Štev. 184. leto XII. Maribor, torek 16. avgusta 1958 Cena 1 din Bližajo se kritični dnevi Češkoslovaško vprašanje pričenja znova znemirjati Evropo — Položaj praških pogajanj — Nemške vojaške vaje in ostale priprave DOGODKI NA OBA PRAZNIKA PRAGA, 16. avgusta. V praških potisnih pogajanjih ni bilo oba praznika nobenih dogodkov. Lord Runciman je bil zopet na obisku pri groiu Krnskem. Le Posamezne skupine so imele v nedeljo in ponedeljek nekaj posvetovanj ali zborovanj. Med njimi tudi Madžari, ki so sklepali o svojem nadaljnjem stališču. Konferenco so imeli tudi sudetski Nemci v Ašu, kamor je Heniein, ki se je v soboto vrnil iz Berlina, povabi! tudi lorda Kuncimana. Lord je to povabilo odklonil in sporočil Henleinu, da mu je za razgovor na razpalago le v Pragi. NADALJEVANJE POGAJANJ Danes dopoldne je lord Runciman ponovno sprejel zastopnike Henleina in nadaljeval z njimi razgovore. Jutri v sredo bo napovedana druga konferenca med zastopniki sudetskih Nemcev in vlado. Kar se tiče navzočnosti zastop. čeških vladnih strank (odbora šestorice) pri pogajanjih, stoje Nemci prej ko slej na stališču, da se hočejo pogajati samo z vlado dr. Hodže. Odbor šestorice ni poklican, da vodi kaka pogajanja. Nemci upa-io, da češka vprašanja ne bodo motila Poteka pogajanj z vlado. Sudetsko-nem-®ka stranka bo jutri odgovorila tudi na govor dr. Hodže in nekaterih češkoslovaških poslancev tekom zadnjih dni. &OSLEJ ŠE NOBENEGA ZBLIŽANJA Iz poučenega vira se izve, da dosedanja pogajanja niso še prav nič zbližala "tališč praške vlade in vodstva stranke "Udetskih Nemcev. Edini rezultat pretekla tedna je, da je vlada jasno poveda-a, da je mogoče sprejeti brez pogajanj le 50% nemških zahtev, o 25% je mogo-’6 razpravljati, ostalih 25% pa je takih, ®a vlada o njih niti razpravljati ne more. ‘ned zahtevami, o katerih vlada sploh ne ??0r© razpravljati, je zlasti vprašanje te-'torialne avtonomije in vprašanje »pojave krivic«, ki jo Nemci zahtevajo za J* let nazaj. Sudetska stranka, ki je že “etekli teden odgovorila dr. Hodži, da vladnimi predlogi ne soglaša, bo da-ali jutri dala pismen odgovor. Po .,ePlh v Ašu sodeč, bo odgovor odklo-le n. Nemci vztrajajo pri svojih, zahte-h v celoti In nočejo popustiti. Zdi se, le ta nepopustljivost v zvezi z indukcijami, ki jih je Heniein dobil v so-v Berlinu. QUS0VI O VOJAŠKI DIKTATURI 6e^?k° se bodo dogodki zaradi nemške vnetljivosti dalje razvijali, nihče ne y ’ čuti pa se povsod, da prvotni mir 6 in se pojavlja nervoznost. V češki o,j javnosti narašča vsak dan večji %vF proti dosedaHjI popustljivosti. $1 Vn° netivo temu odporu je dal raz-0d"e;,2upa" K a ! 0najprej pozdi« močna, da se bo lahko vsakdo prepri- VJj°S ' P Pa 16 v,hda!j5eni g0V°rU rz v * svetil župnik Žagar, ki je tud: spre- govoril nekaj lepih besed. Kot zastopnik občine je govoril učitelj Vrane in za njim župni podstarosta K e s s 1 e r. Med prisotnimi so bili med dr. podžupan Z e-b o t, bivši šef drž. žel. inž. Dolinšek in mnogi častni člani gasilstva. Svečanost se je končala z dobro obiskano ljudsko veselico. V Framu so v nedeljo pokopali iesar- BODO BRANILI MESTO kajšek sam. Te čete z vso naglico utrjujejo svoje položaje. Ves Han- kov je ogromno vojaško taborišče. Ci- . . . -... tI .. vilno prebivalstvo > mesto po velikem ?. 