozornosti.
Zaradi rasti prebivalstva in širjenja industrije na
prostoru, ki je omejen, se je v zadnjem obdobju pove-
čala onesnaženost okolja. Zato bodo v šentjurski ob-
čini zaščitili tisti del gozdov, ki se naravno uvršča v
naselje in za vsako novo stanovanje posadili eno drevo
ali grm. V boju za varstvo zraka bodo namestili vsaj
dva merilca žveplovega dvokisa, in sicer v Šentjurju in
na Proseniškem. Skrbeli bodo, da bodo vsa kurišča,
tudi individualna, tehnično brezhibna in pregledana.
Na področju vodnega varstva bodo kvalitetno vodo iz
Loke pri Zusmu rezervirali predvsem za gospo-
dinjstva, industrija pa se bo morala oskrbovati iz povr-
šinskih voda. Pri regulacijah potokov bodo skušali
ohraniti del starih rokavov in namestiti pragove tako,
da bo ohranjeno vodno življenje.
V izdelavi je krajinski načrt Rifnik-Resevna. Z uredi-
tvijo tega prostora, kjer stoji spomenik padlim bor-
cema, bo ta kraj lahko postal prijetna izletniška točka
Šentjurčanom in okoličanom.
MP
___
KREDITI ZA KMETIJSKO DE J A VNOST IN
RIBIŠTVO
Medtem, ko smo prejš-
nji teden opozorili na pra-
vilnik o kratkoročnih kre-
ditih obrtnikom za obrat-
na sredstva, velja današ-
nji zapis drugemu od treh
dopolnjenih pravilnikov
za odobravanje kreditov,
ki veljajo po noverrt letu.
Danes gre za pravilnik
o kreditih občanom za
pospeševanje kmetijske
dejavnosti in ribištva.
Ljubljanska banka
Splošna banka Celje daje
posojila tistim občanom
po določilih tega pravilni-
ka. ki z njo poslovno so-
delujejo. se pravi na pod-
lagi dolgoročnega na-
menskega varčevanja di-
narskih sredstev za veza-
vo privarčevanih dinar-
skih sredstev ali na pod-
lagi vezave dinarskih'
sredstev ali dinarske pro-
tivrednosti od prodanih
konvertibilnih deviz. Ob-
čan pa seveda tudi druga-
če poslovno sodeluje z
banko.
Po tem pravilniku daje
banka kredite kmetom,
ki so usmerjeni v določe-
no kmetijsko proizvod-
njo. občanom, ki se poleg
redne zaposlitve ukvarja-
jo s kmetijsko dejavnost-
jo. svoje proizvode proda-
jajo in so usmerjeni v do-
ločeno proizvodnjo, obča-
nom. ki se šele namerava-
jo ukvarjati s kmetijsko
dejavnostjo ali drugo de-
javnostjo za proizvodnjo
hrane ter občanom, ki se
ali se bodo ukvarjali z ri-
bolovom ali gojenjem rib.
Na dlani je, da bo ban-
ka dajala kredite le tistim
kmetom in občanom, ki
bodo proizvajali za trg.
Ljubljanska banka
Splošna banka Celje daje
kredite po tem pravilniku
za naslednje namene: za
nakup strojev in orodja,
za nakup osnovnih sred-
stev za čebelarje, za na-
kup, graditev, dograditev
ali adaptacijo gospodar-
skih poslopij in drugih
objektov za opravljanje
kmetijske dejavnosti, za
nakup ali melioracijo
zemljišč za kmetijsko
proizvodnjo, za ureditev
ali obnovo dolgoletnih
nasadov, za nakup živine
za vzrejo ali zakol, za ure-
ditev objektov za proiz-
vodnjo vrtnin in sadik, za
nakup osnovnih sredstev
za ribolov pa tudi za preu-
reditev in opremo prosto-
rov za kmečki turizem.
Privarčevani, oziroma
vezani znesek mora biti
tako visok, da dobi občan
najmanj 30.000 din poso-
jila. Najvišji znesek poso-
jila pa sme znašati največ
800.000 dinarjev.
Skoraj odveč je pri-
pomba. da daje banka
kredite le kreditno spo-
sobnim občanom.
Najdaljša doba vrača-
nja posojila je odvisna od
namena in znaša do 12 let
za nakup, graditev, do-
graditev ali adaptacijo go-
spodarskih poslopij in
drugih objektov za oprav-
ljanje kmetijske dejavno-
sti in preureditev prosto-
rov za kmečki turizem ter
za ureditev ali obnovo na-
sadov. oziroma do 6 let za
vse druge namene, našte-
te v pravilniku.
Pomembno je dejstvo,
da je doba vezave sred-
stev enaka dobi porabe in
vračanja posojila. Vezani
znesek obrestuje banka
po 1% letni obrestni meri.
posojila pa daje po 9% let-
ni obrestni meri. Ce se
občan odpove obrestim
na vezana sredstva, /.naša
obrestna mera za posojilo
8% letno.
Pri narrtenskem varče-
vanju z vezavo sredstev
obrestuje banka privarče-
vana sredstva med dobo
varčevanja po obrestni
meri. ki velja za hranilne
vloge na vpogled, občan
pa lahko pripisane obre-
sti med pogodbeno dolo-
čeno dobo varčevanja,
oziroma vezave dviga. Se-
veda pa si banka pridru-
žuje pravico spremeniti
višino obrestne mere za
posojila v skladu s po-
slovno politiko banke.
O drugih značilnostih
tega pravilnika bomo pi-
sali v prihodnji številki.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
zlata poroka v radečah
PETDESET LET SAMČEVIH DVEH
Med svati so bili tudi velenjski knapi
v krogu svojih najbliž-
njih. štirih hčera, petih si-
nov, sedemnajstih vnu-
kov in treh pravnukav,
ob sodelovanju krajanov
Jagnjenice, Svibnega, ko-
lektiva papirnice, jagnje-
niškega pevskega zbora,
skupaj je bilo svatov za
polno Ježevo gostilno, sta
pred dn^vi slavila 50-let-
nico poroke Janez in Ma-
rija Samec iz Zagrada pri
Radečah. O času, ko je
zlati ženin prenehal biti
samec, poroča iz Radeč
Ivica Obran:
»Da sta skupno živ-
ljenjsko pot začela na za-
plati zemlje ob starem
mlinu blizu Litije in se
potem preselila v Zagrad,
Janezov rojstni kraj. Tu
sta si zgradila majhen, to-
pel dom in kjer se jima je
v ljubezni rodilo deset
otrok, devet pa jima je
ostalo živih in pomnožilo
rod.
Ob Janezu, vseskozi
mizarskemu mojstru v
papirnici je Marija vezala
mesec z mesecem, da so
otroci prišli do poklicev,
kar v tolikšni družini ni
bilo lahko. Kaj vse je za-
popadeno v besedici mati
je debele knjige napisalo
na stotine pisateljev, pa
naj bi jo tudi zapopadli v
stavku?«
Repriza po petdesetih
letih je bila velika ohcet,
bogatejša, kot je bila zare-
sna, zadovoljnejša ob iz-
polnitvi mladostnih želja
in upov. V Jagnjenici so
jima šrangali pot. Tokrat
je ženin s ta staršim si-
nom prerezal drog, potem
ko sta dala za pijačo. Po-
novila sta svoj da, peli so
jima zdravičke, pred ma-
tičnim uradom v Rade-
čah pa so jima naredili
špalir.
Dobre želje in napitnice
so jima natrosili pri omiz-
ju predstavniki treh kra-
jevnih skupnosti in papir-
nice, sosedje in številni
prijatelji. Je že tako, da
ob takih priložnostih
zmeriš svoj ugled in pri-
ljubljenost in da je bilo za
vse to treba tudi kaj sto-
riti.
No, mimogrede je treba
povedati, da so bili med
svati za kratek čas tudi
velenjski rudarji, gostje
gostilničarke Gračnerje-
ve z Jagnjenice, ki so bili
navdušeni nad pristnost-
jo in toplino medčlove-
ških odnosov, ki jih še ni
načela odtujenost in zapr-
tost v sebičnost ozkega
kroga.
Slavljenca, ki sta pri 75
letih nelahkega življenja
še kar krepko sredi življe-
nja, sta tudi sicer ves čas
obdana s spoštovanjem
in hvaležnostjo svojih po-
tomcev, spoštuje pa ju tu-
di sosedstvo in nekdanji
ter sedanji delovni tovari-
ši mojstra Janeza. Hvalež-
nost in priznanje, pred-
vsem pa še mnogo let sre-
če in zdravja jima želi vsa
skupnost.
IVICA OBRAN in
JURE KRASOVEC
\ RDEČI PETELIN ZNOVA GROZI
Stalniii! fpf 'ur;:!!!!! ii; i/Ki:-	\/ pifi.-.irih ict ii;i\ kiiu
tudi i)i-\'a Ir''r..!-1:. M)rrn;i ;n t'.p!.. lu Ji ri k:i i- pi! ct
1 i.di i)fl-i(i na pi'i-h(-fl \	prii.i'.-la na rdi: i: ni clj
n;(u iu kar il\a i!>,..ira
Najprej |c /ar.niclu ruMlcli;,	li-ka" pr-d ufd ^
ira\-nikL; Lokov mu iiri Dobrni ki lar'.t kinct!!: kc
K .sreči je po;',(i!'el:> .-aino 20 arov tr-i\ riij;;a. tako da škod,; ^
velika
Naslednji dan. iiekai jJicd di-i;,no m-o /iiitraj p.i 'e /a.uorer,.
v Staiuh Slemenih. (),uenj je /ajel dva hektara \ i .ik uo/d, la.s:
Štefanije f^)la/inšek. ker pa so pi'a\-()C'asn() posifdovali eelj,
ski m konjiški .noasiiei. le zt^orelo sanio listje in škoda tudi u;
velika.