'SK delu zapustilo. V Čungping sta se pre selila v nedeljo tudi angleški in nemški poslanik, zadnja tuja diplomata, ki sta ostala v mestu do nedelje. Pričakuje se, da bodo prihodnji boji zelo srditi in da bodo Kitajci mesto do zadnjega branili. manjšinam zajamčena največja svoboda in kjer se v primeri z drugimi državami manjšinam najbolje godi, hoče postaviti del evropskega tiska pred sodni stol. In tisti, ki sami najhuje gazijo osnovne pravice narodnih manjšin na svojem ozem-Uiu, bi ji radi sodili. Toda, kakor so se na eni strani prilike »adi prevelikega popuščanja izza svetovne vojne poslabšale, tako imamo na drugi strani silo, ki vedno bolj usmerja evropsko veliko politiko, to so velike množice prebujajočega se ljudstva, ki se vedno izraziteje kot javno mnenje nagibajo k strani tistih, s katerimi je pra-»fca. jad. HLINKA UMIRA PRAGA, 16. avgusta. Zdravstveni položaj voditelja Slovaške ljudske stranke patra Hlinke je še vedno nevaren. Obstoja resna nevarnost, da bi mogel vsak treootek izdihniti. BALBO SE JE VRML MOMAKOVO, 16. avgusta. Italijanski letalski maršal Balbo se je sešel v Obersalzbergu z državnim voditeljem Hitlerjem in sc nato odpeljal na Tegcmsko jezero ,kjer je prebil nedeljo, nakar je z avtomobilom odpotoval nazaj v Italijo. O rezultatih njegovega obiska v Nemčiji niso znani nobeni podatki. LETALSKA NESREČA RfO DE JANEIRO, 16. avgusta. Včeraj se je tu ponesrečilo potniško letalo nAmli;inga:!. Vseh devet potnikov je mrtvih. Nesrečo je povzročil vihar« Poziciiski boli v Španiji POLOŽAJ SE PO ZADNJIH OFENZIVAH IN PROTIOFENZIVAH NI BISTVENO SPREMENIL. žaje pri Val de Caballeresu. Republikanci so pustili na bojišču 20 mrtvih in 50 ujetnikov. Na odseku pri Cavasi se nadaljuje prodiranje proti Ciudad Realu. Nacionalistična letala so sestrelila 3 sovražna in izvršila več uspelih akcij. Ob Ebru nadaljujejo nacionalisti svoje operacije in so popolnoma gospodarji pan-dovskih višin. VALENCIA, 16. avgusta. Nacionalistična letala so v pretekli noči zopet bombardirala mesta. Podrobnosti o napadu še niso znane. , . S Al NT JEAN DE LUZ, 16. avgusta. DNB poroča: V uradnem poročilu republikanskega poveljstva je objavljeno, da so republikanske čete z uspehom odbile šest nacionalističnih napadov na svoje postojanke na fronti ob Ebru. Tudi most pri Balagueri je še vedno trdno v republikanski oblasti. Na estramadurski fronti pa republikanci priznavajo, da so izgubili nekatere položaje. ž SALAMANCA, 16. avgusta. DNB poroča: Na estramadurski fronti so zavzeli nacionalisti važne republikanske polo- Boji in atentati v Palestini JERUZALEM, 16. avgusta. V soboto, nedeljo in včeraj so bili Izvršeni v Palestini novi atentati. Prav tako je bilo več novih spopadov med angleškimi četami in arabskimi nacionalisti. Pri Amal-famu je bilo v spopadu ubitih 7 Arabcev, 3 so pa biti ujeti. Pri Rablusu je bil zopet ubit 1 Arabec. V bližini Tulkare-ma so vrgli Arabci bombo na tovorni vlak, ki je skočil s tira. Nov napad je bil dalje izvršen na vod petroleja iz Mosu-la v Hajfo. Vod je pri Bajsanu razbit. V bližini Jeruzalema so neznanci streljali na angleški avtomobil in ustrelili nekega častnika. JERUZALEM, 16. avgusta. Na gori Karmel pri Hajfi so napadli Arabci skupino Zidov, ki so se vozili v avtobusu. Šest Židov so ubili in dve Židinji ranili. Angleške čete, ki so Arabce zasledovale, so jh sedem ustrelile. BOJKOT AVTORITATIVNIH DRŽAV. RIM, 16. avgusta. »Giornale d’ltalia« odgovarja na opozorilo angleškega trgovinskega ministrstva angelškim trgovcem, naj bodo previdni pri trgovanju z Italijo in pravi: »To opozorilo je Čisto v skladu z zahtevami Jouhauxa, naj se bojkotirajo avtoritarne države. Italija vidi v tem razlog več, da izvede