\'/i'oka za oiia pozai^a se nista znana, verjetno pa so jo p,
neprev idnosti zanetili nedeljski sj^reliajalcj. Ki'i' so listje u
trava v gozdovih suhi. opozarjajo .gozdarji izletnike na previ
dnost. SI" posebej pri odnu'tavanju ei^arcMnih ogorkov n;
kurjenju v_^naravi. Prepovedano je tudi zažigati suho trav(i\j
bližini .gozdov, žal pa se nekate!'i kiij nialo menijo za ta
opozorila.	S.^
OSUMLJEN KUPČEVANJA S TUJO
VALUTO
Velenjski javni tožik>c je zahteval preiskavo zoper ,")•
Ie1ne.ua zasebnega oi)i1nika ,Joži>ta Polaka iz Gorenja pi
Titovem Velenju. Le-ta je utemeljeno osuniljen kaznive,^
dejanja ku()eevanja s tujo valuto.
Polak je namreč v času od leta H)7f) do novembra lani
naspi'otju z Zakonom o deviznem poslovanju in kicditnil
odnosih s iLijino od različnih občanov iz Titovega Velenj,
kupoval tujo valuto za skupaj	dinarjev, devize pa j(
potem poi-abii za nakuj) različnih stiojev. ki jih je potrebova
za svojo oi^rtno dejavnost. Del deviz so ob preiskavi zasej^i
kriminalisti, nekaj pa jih j(> še ostalo na Polakovih liranilniN
knjižicah.	S.^'
Delavski svet
DSSS Elkroj - proizvodnja modne
konfekcije Mozirje n. sol. o.
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
vodja prodaje
Pogoji:
-	VEKŠ - I. stopnja
-	4 leta delovnih izkušenj
Kandidati lahko imajo eno stopnjo nižjo izobrazbo.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Pisne prijave sprejema splošni sektor DO 15 dni po
objavi.
Vse kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozne-
je v 30 dneh po objavi.
andrej šifrer podpisoval plošče v
NOVI PRODAJALNI MELODIJA
TGO TEKO - še ena špecializirana prodajalna
Trgovska delovna organizacija TEKO Celje je te dni
odprla še eno specializirano prodajalno ter tako še bolj
razširila ponudbo v sicer večjem številu ožje usmerje-
nih prodajaln. To je tud poslovna politika te trgovske
organizacije, ki poskuša poleg veleblagovnice T, z
manjšimi prodajalnami zadovoljiti potrebe potrošni-
kov. saj je lahko ponudba v specializiranih trgovinah
bolj pestra in tudi usluga boljša.
V prodajalni Melodija v Cankarjevi ulici v Celju, ki
ima 60 m^ prodajnih površin, so kupcem na voljo gra-
mofonske plošče, kasete, glasbila, akustični aparati in
glasbena literatura. Razen tega so tu uredili tudi pose-
ben pult v katerem so vgrajene naprave, tako da lahko
obiskovalci s slušalkami poslušajo ploščo ali kaseto, ki
jo želijo kupiti.
V TDO Teko so šli še dlje, saj so se povezali z
Glasbeno, šolo v Celju in z njihovo pomočjo bodo
izbirali tako glasbeno literaturo kot glasbila, ki jih
potrebujejo dijaki te šole. Tako po te proizvode ne bo
treba več hoditi v Ljubljano ali celo v Zagreb.
Da bi bila izbira plošč in kaset čim boljša so pri Teku
sklenili tudi vrsto pogodb z raznimi jugoslovanskimi
produkcijami ter si tako zagotovili, da bodo vedno
založeni z najnovejšimi ploščami in kasetami, ki so
izšle pri nas.
Prvo sodelovanje se je pokazalo tudi ob otvoritvi
prodajalne, saj je prvi dan v prodajalni Melodija gosto^
val znani slovenski glasbenik in pevec Andrej Sifrer.
ki je podpisoval svoje plošče.
Prav gotovo bo prodajalna Melodija veliko pripomo-
gla. da bo izbira plošč in kaset v celjski regiji boljša,
precej pa bo pripomogla tudi raznim glasbenikom in
dijakom glasbenih šol.
Andrej Šifrerje v prodajalni Melodija podpisoval svoje plošče in z njemu lastnim
humorjem odgovarjal na vprašanja in pripombe obiskovalcev.
Zraven prodajalne DOM je Cankarjevi ulici TDO TEKO odprl še prodajalno
MELODIJA s katero je posebej ustregel ljubiteljem glasbe, saj bodo tu na voljo
gramofonske plošče, kasete, glasbila, akustični aparati in glasbena literatura.
^t. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK-stran 17
PROMETNE
NESREČE
V OVINKU LEVO
Skozi Bočno je vozil z
osebnim avtomobilom trža-
ške registracije MIROSLAV
STOK, 67, ki je v ostrem,
preglednem ovinku zapeljal
v levo in zato čelno trčil v
avtomobil, ki ga je nasporti
pripeljal FRANC HANZiC,
38, iz G, grada. Pri nesreči
sta se lažje poškodovala oba
voznika in sopotnica v Han-
žičevem vozilu, težje pa 5 in
6-letni Hanžičevi hčerkici.
S CESTE V DVOJNEM
OVINKU
Iz Strmca proti Višnji vasi
se je peljal voznik osebnega
avtomobila ŠTEFAN ADA-
MIČ, 25, iz Lipe pri Franko-
lovem. V dvojnem ovinku v
Višnji vasi pa ga je zaradi ne-
primerne hiti-osti zaneslo z
desne na levo bankino v me-
ter in pol globok obcestni ja-
rek. Na vozilu je škode za
15.000 dinarjev, težje pa se je
poškodovala sopotnica MA-
RIJA KORZE, 47, iz Creš-
njic. ■
VVRTNO OGRAJO
Po Milenkovi cesti v SI.
Konjicah je vozil z osebnim
avtomobilom IGOR SO-
DERZNIK, 21, iz Konjic. V
ostrem ovinku ga je zaneslo
v desno na bankino, od tam
v obcestni jarek, kjer je trčil
v vrtno ograjo. Avtomobil je
odbilo na cesto in ga obrnilo
za 180°. Med obračanjem je iz
vozila padel sopotnik
FRANC SODERZNIK, 50,
ki se je težje poškodoval.
»Jaz?« vpraša s čudom Lisec ves v ognju.
Zober se zasmeja nesramno veselo in reče mirno:
»Ko bi se vi v zrcalu videli, gospod Lisec, pričala bi vam
vaša rdečica, ki je prav posebne vrste - jaz nekoliko poz-
nam človeške obraze - da ste skoro popolnoma zaljubljeni
v ono dete v gradu. O tem že vsi ljudje govore in vsi vedo.
Mogoče, da vi pa ne, zato vam pa jaz povem. «
Lisec hoče ugovarjati, a starec jezen pipo po travi vrže in
reče:
»Poslušajte najprej, potem storite in govorite, kar hočete.
Jaz vam ne zamerim, če ste še tako zaljubljeni. To je v
rnladosti ležeče. Meni je tudi vseeno. Vendar vas bi bil
včeraj opominjal in bi vam bil rekel: Dečko, pusti to v
gradu. Nimaš nobenega pravega upanja. Škoda za tvoj mir.
Delaj rajši in pameten bodi. Mati je neumna, hči sama o
sebi nima ničesar odločati, njen varuh pred njeno polnolet-
nostjo brez stare ne bode ničesar dovolil. Torej praktičnega
<Jspeha nimaš. Dolgo čakati in upati na take reči je pa še
bolj neumno. To bi vam bil jaz iz lastne in iz druge izkušnje
najbolje dokazati mogel. Da bi pa malopridneža igrali,
lahkomiselnosti uganjali, celo mene na laž postavili, za to
ste pa vendar menda prepošten človek, kar moram iz po-
vršja soditi, zato glejte, da kmalu iz grada proč odidete, tam
je za vas in za ono dekletce opasno. Če se hočete oženiti,
glejte, da dobiste sebi primerno žensko stvarco, ki bode za
Vami rada šla, kateri boste obleko kupili, preden k oltarju
gresta, in katere nihče ne bode vlekel nazaj: ki vam srajce
Opere, hlače zašije, juho skuha, in kadar ste otročji, da se
igrate ž njo. To je za poštenega moža, ki denarja vzibeli ne
^ajde, popolnoma dovolj. Da bi se pulil, bojeval, trpel in
nazadnje pa še od nje sarne za nos vojen bil - to je nepotreb-
nost in bedarija! Verjemite mi, to ni moža vredno.«
'Gospod doktor!« kliče Lisec - ali starec mu prereže jako
osorno i ta ugovor ter nadaljuje:
»Tiho, dokler vam jaz ne izgovorim, jaši ti vrag dušo! Jaz
sem vam vendar dovolj glasno že po dvakrat rekel, da bi bil
z vami tako govoril, ko bi bih včeraj prišli. Danes je dru-
gače. Kar sem včeraj zvedel in kar ste mi vi danes ponovili,
kaže mi, da je bedasto z ženskami pošten biti. One niso
nikoli. Torej glavo za glavo, zob za zob. Hudiča! Jaz bi vam
lahko dokazal, da sme sedanja lastnica meni hvaležna biti,
da sem tako postopal, kakor sem. Sedaj pa, ko čujem, da
vas je v mojem imenu izgnala, vidim, da se me v drugem
smislu domišlja. Zato vam danes drugačen svet dajem,
nego bi ga bil včeraj. Ženske niso za drugo nego da varajo,
zato pa si neumen, če enako z enakim ne povračuješ. Ob
kratkem: danes vam dajem drug svet, nego bi ga bil včeraj
dal: porabite priliko, dekletce je precej bogato, če jo hočete
imeti, evo, pomagam vam jaz. Ako ne pojde zlepa, pojde z
mojo silo.«
Lisec vstane razburjen in pravi: »Jaz ne rabim odslej
ničesar od vas, gospod doktor; vašo ponudbo, kije v dejan-
ski stvareh tudi popolnoma neosnova. moram z vso odloč-
nostjo odbiti Vaše prejšnje besede in vaša sedanja po-
nudba so za mene poniževalne in razžaljive. Da boste pa
videli, da takih svetov ne potrebujem, imam čast, posloviti
se od vas: v šestih dnevih odidem od tod in iz tega boste
videli, da ste praznim govoricam verovali, če res imate za
istino, kar ste govorili. Vsakemu drugemu bi bil dal drug
odgovor. Zbogom.«
Lisec odide. Zober gleda smehljaje za njim in mrmra:
"Pošten dečko, ali mlad.«
Z brzim korakom meri Lisec pot proti gradu in razne
misli se mu pode po glavi o tem, kar mu je Zober po svoji
šegi govoril.