z vsemi silami politiko avtarkije. Izvor te gospodarske sovražnosti je popolnoma političnega značaja. To je sestavni del vseh vzrokov duhovnega nemira in negotovosti, ki vznemirjajo Evropo ter silijo močne narode, da stoje na straži in se ne vdajajo nobenim iluzijam. rih premoženje je prevzelo Društvo na-rodno-socialističnih žena v Berlinu. Prepovedana so tudi že skoraj vsa katoliška društva v Avstriji. POLJSKE PROSLAVE. VARŠAVA, 16. avgusta. Včeraj je Poljska svečano proslavila 18-letnlco zmage poljske vojske nad sovjetsko, ki je stala že pred Varšavo. KARDINAL INNITZER POZVAN K ODSTOPU. DUNAj, 16. avgusta. Položaj kardinala Innitzerja je močno omajen. Te dni ga je nekaj vodilnih katoliških osebnosti pozvalo, naj odloži svojo funkvijo, ker avstrijski katoliki ne zaupajo vanj. Odpor proti kardinalu najlepše ponazoruje dejstvo, da ni bil pozvan na škofovsko konferenco v Fuldi. Narodno-socialistični režim je začel ostreje postopati tudi proti pripadnikom evangelske cerkve. Doslej je razpustil ženske evangelske družbe, kate- TUDI ANGLIJA IMA SVOJ NARODNOSTNI PROBLEM. Praška »Narodni politika« objavlja dopis s škotskega, v katerem pravi: »Kakor hitro se sestane londonski parlament, mu bo vlada predložila predlog za reformo uprave škotske. Ta sprememba bo daljnosežnega pomena. Povprečni angleški državljan bi bil res prav presenečen, če bi vedel, da ima tudi Anglija svoj narodnostni problem, ki je v mogočem celo podoben češkoslovaškemu. Angleški »mož z ulice« se je žc sprijaznil s stvarnostjo irske osamosvojitve. Zato. pa se mu zdi enotnost Anglije, škotske in Walesa nekaj nerazdružljive-ga. Sicer nikakor ne more razumeti, kako so mogli Škoti še 230 let po združitvi parlamenta ostati samostojen narod, vendar ve, da se angleško in škotsko ljudstvo med seboj po ničemer bistvenem ne razlikuje. Etnografski odnošaji odgovarjajo razmerju med Čehi in Slovaki. Tako misli Anglež. A vendar obstojajo med Škoti in Angleži precejšnje razlike, tako v načinu mišljenja kakor v življenju. Za odnošaje med obema narodoma je značilno, -da bodo kmalu začeli v Edinburgu, glavnem mestu Škotske, poslovati samostojni škotski samoupravni uradi. Tja bodo prenešeni tudi vsi škotski uradi, ki so zdaj v Londonu. Toda to jim še ni dovolj: mnenja so namreč, da minister za škotsko pri angleški vladi ne more z enim samim sekretarjem opravljati za škotsko tistega posla, ki ga za Anglijo in Wales opravlja cela vrsta ministrstev (notranje, poljedelsko, vzgojno, zdravstveno in ministrstvo dela). Škoti torej zahtevajo popolno samoupravo, in kakor se zdi, jo bodo tudi dobili.« Pokojnik je dosegel starost 70 let. Bil je znan po vsem Dravskem polju, kjer je postavil nešteto stavb. Bodi mu lahka zemljica! Mlado srno je gojil. Franc Solar iz Meže ima rad mlade srne, pa si je kupil za din 50 tri mesece staro srnico ter jo vzgajal na ograjenem vrtu, hranil pa jo je z mlekom. Ker .za to nima dovoljenja, je prišel navzkriž z lovskim zakonom. Lovsko puško sta ukradla. Pri žagarju Požarniku sta zaprosila za prenočišče Alojz Z. in Franc V. Gospodar jima je dovolil, da smeta prenočiti na seniku, dobroto sta pa nesramno izrabila in ukradla lovsko puško, nato pa pobegnila. Shranila sta jo pri znancu K., kjer so jo orožniki tudi našli. Tatvine. Za časa Mariborskega tedna so se v mesto priklatile velike družbe žeparjev in tatov. Kljub opozorilom na razstavišču, naj obiskovalci pazijo na svoje predmete, je bilo mnogo tavin. Še celo pri lastniku vrtiljaka na