Nejevoljen je jako.
In! Stari je morda nekoliko resnice govoril in glas. ki je
do njega prišel, ni bil brez vsake istine. Lisec sam sebi ne
more tajiti, da ga je zanimala podoba grajske hčere več
nego vsaka druga deklica, katero je do sedaj poznal.
Poštenje je od njega zahtevalo in previdnost mu je vele-
vala zvršiti svoj sklep: v najkrajšem času zapustiti ta kraj.
Tedaj v šestih dneh.
Tri dni se ni oglasil pri grajskih. Podnevi ga niti doma ni
bilo. Ogibal se je zlasti prilike, da bi z Lmo sešel se. In
ravno v teh treh dneh. posebno pa v nočeh, je z nekim
strahom izprevidel. daje resnica, kar mu je stari Zober
povedal. V navidezno mirnem in nedolžnem občenju z
grajsko hčerjo ukrala seje bila v njegovo srce tiho in počasi
ljubezen, ki je sedaj razplamenela v pekočo silno strast.
Hitro se je bil sicer odločil iti proč, pozabiti, kvečjemu
nesti s seboj lep spomin na prijetne ure. Tedaj pak mu je
bila strašna muka, ko se je bližal čas ločitve, in težvano mu
je bilo ogibanje.
Vleklo ga je kakor sto vezi v njeno društvo. Očital si je
sam nespametnost, razlagal si, da sam pretira, a vendar
trdna volja je bila močnejša nego srce, premagoval se je in
ostal samoten.
O svojem namenu ni pripovedoval v gradu nikomur
Hotel se je stoprv poslednji hip hitro posloviti; tako pojde
brž in laže bode zakrivati, kar mu je naenkrat vso dušo
razžarevalo.
Od poslednjega pogovora z doktorjem Zobrom tudi
njega ni več iskal. On mu je naglo zopet oduren bil. zadnje
njegove besede so se mu zdele cinične.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE
Bilo je petega dne. Drugi dan je bil za odhod odločen.
Lisec je delal popoldne doma svoji sobi. Krasen jesenski
dan je bil.
Skozi odprto okno pade. kakor prej že dvakrat, v njegovo
sobo majhen kamenček, pobran v pesku zdolaj in zalučan.
Lisec se strese. Kdo je vrgel ta pesek, ni vedel, ali slutnja
mu je gotovost povedala prvi hip. Živa gospica Lina!
Gre k oknu in ona se mu smeje tako srečno in ljubo od
zdolaj z vrta do okno gor!
"Kje pa tičite? Zakaj vas ni več videti^ Pridite dol. jaz
grem v vinograd po breskve, vi me morate spremiti. «
Lisec je imel na jeziku izgovor, čutil je. da mu lice žari. a
nobene besede ni mogel izustiti, od okna se je odmaknil,
vzel klobuk in šel ven na vrt k njej. kakor mu je ukazala, saj
ni mogel drugače.
"Vinograd« je bilo ime dobre četrt ure od grada oddalje-
nemu brdu. ali samo ime. kajti vinske trte ni bilo nobene
videti, le posamezne stare breskve, a že iz korenin svojih
mater vzrasle. stale so še in dajale ugibati, da je pač morda
nekdaj kak posestnik pražanski poskušal tu vinsko trto
saditi, a sta premrzla klima tega kraja in neracionalna
izbira trsne sorte uničila kmalu njegov trud in je le še kraj
imel svoje ime ter so od vinogradine ostale samo še podra-
sle breskve.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
^t. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK-stran 19
ROKOMETNI GOLOVEC 1982
fiiBAS
^RSLANAGiČ O
HHLADiNSKEM
PRVENSTVU
Vsak ljubitelj rokometa v
Jugoslaviji pa tudi po svetu
jobro pozna ime ABASA
^RSLANAGICA, trenutno
Irenerja mladinske državne
reprezentance (ob koncu
lanskega leta je ekipa pod
njegovim vodstvom postala
svetovni prvak na Portugal-
skem. v ekipi pa so bili tudi
jtirje Celjani Anderluh,
praznik, Kalin in Pušnik),
'osvajalca najvišjih svetovnih
trofej (tudi zlate olimpijske
i0iedalje), najboljšega roko-
![netnega vratarja na svetu
itd. V Celju si je od petka do
nedelje ogledal letošnje 7.
državno klubsko prvenstvo
'za mladince.
ABAS ARSLANAGIČ:
»Državno prvenstvo sem si
ogledal drugič in lahko po-
vem, da je bilo po mojem
mnenju boljše kot lani v
Skopju. Ob gledanju tekem
sem videl nekaj dobrih, per-
spektivni igralcev, najbolj pa
so me navdušili vratarji, ki
so bili boljši del prvenstva.
Naša komisija je izbrala za
najboljšega vratarja športni-
ka iz ekipe Trepča pa čeprav
je bila ta zadnja Fant je na-
nireč odlično branil in pred
njim je še velika bodočnost.
Dobro je branil tudi Celjan
Lesjak, ki je tudi zelo per-
' spektiven vratar. Všeč mi je
j bil tudi vratar iz Niša...«
Kaj meni Abas Arslanagič
o Celjanih?
j »Da je celjski rokomet v
»špici« jugoslovanskega je
dokaz tudi v tem, da ste ime-
li štiri državne mladinske re-
prezentante v ekipi, ki je.
osvojila naslov svetovnega
prvaka na Portugalskem. To
je dokaz dobrega in kvalitet-
nega rokometa. Omenil sem
že Lesjaka! Velika perspekti-
va so Doberšek pa Man-
ček... Dobra »igračina« je
mali Filipčič...«
Kakšno je bilo prvenstvo?
»Sem zadovoljen. Veste,
vedno verjamem v tiste, ki
prihajajo. Samo delati mora-
jo pa nekaj talenta imeti in
bo šlo.«
Kaj vas moti?
»Želim več razumevanja
Rokometne zveze Jugoslavi-
je za razvoj mladinskega ro-
kometa. Ta je žal še vedno
bolj ali manj .poslednja
stvar', kar pa seveda ni
prav.«
Kaj meni Abas Arslanagič
o članski ekipi rokometašev
Aera Celje, ki trenutno vodi
v I. B zvezni ligi?
»To je mlada ekipa, kateri
je potrebno več rutine in sta-
bilnosti. »Padli« ste na dveh
kvalifikacijah za en sam gol
in kaj lahko se vam zgodi, da
bo letos od vas boljši bjelo-
varski Partizan. Jurina se je
vrnil iz vojske, zdaj trenira za
svetovno prvenstvo, strašen
bo... Sicer pa ni nič izgub-
ljenega. Ne razumem pa, da
niste bili v Celju v stanju
preložiti odhod v vojsko od-
ličnemu igralcu Stanku An-
derluhu. Z njim vam bi bilo
lažje. Mnogo lažje...«
TONE VRABL
NAJBOLJŠI NA
TURNIRJU
Posebna žirija, ki so jo .sestav-
ljali ABAS ARSLANAGIČ. tre-
ner mladinske državne reprezen-
tance in nekoč najboljši roko-
metni vratar na svetu, Slobodan
Miškovič. trener članske ekipe
Aero Celje (skupaj z Arslanagi-
cem sta osvojila zlato medaljo na
olimpiadi v Mianchnu!) in Marjan
Golob v imenu organizacijskega
odbora, je izbrala najboljše:
SHKELZEN BABOLLI iz eki-
pe Trepča (Titova Mitrovica) je
postal najboljši vratar turnirja pa
čeprav je bila njegova ekipa zad-
nja,
ALES FILIPCIC iz ekipe 2RK
AERO Celje je postal najboljši
igralec turnirja.
za fair play pa je bila nagrajena
ekipa Trepče iz Titove Mitrovice.
Najboljši strele je bil GORAN
STOJILKOVIC iz ekipe Zelezni-
ča Niš. dal je 30 golov.
Najmlajši igralec pa je Celjan
RUDI KVARTIC (letnik 1967).
LIBELA »POVOZILA« POLOVICO /. LIGE
Košarkarji kadeti Libele iz Celja so pred dnevi dosegli izjemen uspeh na državnem
prvenstvu v Skopju, ko so v močni konkurenci osvojili prvo mesto in s tem naslov
državnega prvaka! Ker je bila konkurenca izredno huda, saj so nastopile pretežno ekipe
moštev, ki sicer nastopajo v naši najboljši ligi -1, zvezni ligi!, je uspeh celjsi^ih košarkarjev
še toliko večji. Kaj lahko ob tem uspehu rečemo? Morda samo to, da smo ga resnično veseli,
saj gre za uspešno delo nekaterih košarkarskih entuziastov, ki »razrahljanemu vrhu« (vsaj
pred časom!) dajejo nove, kvalitetne dimenzije. Preprosto povedano: košarkarji odhajajo,
zaledje ostaja. Ob tem se postavlja vprašanje, kdaj bomo v stanju to zaledje zadržati, da bi
tudi mi s pridelkom na lastnem vrtu nekaj več, kot sicer, pomenih v jugoslovanskem
košarkarskem prostoru. To pa je že tema za prihodnje sestavke, kjer bo verjetno več
razumevanja za spoznavanje dela v celjskem košarkarskem klubu, ki ga je končno ponovno
prevzel velik mojster za te stvari Jože Geršak.
Na posnetku so osvajalci najvišjega naslova v Jugoslaviji 82' (stojijo od leve proti desni)
Marjan Glavač (sekretar kluba), Dušan Ulaga, Matej Polutnik, Roman Urbanija, Romeo
Ličan, Tomaž Benčina, Robert Tomic, Zvone Hudina, Matjaž Bombač in (trener) Rudi
Jerič. Spredaj so (od leve proti desni) Aleksander Turk, Stane Cvikl, Zoran Martič (kapetan
ekipe), Jurij Zdovc, Aleš Radoševič in Aleksander Govc.	TONE VRABL
NADALJEVANJE
SINDIKALNEGA HOKEJA
Čeprav so šele pred kratkim končali S tekmovanjem v
sindikalni hokejski ligi, so že začeli z novim tekmovanjem.
Odločili so se, da bodo odslej pripravljali sindikalno hokej-
sko tekmovanje dvakrat na leto in to v prvih mesecih ter
zadnjih.
Zdaj so že oddigrali drugo kolo novega prvenstva, kjer
nastopajo štiri ekipe. Rezultati 2. kola: Opekarna - Emo 6:5
in Zlatarna - Železarna 13:0. Po dveh kolih vodi Zlatarna z
štirimi točkami pred EMO in Opekarno, ki imata po dve
točki in Železarno, ki je zadnja brez točk.
Najboljši strelci po dveh kolih: Cvetko iz ekipe Zlatarna 6
golov, Skrubelj iz EMA 4, Šmerc iz Zlatarne 3 itd.
V 3. kolu. ki bo na sporedu v ponedeljek, 8. februarja na
drsališču v Mestnem parku, se bodo srečali: ob 20.30 Žele-
zarna - Opekarna in ob 21.30 EMO - Zlatarna.
T. VRABL
KOLEDAR ZA FEBRUAR IN
MAREC
Z začetkom letošnjega leta smo začeli v naših »Pone-
deljkovih športnih dopoldnevih« v Radiu -Celje pred-
stavlj ati posamezna športna društva oz. športne kolek-
tive s širšega celjskega območja. Januarska bera ni
bila najboljša, saj se je rezultat končal z 2:2. Zakaj?
Predstavniki dveh športnih društev so prišli na pogo-
vor (Judo klub Ivo Reya in Kegljaški klub Celje), dveh
pa ne (Smučarski klub Izletnik in Hokejsko drsalni
klub Celje)! Prvi ponedeljek v februarju (peta oddaja),
nam je uspelo predstaviti Strelsko družino Celje in
tako se je remi spremenil v naše trenutno vodstvo -
3:2!
Kako bo v bodoče?
Danes objavljamo razpored za preostale ponedeljke
v februarju in marcu. Upamo, da se bodo vsi navedeni
držali tistih, ki vodijo. Društva predstavljamo zato, da
jih ljubitelji športa (pa tudi ostali!) podrobneje spoz-
najo, Tisti, ki se temu izmikajo pa imajo verjetno za to
samo svoje razloge, ki ne zdržijo nobenega opravičila!
PONEDELJEK, 8. februarja 1982: PLAVALNI
KLUB NEPTUN CELJE!
PONEDELJEK, 15. februarja 1982: TVD PARTI-
ZAN ZALEC!
PONEDELJEK, 22. februarja 1982: ŠD COMET
SLOVENSKE KONJICE (košarka!)
MAREC:
PONEDELJEK, 1, marca 1982: KOSARKARSKI
KLUB LIBELA CELJE!
PONEDELJEK, 8. marca 1982:^ATLETSKO DRUŠ-
TVO KLADIVAR CELJE!
PONEDELJEK, 15. marca 1982: BOKSARSKI
KLUB CELJE
PONEDELJEK, 22. marca 1982: ZELEZNICARSKI
ROKOMETNI KLUB AERO CELJE!
PONEDELJEK, 29. marca 1982: STRELSKA DRU-
ŽINA »DUŠAN POZENEL« RECICA PRI LASKEM!
Ljubitelji športa lahko za omenjene oddaje pošljejo
pismena vprašanja na športno uredništvo NT - RC!
T. VRABL
NASTOPI SKAKALCEV
Najmlajši skakalci sekcije za
skoke pri SK Toper (bivši Izlet-
nik) so v zadnjih nekaj dneh do-
segli zadovoljive rezultate pri
vadbi in na tekmovanjih v smu-
čarskih skokih. Kljub temu. da v
Celju ni snega za vadbo so mladi
skakalci odhajali na Dobrovlje.
kjer .so vadili pod vodstvom vadi-
teljev Iva Kovačiča in Gabrijela
Pintarja. Tisti skakalci, ki so bili
zdravstveno pregledani in ki so
se odzvali vabilu na vadbo so iz-
koristili štiri zadnje dni v januar-
ju za vadbo in nastope, nadalje-
vali pa bodo z vadbo še tri dni v
februarju prav tako na Dobrov-
Ijah. To je najbližje in na razpola-
go so skakalnice različnih veliko-
sti. Vadbe se udeležujejo tudi
skakalci vojniške skupine, ki jo
je do 15. decembra vodil Dušan
Lipovšek.
Zadnja tekmovanja: 28. januar-
ja je bila na Paškem Kozjaku pr-
venstvo Koroško-Štajerske regi-
je za mlajše cicibane, kjer je de-
vet letni Celjan Simon Martinec
osvojil deveto mesto.
30. januraja je deset letni Bojan
Pesan na prvenstvu Koroško-
-Stajerske regije za starejše cici-
bane v Ravnah na Koroškem
osvojil štirinajsto mesto.
Iz kategorije starejših pionirjev
sta bila po preglednih vadbah na
60 m skakalnici v Planici, kar je
organizirala SZS. določena v ožji
izbor celjska skakalca Branko
Kovačič in Stanislav Grm. oba
stara po 15 let.
ANATOLIJ GORICAN
NAJMLAJŠI PRVAK
F.AŽMAN
To, da v SD Braslovče
že vrsto let dobro delajo z
naraščajem v smučarskih
skokih, ni več tajna. To,
da so se povezali s soro-
dnim društvom v Andra-
žu nad Polzelo, tudi ne.
Skupaj so pač močnejši.
Vodi jih trener Smučar-
ske zveze Slovenije An-
drej Tomin, kar je porok
za še boljše delo in večje
uspehe.
Da delajo prav je dokaz
tudi zadnja zmaga mlade-
ga Franja Ažmana, ki je
postal republiški prvak v
smučarskih skokih na 20-
meterski skakalnici v Be-
snici. Skočil je 15 ih 15,5
metra ter zbral 179,9 toč-
ke. Z medaljo okoli vratu
je prišel kar na oddajo v
celjski radio, ko je med
drugim povedal, da je za-
čel skakati na smučeh že
pred malo šolo (zdaj hodi
v tretji razred!) ter je »po-
letel« menda pet metrov
daleč. Z drugimi športni-
mi panogami se ne ukvar-
ja, pravi pa, da bo ostal
zvest smučarskim sko-
kom. Morda pa bomo
prav v njemu ali njegovih
sotovariših dobili čez leta
nove Polde, Finžgarje,
Pečarje, zdaj Ulage in Te-
peše?
T. VRABL
NA KRATKO
MARJAN ČREPAN
I PRVI V ŽALCU
' šahovska sekcija pri Društvu
j invalidov v Žalcu je pripravila
i brzopotezni turnir posamezni-
l<ov, kjer je zmagal mojsterski
kandidat MARJAN CREPAN
1(8,5 točke) pred STANETOM
SKOKOM (7), JOŽETO ŠTOR-
MANOM (6,5) itd.
Dvoboj med ekipo Šahovske
S€kcije pri Društvu invalidov
Žalec in ŠK Savinjčan iz Šem-
petra se je končal z zmag;o Sa-
vinjčana 18:14.
V KARATEJU ZMAGAL
JANI ŠPILJAK
'. v 1. kolu Medrepubliškega pr-
^'enstva za posameznike v semi
full contactu, ki je bilo v Za-
Srebu. so nastopili tudi trije člani
Karate kluba Slavko Slander iz
Celja: J. Spiljak. H. Ibrič in V. Ve-
ber.
V polsrednji kategoriji je po
odličnih borbah zmagal SPI-
LJAK. v težki kategoriji je Veber
osvojil drugo mesto, medtem ko
se Ibrič ni vidneje uvrstil. Kot
najboljši v polsrednji kategoriji
se je JANI SPILJAK uvrstil v
reprezentanco Jugoslavije, ki bo
nastopila na prvem »Pozivnem«
turnirju v semi in full contactu
od 4. do 7. februarja v Hamburgu
v ZR Nemčiji.
D.SNEDIC
90 ČLANOV ŠK
SAVINJČAN
ŠK Savinjčan iz Šempetra je
imel občni zbor. V klubu je tre-
nutno 90 članov, žal pa vsi niso
takšni, da bi radi delali. Delo je
na plečih nekatefih posamezni-
kov, kjer prednjačita predsed-
nik kluba JANKO VOŠNJAK in
tehnični vodja JOŽE ŠTOR-
MAN. v lanskem letu je ŠK Sa-
vinjčan doseg:eI nekaj lepih
uspehov, zlasti pa so ponosni na
tretje mesto v celjski šahovski
ligi. Lahko se tudi pohvalijo z
dobrim delom pionirjev in pio-
nirk. Za ti kategoriji imajo po-
sebno šahovsko šolo, ki jo vodi
MARTIN ŠTORMAN. Njihova
največja želja je, da bi ponovili
lanske uspehe ter da bi se med-
sebojno sodelovanje zlasti v Sa-
vinjski dolini med posamezni-
mi šahovskimi klubi uspešno
razvijalo.
JOŽE GROBELNIK
V PREBOLDU PRVI
BOŽO ŠTUCL
SK Savinčan iz Šempetra je
pripravil v Preboldu brzoturnir,
kjer je-nastopilo šestnajst šahi-
stov. Zmagal je mojsterski kan-
didat BOŽO STUCL (11 točk)
pred STANETOM SKOKOM
(10,5), medtem ko sta si tretje do
četrto mesto razdelila Kristan iz
Velenja in Marjan črepan iz Žal-
ca (10 točk) itd.