sejmišču se je nepoklican gost splazil skozi okno in odnesel nekaj otroške obleke v vrednosti din 200. Ključavničarju Topilniku iz Kettejeve ulice je nekdo odpeljal lepo, črno pleskano kolo izpred restavracije »Union« na Aleksandrovi cesti. Kolo ima evid. štev. 24540 in je vredno okoli din 1400. Livarju Vaupotiču iz Loške ceste je pa neznanec odpeljal čoln, katerega je imel priklenjenega na Dravi za Hut terjevo tovarno. Sumi se, da je tatvino izvršil kak ribič, ki je dobro poznal razmere. Čoln je bil vreden din 1200. Nenavadna tatvina. Ko se je vračal raznašalec slaščic Ivan Vogrin z Mariborskega tedna, je tia klopi v Taborski ulici zaspal. Priliko pa je nekdo izrabil in mu iz hlačnega žepa izmaknil listnico, v kateri je bilo din 340. Vogrin je tako močno spal, da ni niti čutil, ko mu je tat sezuval čevlj in mu jih tudi odnesel. Skupaj trpi Vogrin okoli 450 dinarjev škode. Osumljen je neki raznašalec slaščic, ki se je z Vogrinom vračal s sej-mišča. STRATEŠKI POMEN ČEŠKOSLOVAŠKE- O tem razpravlja praška revija »Pri' tomnost« in piše med drugim: Na zapad*1 se zavzemajo za Češkoslovaško ne le W*' manisti in človekoljubi, ampak tudi ge' neralni štabi. V primeru splošne vojne hi morala Nemčija vreči velik del svojih sil proti češkoslovaški. To pomeni, da ^ bila Franciji mobilizacija olajšana in & bi prvi sunek proti Franciji zdavna ne J>‘ bil tako strašen, kakor če inja Nemčij* srednjo Evropo že v oblasti. Zato fra<>' coski generalni štab ne preneha simpatl' zirati s češkoslovaško. Ker pa bi blH v vojni francoska in angleška armada en« in isto, ocenjuje angleški generalni St*® pomen češkoslovaške enako kot franc®* ski. Isti strateški pomen ima naša dež«I* tudi za Rusijo, ki je vedno počasi mobilizirala in ki ji je dobrodošla zapreka, tero mora sovražnik šele premagati, P*e' den zadene na Rusijo. Zato je češkoslo' vaška postala vrata, skozi katera se vsto* pa v svetovno vojno, in prva meja, ka<^ braniti z orožjem je svetovna demoki*' cija odločena. Francija in Anglija sv spoznali, da bi jima olajšal vojskovanj češkoslovaški strelovod, ki ima nalog0’ I sprejeti firve strele. Stran 3. Novice Zborovanje naprednih starešin Včeraj se |e vršil v Mariboru občni zbor Zveze jugosS. naprednih akademskih starešin V Narodnem d-oniu se. je 15. t. m. vršil občni zbor Zveze, ki ga je ob 10. otvo-ril predsednik g. dr. F. Tominšek. Udeležilo se ga je 74 članov iz vseli krajev Slovenije, posebno iz Ljubljane. V vznesenih besedah se je predsednik poklonil manom viteškega kralja Aleksandra Žedihitelja ter mlademu kralju Petru II. Preden je prešel na dnevni red, se je spomnil prerano umrlega narodnega. de-Javca dr. Lašiča, ki so ga navzoči počastili z molkom. • Za zapisnikarja je predsednik imenoval dr. Murka, za overovatelja pa dr. ..Spielerja Muysa in ravnatelja J. Reis- • flerja. Iz tajniškega poročila dr. Murka posnemamo, da ima Zveza okrog 800 članov in da namerava sklicati prihodnji občni zbor v Celje. Iz blagajniškega pa, . ki ga je mesto odsotnega blagajnika dr, Majarona podal tajnik, razvidimo, da je imela Zveza 2509 din dohodkov in 1389 'din izdatkov. Predlog revizorja dr. Zalokarja za razrešnico staremu odboru je . bil per acclamationem sprejet. - K besedi se je oglasil tajnik marib. organizacije prof. Sila, ki je na kratko opisal delovanje obeh društev v Mariboru, kjer še je vršilo v zadnjem času 40 sestankov, ki jih je obiskalo povprečno po • 35' starešin. Pri volitvah je dr. Spieler Muys predlagal, da-se izvoli