STRELCI IZ GRIŽ V
CELJU
Celjski strelci so dvakrat v
zadnjem času pripravili prija-
teljski dvoboj z ekipo SD Žarko
Kveder iz Griž. Streljali so z
zračno puško od 400 možnih
krogov. Obakrat so zmagali Ce-
ljani, za Grižane pa sta bila ta
dvoboja dobra šola za dosega-
nje še boljših rezultatov. Pri SD
Celje so se najbolj izkazali Jože
Jeram (376 krogov), Ervin Ser-
šen in Mladen Petrovič (oba po
370 krogov), pri Grižanih pa
Franc Kotnik (355), Darko Tum-
šek (354) bi Peter Turnšek (353
krogov).
T.JAGER
MINIMALNI
ZAOSTANEK ŽALCA
V Celjskem šahovskem domu
je bilo regijsko moštveno hitro-
potezno prvenstvo! V zanimivi
borbi so prvo mesto osovjili šahi-
sti Celja, ki pa so bili boljši od
Žalca le za nekaj točk. Odločil je
medsebojni dvoboj, katerega so
dobili Celjani.
Končni vrstni red: 1. Celje, 2.
Žalec, 3. Rog. Slatina, 4. Invalid
Žalec, 5. Titovo Velenje in 6.
Šentjur.
ŠTIRINAJSTA ZMAGA
v zvezni hokejski ligi so odi-
grali 22. kolo maratonskega pr-
venstva. ki se vleče že nekaj me-
secev, do konca pa je preostalo
še šest kol. Celjani so tokrat na-
stopili v Subotici in premagali
najslabšo ekipo v tej ligi Sparta-
ka 14:5 (4:0, 3:4,7:1). Zanimivo je.
da so drugo tretjino dobili doma-
čini.
Na lestvici so Celjani tretji in
imajo 30 točk. V 22. kolih so 14
krat zmagali, dvakrat igrali neod-
ločeno in šestkrat izgubili. Gol
razliko imajo zelo ugodno 150:93.
Vse to potrjuje, da bodo že četr-
tič zapored osvojih tretje mesto,
saj četrta beograjska Crvena
zvezda zaostaja že za osem točk.
Med tednom so Celjani odigrali
tekmo proti Crveni zvezdi, v so-
boto pa igrajo na Jesenicah proti
Jesenicam.
J. KUZMA
NOVA ZMAGA LIBELE
Nadaljuje se košarkaško
prvenstvo v II. zvezni ligi. V
14. kolu so igralci Libele, ki
imajo eno srečanje manj od-
digrano, gostovali v Pulju
proti Puljanki. Kljub temu,
da so domačini ob polčasu
vodili s 50:38 so Celjani v na-
daljevanju pokazali več in
zmagali z 79:69. Na lestvici
so drugi in imajo 20 točk.
medtem ko vodeča ekipa Za-
prudja vodi z 22 točkami. V
prihodnjem kolu igrajo Ce-
ljani doma proti ekipi Ježice.
Koše v Pulju so dosegli:
Cencelj 16, Aničič 19, Pro-
dan 2. Tovornik 6, Muha 22,
Turk 2, Kahfedžič 9 in Kralj
3.
V republiški II. hgi so
igralci Šentjurja premagali
Pomurje 78:65 (34:34) in so
na lestvici sedmi z osmimi
točkami.
J. KUZMA
HMEZAD PRESENETIL
INGRAD
Končalo se je 3. kolo v I. regij-
ski kegljaški ligi Celja. Tekmuje
deset ekip. v prihodnjih dneh pa
se bodo moštvom v I. ligi priklju-
čili še moštva v II. ligi. Torej bo
na širšem celjskem območju tek-
movalo dvajset moštev, kar je
svojevrsten kegljaški rekord.
Kot posebnost naj omenimo,
da je bilo izredno zanimivo v
dvoboju med Ingradom in Hme-
zadom, kjer so Žalčani premagali
Celjane za samo 11 kegljev. Dru-
go presenečenje pa je pripravila
ekipa Konusa, ki je v Celju pre-
magala Ingrad za 20 kegljev. Vse
ostale ekipe so dosegle pričako-
vanje rezultate.
Po 3. kolu je vrstni red nasled-
nji;
Kovinar 6 (-f-, 590 kegljev), Celje
6 (522), Hmezad 6 (392), Tekstilna
4 (194), Ingrad 2 (153), Dobrna 2
25). Šoštanj 2 (- 206), Konus 3
387), Papirničar Radeče O
579) in Moste O (- 684).
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
SLUH, ROPOT IN STAROST
Piše: doc. dr. mgr. Janez Kraševec
S starostjo pa prav lahko
nastanejo tudi druge motnje,
ki pospešijo ali povzročijo
upadanje sluha. Gre za mot-
nje in zmanjšano gibljivost
malih sklepov slušne verige
koščic srednjega ušesa: kla-
divca, nakovalca in stremen-
ca. S starostjo so namreč pri-
zadeta tudi vmesna vezivna
tkiva. To so mikroskopsko
majhne spremembe, ki obi-
čajno nimajo zveze s samo
presbiakuzo. Eno je propa-
danje živčnega tkiva in polž-
ka ter degenerativne spre-
membe, drugo pa je poapne-
nje in strjevanje mehkih tkiv
in sklepov. Slednje je lahko
tudi posledica raznih vnetij v
srednjem ušesu, revmatič-
nih procesov, nalaganja seč-
ne kisline v sklepe, diabetič-
ne spremembe in pod. Nekaj
se da po predhodnih natanč-
nih preiskavah tudi popravi-
ti z operativnimi posegi.
V mlajših letih, v nezašči-
tenem hrupnem okolju, pri
delu z motornimi žagami, pri
vrtalcih s kompresorjem in
pod. pa srečamo klinast iz-
pad sluha med 4000 in 6000
Herzi. Ta klin sega različno
globoko v avdiogramu, do 40
decibelov izpada in več. To
je takoimenovana slušna ali
akustičpa travma. Ce je mi-
nimalna, se da krivulja še po-
praviti s primerno nadalnjo
zaščito sluha in z nekaterimi
zdravili, višji je ta klinast iz-
pad, manj je možnosti po-
pravka okvare. Seveda, da se
s staranjem tak izpad kombi-
nira tudi s starostno nagluš-
nostjo. Važno je, da tak izpad
ne pade pod 40 decibelov kot
meje socialnega kontakta,
ker sicer prizadeti že postane
nervozen in zaskrbljen, ko
čuti motnjo. .
Seveda ne smemo izvzeti
okvar sluha pri nekontrolira-
nem jema nekaterih zdravil,
ki so posebej škodljiva sluš-
nemu živcu, kot npr. aspirin,
kininovi preparati, razni an-
tibiotiki, kjer prednjači
streptomicin. Med težave, ki
nastanejo z leti štejemo tudi
pokanje v ušesih, šumenje,
žvižganje, piskanje. Medicin-
sko ga imenujemo tinnitus.
Večkrat je to spremljajoči
dejavnik motenj sluha v vi-
sokih tonih in seveda pri
prezbiakuzi, to je starostni
naglušnosti. Posamezniki
prenašajo tako motnjo, kaj
različno. Slabše tisti, ki so že
po naravi nervozni. Nekega
posebnega, specifičnega
zdravljenja tega pojava seve-
da ni. Izkušnje nas učijo, da
se ljudje na takšne težave po-
časi tudi privadijo in s to
nevšečnostjo žive in delajo
dalje. Velikokrat so šumenju
v ušesih in pokanju krivi raz-
ni katarji Evstahijeve cevi,
nahod in druge spremembe.
Med raznimi vzroki je lahko
tudi neko degenerativno
obolenje okoščenevanja
slušnih koščic in sklepov,
posebno stremenca v njego-
vem okenčku nasproti notra-
njemu ušesu, otoskleroza
imenovano. Iz zdravstvene-
ga vidika je nasploh kar tež-
ko priti do konca vsem teža-
vam starostne naglušnosti.
Niti vzročne, niti neke opera-
tivne direktne terapije ne
poznamo.
Po večini se poslužujemo
zdravil proti arteriosklerozi,
raznih vitaminskih kombi-
nacij, zdravil za izboljšanje
krvnega pretoka itd. Seveda,
pa ne smemo zanemariti
ukrepov proti boleznim, ki
so privedle do tovrstnih te-
žav, kot npr. sprememb vrat-
ne hrbtenice, povišan krvni
pritisk, razna živčna obole-
nja, obolenja ledvic itd., itd.
In še vprašanje slušnega
aparata. Slušni aparat ali am-
plifikator je smiseln, če je
naglušnost tako močna, da
človek težko komunicira v
mirnem prostoru, ali če je
naglušnost manjša. Pri po-
polnoma okvarjenem živč-
nem delu ušesa m živca je
pač pomoč z aparatom več
ali manj brezuspešna. Tudi v
mirnem prostoru moramo
včasih poslušati razgovor na
večjo razdaljo. To velja za ti-
ste, ki so mnogo med ljudmi,
na sestankih, predavatelje,
pa v razredu. Čeprav je rela-
tiven mir pri p6uku je potre-
ben dober sluh tako s strani
učitelja, kot učenca. Paziti
moramo, da je v nemirnem
okolju trgovine, gostilne, to-
varne težava omejena na mi-
nimum in da slušni aparat
pravilno regulirano. Slušni
aparat pri presbiakuzi ojača
predvsem tiste tone, ki v sta-
rost pač najbolj padejo oz. so
prizadeti.
Včasih pa je slušni aparat
v hrupnem okolju popolno-
ma neuči-nkovit in celo moti.
Zato je tudi smiseln za tiste,
ki ga konkretno rabijo v kon-
kretni situaciji. Taki pa, ki
imajo kombinirane motnje,
poleg starostne naglušnosti
še prevodno, oziroma zračno
naglušnost zaradi procesov
in vnetij v srednjem ušesu,
razpada slušne koščene veri-
ge, imajo s služnim apara-
tom večji uspeh. Pri starost-
ni naglušnosti uporabljamo
večinoma take aparate, ki jih
zataknemo za uho. Mora pa
biti vsak aparat vedno pra-
vilno reguliran in umerjen
pri elektroakustiku.
Razna društva za slušno
prizadete lahko organizirajo
take tečaje, tako za tiste, ki
nosijo, kot za one brez sluš-
nega aparata. Tako delajo v
svetu. Vsekakor mora na-
tančno diagnozo, možno
zdravljenje in uporabo sluš-
nega aparata odrediti specia-
list otorinolaringolog, ki lah-
ko poskrbi, da prizadetega
pošlje na avdiološki center
zaradi natančnejše preiskave
in izbire ter usmeritve prave-
ga, učinkovitega slušnega
aparata.
Podstrešna stopnice
Stanovanjsko strešno okno
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
mbsreča v uniorju
NEUSTREZNA POMOČ
j0vni tožilec odstopil od pregona
Zaradi pomanjkanja doka-
zov je celjski javni tožilec od-
jtopil od nadaljnjega kazen-
fkfga pregona proti zdravni-
jju Božidarju Topolšku iz
g|o\'enskih Konjic. Izveden-
ca namreč ugotavljata, da ne
nioreta trditi, da bi si ranjeni
jelavec zreškega Uniorja
;v'cdeljk() Dejič ob ustrezni
zdravnikovi pomoči oporho-
gel oziroma preživel.
Nesreča v UnTorju, tozd
Kovaški obrati se je pripetila
|7. novembra predlani ob pri-
bližno 3,30 uri. Delček razbe-
ljenega jekla je odletel izpod
kladiva in se globoko zaril
,\'edeljku Dejiču v desno
dirnlje. Rana je bila globoka,
prerezana je bila glavna steg-
nenična vena, prizadeta pa je
bila tudi arterija.
Ker je ranjenec močno kr-
vavel, so ga za silo obvezali
lin poklicali dežurnega zdrav-
nika iz Slovenskih Konjic.
Dežurna medicinska sestra
je povedala, da ni rešilnega
avtomobila, ker je odpeljal
neko pacientko, in da zato
zdravnik ne-, more priti. Ko
pa se je rešilni avto čez nekaj
časa pripeljal nazaj, se je
zdravnik le napotil v Zreče.
Ranjenca so potem prene-
sli na nosila in mu zamenjali
obvezo. Zdravnik je naročil,
naj ga nujno prepeljejo v
celjsko bolni.šnioo. ranjenca
pa naj spremlja eden od so-
delavcev in na rano pritiska
gazo.
Ko so pf)škodovanega De-
jiča prepeljali v celjsko bol-
nišnico. so najprej potrebo-
vali deset do petnajst minut,
da so priklicali dežurne de-
lavce v kirurgiji, zakaj vsa
vrata tega oddelka so bila za-
klenjena. Ko pa so ranjenca
prenesli na oddelek, so lah-
ko le ugotovili, da je že
mrtev.
Izvedenec prof. dr. Janez
iVlilčinski v izvedeniškem
ninenju navaja, da zdravnik
pravzaprav ni naredil niče-
sar, kar ranjencu ne bi nudili
že prej in da pri takšnih ra-
nah oziroma krvavenju po-
maga le ročno (manualno)
stiskanje rane in ne samo sti-
skanje s prsti. Prav tako je
opaziti določena protislovja
v zdravnikovem odločanju.
Ko je ocenil, da ranjencu ni
več pomoči, je odredil nujen
prevoz v celjsko bolnišnico,
a ga na poti ni spremljal.
Zdravnik ranjencu ni nudil
ustrezne pomoči, hkrati pa je
moral vedeti, da tega ne bo"
znal niti spremljevalec, ne-
vešč teh stvari. Seveda pa ra-
njenec ne bi imel nič večjih
možnosti, da preživi, če bi
mu zdravnik nudil takšno
pomoč kot v Uniorju.
Ob neustrezni pomoči pa
so izgubili tudi nekaj drago-
cenih in morda usodnih mi-
nut. Najprej že z zdravniko-
vim prihodom v Zreče, saj bi
lahko odšel na pot z osebnim
avtomobilom, ki je na voljo v
konjiškem zdravstvenem
domu in ne bi bilo potrebno
čakati na rešilni avto. Precej
dragocenih minut pa je šlo
tudi v Celju, ko so iskali de-
žurne delavce na kirurgiji.
Janez Milčinski rneni, da
bi bilo zdravniško sprem-
stvo v tem primeru vsekakor
smotrno in potrebno ter gle-
de na delovne razmere tudi
mogoče. Ocena, da ranjencu
ni pomoči, pa v takšnih oko-
liščinah vsekakor ni dostoj-
no opravičilo.
Tožilec je poslal delavske-
mu svetu celjskega zdrav-
stvenega centra opozorilo, ki
naj bi pripomoglo, da bo
zdravniška pomoč občanom
v prihodnje učinkovitejša, in
da ne bo prišlo do podobnih
tragičnih napak kot v tej ne-
sreči.
Tragična nesreča mladega
delavca pa je, kot meni Ja-
nez Milčinski, razgalila vrsto
pomanjkljivosti	našega
zdravstva, bolj ali manj zna-
nih. pogostih ali slučajnih.
Gre tako za organizacijske
napako kot za slabosti posa-
meznikov in želeti bi bilo, da
bi smrt mladega delavca (če-
prav se je poškodoval po
lastni neprevidnosti) pome-
nila tudi pobudo za odprav-
ljanje pomanjkljivosti in sla-
bosti, ki so prišle na dan ob
tej nesreči.
SREČKO SROT
UMRL V POČITNIŠKI
HIŠICI
Smarski miličniki .so prejšnji
petek našli v počitniški hišici na
Vinskem vrhu mrtvega 32-letne-
ga Vladimirja Brumna iz Štor in
nezavc.stno 29-letno Ivano Križ-
|nič iz Celja, ki so ji zdravniki .še
rešili življenje, Obadva sta prišla
v počitniško hišico že dan prej in
(noč preživela ob prižgani peči na
jjplin. Preiskovalci sumijo, da sta
I^Se zastrupila z ogljikovim mo-
inoksidom, ki je nastajal zaradi
nepopolnega izgorevanja, hišica
pa nima ustreznih prezračeval-
nih naprav.
ZATAJILA JE
TUDI
DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
V
ŽELEZARNI
Javni tožilec je vložil
obtožnico zoper 27-letne-
ga Roža Panteliča iz Štor,
ki je osumljen, da je v ča-
su od začetka aprila 1979
pa do 26. oktobra lani v
Železarni, kjer je bil zapo-
slen kot žerjavovodja. na-
kradol elektromateriala.
železa, gradbenega mate-
riala. traktorskih delov in
gum za 328.669.87 dinar-
jev.
Med preiskavo so našli
nekaj nakradenih pred-
metov v njegovem stano-
vanju v Storah. nekaj v
njegovem rojstnem kraju
^upskem Razb()ju v ob-
čini Srbac, kjer si obtože-
nec gradi hišo, nekaj pa
pii njegovih sosedih. V
rojstni kraj mu je nakra-
deno blago prepeljal s to-
vornjakom Mirko Stošič
iz Titovega Velenja.
Božo Pantelič je med
preiskavo tudi povedal,
da mu sicer pri tatvinah
ni pomagal nihče, da pa
skoraj ni človeka tovar-
ni, ki ne bi kaj odnesel
domov iz tovarne.
Javni tožilec je poslal
tudi opozorilo delavske-
mu svetu štorske Železar-
ne, zakaj očitno je. da se
tamkajšnja služba, ki va-
ruje premoženje, ni naj-
bolje odrezala in da je za-
tajila tudi družbena sa-
mozaščita v tem kolek-
tivu.
S. S.
nk rudar titovo velenje
ČRNE PREMIJE
Obtoženci se zagovarjajo
Javni tožilec iz Titovega Vele-
nja je vložil obtožnico zoper štiri
funkcionarje nogometnega kluba
Rudar. Kaznivega dejanja razsip-
ništva na škodo družbenega pre-
moženja so obtoženi 49-letni in-
ženir organizacije dela Jože Su-
helj IZ Titovega Velenja, 31-letni
strojni ključavničar Franc Druks
iz Šoštanja, 36-letni inženir orga-
nizacije dela Mustafa Topčič in
31-letni gradbeni tehnik Matija
Blagus, oba iz Titovega Velenja.
Obtožnica jil^ bremeni, da so v
nasprotju z družbenim dogovo-
rom o statusu in stimulaciji vr-
hunskih športnikov v SFRJ in na
škodo družbenega premoženja
dajali nagrade in darila velenj-
skim nogometašem, ki so bile v
očitnem nesorazmerju z vlože-
nim delom.
V	klubu so namreč formirali
tako imenovani črni sklad iz nee-
videntiranih sredstev, ki so jih
dobili za prestop njihovega nogo-
metaša Dubovine v nogometni
klub ISPA iz Zuricha v Švici. Ta
klub Jim Je od.štel 13.000 zaho-
dnonemških mark in 44.000 av-
strijskih šilingov (v naši valuti
znese to približno 315.500 dinar-
jev). Devize je Jože Suhelj lani v
Januarju in juliju prodal različ-
nim občanom, denar pa so potem
razdelili igralcem kot premije za
pristop h klubu, čeprav le-te v
drugi zvezni nogometni ligi niso
dovoljene.
Iz črnega sklada je dobil Milan
Džurovič 15.000 dinarjev. Dušan
Džurič 25.000, Zlatko Raukovič
40.000, Dušan Rusmir 50.000,
Muris Kikič 31.500, Mirko Mi.še-
tič 20.000, Zelimir Antonijevič
170.000, Dobrivoj Trninič 25.000
in Milan Purač 20.000 dinarjev.
V	preiskavi je bilo ugotovljeno,
da so ti zneski nekoliko manjši,
saj kot sredstva črnega sklada ne
moremo šteti 200.000 dinarjev, ki
jih je klubu podaril zasebnik
Janko Meh iz Podkraja pri Tito-
vem Velenju. Funkcionarji nogo-
metnega kluba naj bi darilo le
prenesli posameznim igralcem.