zopet stari odbor, kar | ie zbor soglasno sprejel. Sledil je referat dr. Antona Dolarja o narodnih razmerah na severni meji. Izhajajoč iz značilnosti slovenskega ozem-1 'lis, to je iz razkOsanosti in labilnosti, je V kratkih besedah nakazal naš razvoj, ki ga pred prevratom' označujejo vsi bistve-hi atributi samostojnega naroda. Ob pre vratu nam je antanta Sicer zagotovila Svobodo, toda edino v . Mariboru , se je Pojavil mož, ki je razumel imperativ ča SEt, da si je treba vzeti svobodo sam.. Bil ie to general Maister. Prevrat nam je -'Prinesel zedinjenje, toda izgubili smo '-tretjino prebivalstva"in tretjino ozemlja ,^>e danes imamo težave: sredi' nagega narodnega telesa so ostali tuji otoki in velika industrijšlizacija, ki nam ni 'bla-‘ Poslov, temveč naša velika skrb, saj je ; sKoraj izključno v tujih rokah. Naša narodna ' obramba Sloni pred vsem na na-rodno-obrambnih društvih in narodnoobrambnih sekcijah drugih društev. Iz-'tood načrtov, ki so vzniknili v mnogih krajih, se je pokazalo kot edino realno ■Sodelovanje od časa do časa pri konkretnih prilikah v posameznih krajih za konkretne .naloge. Popolna enotnost vseh •struj ni ^iti dosegljiva niti. zaželjemu Na-e vrhovno načelo bodi: na znotraj so-^>bno in organično razčlenjeni, na zunaj 6a harmonično strnjen!. * . Sledil je referat dr. Branka Verčona, *i je zahteval jasno opredelitev- proti Vsem važnejšim vprašanjem, ki razgiba-. današnjo svetovno .politiko, kajti tnalega naroda je, da najde pravo Q.r>entacijo. Proti zavesti' narodnega ,e^in$tva, ki ga forsirajo dinamične drža-moramo postaviti zavest edinstva, * vznikne prostovotjno iz demokratskih ^y°bošČin ljudstva in je trajnejša od na-direktiv. Nas so poklicale v živ demokratske težnje in te demonske težnje so jamstvo za naš obsta-Edino, kar se. imamo od zunaj učiti, gle groziti, more. uspešno nastopiti samo močna,. notranje konsolidirana jugoslovanska država,, kakor jo zahteva današnji. čas. Zato- je naša dolžnost, da strnemo vse svoje, sile v dosego tega visokega smotra. Zato smo tudi dolžni odklanjati povsod in vselej sleherno tujo navlako, ki se vsiljivo zanaša k nam preko meje, zlasti vse tuje nam ideologije, ki so naperjene proti našim življen-skim interesom. 3. V zvestobi visokim idealom miru, mednarodne pravičnosti in demokracije, prežeti ljubezni", do svojih velikih prija*-teljev in zaveznikov, bomo lahko uspešno pobijali vse škodljive nam tuje vplive. 4. Ne odrekamo nobeni državi pravice, da skrbi za svoje rojake izven mej, zahtevamo pa enako pravico tudi zase in proglašamo, zato tesno povezanost z vsemi rojaki izven naših mej, ki so del naše vsenarodne skupnost. Iz teh vidikov zahtevamo za naše narodne manjšine izven državnih mej jim po prirod-nem pravu pristoječe in tudi po mirovnih pogodbah zajamčene pravice. 5. Vsem tovarišem priporočamo, da posvetijo tem vprašanjem v bodoče čim večjo pozornost ter naj zlasti naš naraščaj o tem vsestransko pouče. Pri te priliki pa obenem pozivamo vse akad. starešine, da se zanimajo tudi za materialne prilike našega naraščaja, ki so čedalje slabšo. Stavijo naj o tem konkretne predloge odboru, ki jih bo v okvi ru možnosti vpošteval. Ob koncu je spregovoril senator g. dr A. Kramer, ki vidi edino rešitev Slovencev v integralnem jugoslovanstvu, v dr žavnem in narodnem edinstvu. Ob 12. je predsednik zaključil občni zbor. iad. zadrugi s primernim kreditom, potreb- [ Sah Tlim za regulacijo hmeljskih cen, M""" - čahov^O PRVENSTVO hmeljarski zakon, ki bo