Vsega denarja iz črnega sklada
tudi niso uspeli razdeliti med
igralce, tako da so ga nekaj zase-
gli kriminalisti med preiskavo.
Osumljenci so se zagovarjali, da
so posameznikom dajali posojila,
ne pa premije za pristop h klubu.
Vse pa kaže, da so te trditve iz
trte zvite, saj bi lahko dajali poso-
jilo po redni poti, to Je iz sredstev
na žiro računu, ne pa iz tistih, ki
so jih skrivali v črnem skladu.
Jože Suhelj je poleg tega obto-
žen kupčevanja s tujo valuto v
nasprotju z zakonom o deviznem
poslova nju in kreditnih odncj.sih
s tujino.
Sicer pa sta Jože .Suhelj in Dra-
gan Rogič obtožena še za eno
kaznivo dejanje razsipništva na
škodo družbenega premoženja.
Kot pred.sednika izvršnih odbo-
rov NK Rudar sta namreč dopu-
ščala oziroma nista preprečila
izvrševanja nekaterih sklepov
izvršnega odbora. Gre predvsem
za previsoke nagrade, ki so jih
dobili velenjski žogobrcarji. Ta-
ko so v Rudarju leta 1979 preko-
račili dovoljeno skupno višino
nagrad za 1.180.739 dinarjev, leto
kasneje pa za 1,156.985 dinarjev.
Posamezni nogometaši so preje-
mali tudi po 40.000 dinarjev na
mesec, nekateri pa so imeli tudi
odprte, račune v hotelu Paka -,
Nezakoniti so tudi samoupravni
akti kluba, in sicer v tistih toč-
kah, kjer dovoljujejo višje nagra-
de kot pa so dovoljene z družbe-_
nim dogovorom o statusu in sti-
mulaciji vrhunskih športnikov.
SREČKO SROT
nama leveč
SPREHOD PO PRODAJNEM CENTRU NAME
Velika preglednost in dobra založenost
S fotografijami, ki jih objavljamo, skušamo vsaj ne-
koliko v sliki predstaviti prodajni center Name v
Levcu, ki iz dneva v dan privablja več kupcev, kar gre
pripisati dobri založenosti ter ustrežljivosti prodajal-
cev. V tem času so še zlasti zanimive nekatere razpro-
daje, omeniti pa velja tudi degustacije, ki so ob četrt-
kih. Ljudje lahko poskušajo delikatesne proizvode ne-
katerih jugoslovanskih proizvajalcev ter dobra vina.
Omenimo še prodajo na kredit ter možnost kupovanja
večjih količin, kar hkrati pomeni tudi nižje cene. Ne
najmanj pomembna stvar pa so velika parkirišča pred
prodajnim centrom. Skupaj z Lesnino je to zares ob-
jekt, kjer lahka dobite vse za dom in družino na enem
samem mestu.
Diskont prodaja se je uveljavila. Zakaj ne bi kupili
več stvari naenkrat in ceneje?
Športniki in ljubitelji rekreacije bodo na velikem
oddelku prav gotovo našli vse, kar potrebujejo.
V konfekcijskem oddelku bodo n^sli kaj zanimivega
tako mlajši kot starejši. \ajnovejša moda in klasična
moda.
Tudi na Tehničnem oddelku si prizadevajo, da bi bili
čim bolje založeni.
Samopostrežna trgovina je tako velika, da do gneče
težko pride.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 5-4. februar 1982
št. 5 - 4. februar 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
ZAPISI S POTI OKROG SVETA (3)
A VSTRAUJA -
TOKRAT DRUGAČE
Slovenski izseljenci v Sy-
dneyu in njegovi okolici, se
zbira po raznih slovenskih
klubih.
Neko nedeljsko popoldne
me je zanesla pot v sloven-
sko društvo Triglav. Tu se je
ravno odvijalo medklubsko
balinarsko tekmovanje. Tu
sem se srečal še s predstav-
nikom drugega slovenskega
društva. Sprejel sem povabi-
lo za v njihov klub. Gre za
slovensko društvo Sydney
(Slovene Association Sy-
dney). To društvo je bilo
ustanovljeno 1. 1952. Ustano-
vila sta ga ameriška duhov-
nika slovenskega rodu Piv-
ko in Bernard. Oba sta bila
vneta pristaša škofa Rož-
mana.
V petdesetih letih je precej
Slovencev prišlo s trebuhom
za kruhom v Avstralijo. Da
bi prišli v stik s svojimi roja-
ki in si tako oblažili domo-
tožje, so še zatekali v razna
sloveniska društva. Kot sem
že omenil, je bilo vodstvo
Bernardovega društva belo
obarvano. Vse novice iz do-
movine so bile skrbno prefil-
trirane in takšne posredova-
ne članom društva. Vseskozi
pa so skrbno sejali propa-
gando proti komunistični
Jugoslaviji. Za resnično poz-
navanje vzrokov Informbiro-
ja je večina članov društva
izvedela prej iz sredstev jav-
nega obveščanja v Avstraliji,
kot pa od vodstva kluba. Do
nedavnega so bili pod streho
tega slovenskega društva
Sydney združeni Slovenci z
deljenimi ideologijami.
Društvo se je imelo za nepo-
litično, vanj se je smel včla-
niti vsakdo. To društvo si je
zgradilo svoj dom, v katerem
je glavni prostor namenjen
za družabne prireditve. Tu je
kraj, kjer se ob zvokih doma-
če glasbe zavrtijo zdomci. V
domskih prostorih pa se
odvija tudi slovenska šola.
Pred leti je Kulturna skup-
nost Slovenije preko sloven-
ske izseljeniške matice po-
darila društvu doprsni kip
Franceta Prešerna. Vsa stvar
pa se je zakomplicirala, kako
sprejeti predstavnike s ki-
pom, oziroma s kakšno za-
stavo jih sprejeti. Ali naj bi
bila slovenska zastava s pe-
terokrako zvezdo ali brez
nje. Takrat so še bili v odbo-
ru društva štirje domobran-
ci. Ti niso priznavali petero-
krake zvezde na slovenski
zastavi. Zahtevali so celo to,
ruij se kip odkloni, če je po-
trebno sprejeti predstavnike
z našo zastavo. Trdovratnost
manjšine štirih v teh zahtevi
je moralno podpiral neki ve-
leindustrijalec Dušan Lajo-
vic, po imenu. Z moralne
podpore je prešel na finanč-
no, ko je vsa stvar prišla na
Vrhovno sodišče v Sydneyu.
Tudi tukaj je manjšina izgu-
bila bitko, kajti razsodba so-
dišča je bila ustrezna zahte-
vam protokola. Ob tej priliki
so bili iz društva izključeni
vsi tisti, ki so bili proti zasta-
vi z zvezdo. Le-ti so ustano-
vili novo Slovensko naro-
dnostno društvo z Dušanom
Lajovicem na čelu. Ti se ima-
jo za nepolitično društvo,
priznavajo pa slovensko za-
stavo brez peterokrake
zvezde.
Slovensko društvo Triglav
je bilo ustanovljeno iz vrst
Slovencev, ki se niso strinja-
li z nepolitičnim delovanjem
Slovenskega društva Sy-
dney v preteklosti, ko so bili
v njegovih vrstah še domo-
branci.
V	Klub slovenskih akade-
mikov je včlanjena zgolj ka-
varniška inteligenca. Imajo
se za nepolitične Slovence. S
svojo nepolitičnostjo se gre-
do tako daleč, da so bili v
dilemi prisostvovati žalni
komemoraciji ob Titovi
smrti v Slovenskem društvu
Sydney. In odločili so za ne,
češ da bi jih nasprotno prika-
zalo kot politično grupacijo.
Ob tem najbrž ni treba doda-
ti ugotovitve, da je tudi ne-
političnost lahko še kako po-
litična.
V	okviru Slovenskega šol-
skega odbora deluje sloven-
ska šola, podpirajo ga vsa
društva. Vprašanja v redno
pa je, zakaj ta odbor dobiva
učbenike v slovenščini rajši
iz Kanade kot pa iz Sloveni-
je. V teh učbenikih ni zasle-
diti besede partizan, revolu-
cija, itd.
Kaj je bil Ljenko Urbančič
v Sloveniji in kaj je sedaj v
Avstraliji? Ime Ljenka Ur-
bančiča zadnje čase močno
buri duhove med našim živ-
Ijem v Sydneyu. In ne samo
med našim. Za tega človeka
se precej zanima Simon Wie-
sental - lovec na vojne zlo-
čince. dobro poznan pa je tu-
di židovski organizaciji v Av-
straliji. V letih 2. svetovne
vojne je Ljenko Urbančič so-
deloval v kvizlinškem listu
Jutro v Ljubljani. Po osebni
naredbi Rupnika je formiral
10. oktobra 1943 domobran-
ski odred. Je tudi avtor do-
mobranske koračnice pod
naslovom -Domobranska
pesem". Po osvoboditvi je
nekaj časa živel v Franciji,
nato pa je prišel v Avstralijo.
Pristopil je v Slovensko
društvo, katerega sta vodila
slovenska duhovnika ameri-
škega rodu Bernard in Piv-
ko. Pod pretvezo, da ni treba
biti več pod vplivom duhov-
nikov, je spomočjo prispev-
kov nabavil prenosljivo ti-
skarno in izdajal slovenski
časopis -Zar-'. Iz vsebine ča-
sopisa je počasi postalo ra-
zvidno, da je skrajno desno
usmerjen in izrazito proti Ju-
goslaviji.
Njegova politična kariera
v Avstraliji je bila zelo rožna-
ta, začetki pa so v letu 1960.
V letu 1966 je prišel na polo-
žaj predsednika takoimeno-
vanega »Kluba 50«. Ta klub
je fanatično zagovarjal rasno
in nacistično ideologijo ter si
prizadeval priti pod okrilje
Liberalne partije, kar pa mu
ni uspelo. Koncem julija
1978 je Ljenko Urbančič iz-
dal in uredil glasilo Etniške-
ga sveta Liberalne partije
New South Wales pod naslo-
vom »The Third Division«
(tretja divizija). To glasilo v
celoti zagovarja ekstremno
nacistično ideologijo in pod-
pira poražene ostanek sode-
lavcev nacistične Nemčije.
Avstralski Zidje so bili ti-
sti, ki so ga razkrinkali in
spoznali za krivega številnih
deportacij in smrti Zidov iz
Slovenije.
Kot sem že omenil, se za
Ljenka Urbančiča zanima
tudi Simon Wiesental. Pred
dvema letoma je bil v Lon-
donu seminar na temo »An-
tisemitizem«. Glavni govor-
nik na tem seminarju je bil
S.Wiesental. Med drugim je
poudaril, da v Avstraliji ob-
staja več manjših ekstre-
mnih skupin, katere združu-
je organizacija »The Third
Division".
Vsako leto na dan 25. apri-
la se Avstralci spomnijo svo-
jih padlih vojakov na raznih
koncih sveta. Na ta »Anzac -
day" je organizirana velika
parada bivših vojakov, raz-
nih organizacij in pripadni-
kov številnih tujih nacij.
Na repu te kolone sem
imel priliko videti dve skupi-
ni četnikov s črnimi kučma-
mi na glavah in ustaše. S
transparenti, ki so jih nosili,
so se predstavili javnosti, da
so se tudi oni »borili« in da
se še vedno borijo za svojo
svobodo, kot oni to imenu-
jejo.
Piše:
STANE ŽILNIK
DOM NA GOR!
OLJKI
OBNAVLJAJO
Ko so polzelski planinci
ni novembra dobili dom
gori Oljki v svojo last, so
koj pričeli z najnujnejši
deli pri obnovi. Najprej je
lo treba sanirati tiste dele (
ma, ki jih je napadla les
goba. Med drugim so moj
odstraniti 60 kvadratnih r
trov lesenih tal, ki jih je
huda nadloga skoraj povs<
uničila. Opravili so že ti
nekatera ostala pomemb
dela okrog doma, prav;
prav del strehe, vrata, ok
itd. Pri tem so naleteli na
zumevanje pri OZD, Te
snokulturni skupnosti in 1
ritorijalni obrambi obči
Žalec. Kolikor je bilo moj
če, so opravili s prostovc
nim delom, za kar gre polz(
skim planicem vse prizr
nje. Na sliki: Jože Pur in Ec
Zupane na eni izmed ak(
pri odstranjevanju tal.
T.TAVC^
VITANJE
(Weiten8tein), trška
graščina
Sredi istoimenskega trga. Občina
Slovenske Konjice.
V Vitanju je že 1404 v urbarju iz-
pričan krški škofijski urad - curia.
episcopalis, ki se je sčasoma razra-
sel v graščino. Ohranjenega podat-
ka, da je 18. julija 1748 obenem z
mlajšim vitanjskim gradom strela
požgala tudi gospoščinsko hišo v
trgu, ki so jo bili menda že poprej
odkupili tržani, ni mogoče zaneslji-
vo povezati z našo stavbo. Ta je vse-
kakor doživljala v 18, stol, razne pre-
zidave, te pa kajpak niso bile nujno
posledica požara. Drugi viri poroča-
jo, da je trška graščina po opustitvi
gradu prevzela njegove upravnogo-
spodarske funkcije. V lasti škofije je
ostalo do 1783; takrat jo je Marija
Jožef baron pl. Dienersberg odkupil
od krške cerkve. 1785 je postal njen
lastnik Jernej Ks. Schwarz in nato
še isto leto Janez Mihael Ciček pl,
Vitanjski, 1799 Maks Jožef pl. Len-
zendorf, 1812 Anton Franc vitez pl.
Lenzendorf, 1815 Maks vitez pl. Len-
zendorf, 1819 Franc Ks. MuUey, 1831
Jožef Steinauer, ki je bil takrat last-
nik fužin pri Vitanju, po njegovi
smrti 1868 njegov zet Edvard MuIIey
in za njim njegov istoimenski sin, V
stavbi je bil tudi sedež deželnega so-
dišča. Zdaj so v njej stanovanja in
krajevni urad.
Graščina je impozantna, dvonad-
stropna stavba, krita s strmo streho,
locirana na dominantnem mestu ob
stičišču trškega prostora s cesto, ki
drži proti Slovenjemu Gradcu. Ob
južnem delu objekta, obrnjenem
proti naselju, je mlajši pravokotno k
stavbnemu jedru prislonjen trakt, ki
daje tlorisu graščine obliko črke L.
V kotu med obema traktoma je širo-
ko odprto arkadno stopnišče, ki drži
v nadstropje osrednje stavbe. Arka-
dni loki slonijo na štirih okroghh
stebričkih, hodnik, ki je tudi oprem-
ljen z arkadami, pa je križnogrebe-
nasto obokan. Vhod v stavbno jedro
odlikuje kamnit renesančni portal s
profilirano preklado, katerega pod-
boji imajo vrezana pravokotna polja.
Veža, v katero drži polkrožen portal
s posnetimi robovi, je tako kot ho-
dnik križnogrebenasto obokana, ve-
ža v nadstropju osrednjega trakta pa
ima banjast obok s sosvodnicami, ki
se v temenu stikajo. Prostori ob veži
so delno obokani, delno ravno stro-
pani. Stavba je močno modernizira-
na, a izvira'v jedru še iz 16. stoletja.
VELIKA BREZA
(Plrkensteln),
graščina
Na hribu poleg naselja Breze nad
Laškim (do 1952 uradno Sv. Rupert),
h. št. 2, 3 in 4. Občina Laško.
1436 so celjski grofje oddali Hansu
Valkchu v zajem sedem kmetij pri
vasi Breze ter podehli njemu in nje-
govemu bratu dedno fevdno posest.
O stavbi, ki naj bi bila središče te
fevdalne posesti, ni besede. Ta se
omenja šele ob cenitvi premoženja
1542, ko je Andrej iz Altenhausa pri-
javil stolp Velika Breza in 58 podlož-
nikov. 1582 na dan sv. Jurija je Sig-
mund von Altenhaus prodal svojo in
svojega brata svobodno posest Sitz
Puergkhenstain v celjski grofiji
Hansu Soteškemu, Hansov istoi-
menski sin pa je 1584 prodal Veliko
Brazo vdovi Barbari Soteški, roj.
Mardachs. V rokah Soteških je osta-
la graščina do 1593. Takrat je prišla v
roke Andreja Puerschena, že 1595 pa
jo je Andrej Peischer (isti?) prodal
laškemu nadžupniku PoIydorju de
Montagnana, ta pa 1603 Inocencu
Mosconu iz Sevhioe.
1647 je Jakob Gorter z Rude in
Velike Breze prodal den Edel-
mannssitz und gemauerten Stock
Plrkensteln bel St. Rupertl jezuit-
skemu kolegiju v Gradcu, ki je po-
slej imel na dvoru svoje oskrbnike.
Pozneje so gospoščino Velika Breza
združili z Jurkloštrom, kompleks
stavb pa razdelili med tri kmete. Se
danes so tu tri samostojne domačije.
Stavbni kompleks sestavljajo tri
stavbe. Dve sta med seboj povezani,
tretja, nekdanji hlev, stoji ločeno.
Njegovo nekdanjo podobo nam kaže
Gajšnikova risba iz 1747. Tu je hiša,
danes št. 4, narisana kot nadstropna,
bržčas pomožna stavba za služinčad,
hiša št. 3 pa je trinadstropna in so jo
pred časom očitno za dve nadstropji
znižali.
Današnja zunanjščina obeh stavb
komaj razodeva njuno starost.
Okenske in vratne odprtine so no-
vejše, brez profilov, le pri petosni
hiši št. 4 so v pritličju na desni olya-
njena tri okenca s kamnitnimi okvi-
ri, pri štiriosni hiši št. 3, nekdanji
gosposki stavbi, pa je v pritličju na
levi ohranjena komaj 12 cm široka
lina. Stavba št. 4 ima v pritličju križ-
nogrebenaste oboke, v nadstropju
pa so stropi in predelne stene iz na-
vadnih plohov. Stavba št. 3 ob obi-
sku ni bila dostopna, a je po pripove-
dovanju v pritličju prav tako obo-
kana.
Najstarejši stavbni elementi so se
ohranili na hiši št, 2, prezidani v sta-
novanje iz nekdanjega hleva. Portal,
ki drži v leseno stropano klet, je iz-
klesan iz peščenjaka, polkrožno
sklenjen in ima lahno posnet rob,
nekaj sicer predelanih oken na dvo-
riščni fasadi pa ima še lesene pre-
klade.
Opisani renesančni graščinski
kompleks je naslednik prvotnega
stolpastega dvora.
VEHENŠTAJN
(Wechenstein), grad?
Neznana lokacija, verjetno na hri-
bu Gradišče pri Podsredi. Občina
Šmarje,
Gradišče - gut ze Purchstal se
prvič omenja 1347, ko sta Leopold s
Kozjega in njegova soproga prodala
tretjino posestva, ki sta ga imela v
zaimu od krškega škofa, za 16 mark
starih graških pfenigov Frideriku
Celjskemu. V naslednjih l^tih se v
listninah poleg Leopolda omenjata
tudi kozjanska viteza Albreht in
Ringel: grofom Celjskim so prodali
različne krške fevde med Choech-
pnmne (Toplice) do Vehenštajna in
tamošnjega gradišča - purchstal
VVechensteln. Zahn in Pirchegger
označujeta gradišče, ki se pozneje
nikjer več ne omenja, kot Vehen-
štajn, ki'ga pa Pirchegger locira v
bližino Kozjega.
Opombe: 1. Orožen, Dekanat Drac-
henburg, p. 348 ss; 2. ibid; p. 133 s; 3.
Pirchegger, Untorsteiermark, p. 240.
Zahn, Ortsnamenbuch, p. 484.
5
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Bori« Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija:
Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V, Einspieler, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo,
Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105.