varoval ANGLEŠKO SAHOVSKO FKVfcN&lvu pravice hmeljarjev, j Te dni se je začelo v znanem kopali- šču Brightonu več turnirjev za angleško o. Sokolski dom v Slov. Bistrici. So- jprvenstvo. V glavnem turnirju igra 12 volsko društvo v Slov. Bistrici^ je kupilo mojstrov, med njimi tudi Tylor, sir Tho-od Celjske posojilnice zemljišče z ja- rnas> Alexander in Milner-Barry. Po če- halnico, na katerem namerava zgraditi trtem kolu vodi Golombek s 3 lA, sledi svoj dom. mu Alexander s 3 ter Tylor in Milner- o. Praznovanje Kralj Matjaževe nede- Barryj Vsak s po 2*/s točkami. V tret- Ije na Peci. Podružnica SPD v Mežici hem turnirju, ki sc ga udeležuje tudi 12 javlja vsem ljubiteljem narave, da^ se j šibkejših mojstrov, igra tudi jugoslovan-vrši običajna proslava Kralja Matjaža v mojster Konig, ki pa ne igra preveč soboto in nedeljo dne 20. in 21. t. m. najdobro. V njegovem turnirju vodi Butcher Peci. _ ” s 3, sledijo mu Kitto, Peters in Perlmut- o. Številne tavine polskih pridelkov v Ler s 2% točkami. Slovenskih goricah. Mnogi posestniki po severnih Slovenskih goricah se pritožu- 3, v VI. kolu osješkega turnirja se je jejo o številnih tavinah raznih polskih nekoliko razčistil položaj. Senzacija pa pridelkov, ki so bile izvršene v nočeh I bil poraz Šiške po Lešniku, ki se od zadnjih dveh tednov. V okolici Sv. Be- kola do kola zboljšuje. Sikošek je pa nedikta in Sv. Ane so mnogim neznani Iprekinil v nejasni poziciji s Cindričem. zlikovci izkopali cele are njiv, posaje- stanje: Rabar in Carev 4*A, Šiška 4, nih z krompirjem. Kradejo tudi čebule, Jonke 31/* (2), Rajkovič in Šubarič 3'A, cumare in fižol. Kmetje so morali svoja [Lešnik 3 (1), Mtiller 3, Avirovid 2XA (1). Turk 2‘/s, Herbatin in Sikošek 1 in pol polja in vrtove zastražiti, o. Radi slinavke in parkljevke. Živin-1 (j) jtd ski sejem v Gornji Radgoni, ki bi se imel vršiti dne 10. avg., je bil radi se pojav- jajoče slinavke in parkljevke v ljuto- tresenodo deset njegovih bratov in se-merskem in lendavskem okraju prepove- ster, ^ki. se vsi potegujejo za mrljardno dan od oblasti. Radi te nevarne bolezni dediščino. je spet meja med Jugoslavijo in Nemčijo zaprta. n. Malarija v Sremski Mitroviči. V Mitroviči je izbruhnila epidemija mala- 0. Cigani so ukradli konja. Na Vrhlogi rije. Ljudje se zdravijo, kakor vedo in pri Pragerskem so ukradli posestniku znajo. Najtežje je za siromake, ki ni-Šoba Josipu cigani iz hleva konja. Že majo denarja za zdravniško pomoč, kajti prejšnji popoldan so se zglasili pri njem j večina siromakov ni nikjer zavarovana, in za istega konja barantali. Do kupčije pa ni prišlo. To so storili cigani lq zato, da so si konja in pa poslopje dobro ogledali, da so ponoči konja tem lažje odpeljali, Tatinski ciganski tolpi so orožniki že za petami, vendar jih doslej še niso izsledili. o. V Dravo se je pognal in utonil. V Dravo se je pognal Ivan Seršen, delavec iz Tovarne za dušik v Rušah. Odlikovani bojevniki za osvo bojerije Prekmurja Češkoslovaški vojaSki ataše v Beo gradu javlja ,da jc češkoslovaška vlada podelila trem Zagrebčanom visoko vojno odlikovanje Češkoslovaškega vojnega križca. Odlikovani so: gg. Dragotin Dolček, kapetan v pok.. Drago lin Lesič, mornariški narednik-vodnik in mornar vojak Dragotin C.ulinovič Vsi trije so’’ člani Združenja vojnih Dobrovoljcev zfa osvobojen je severnih pokrajin krtkov Medmurja, Prekmurja. itd. Češkoslovaška vlada je podelila visoka in redka odlikovanja zato, ker jc poročnik DolČek na svojo pest prodrl v Prekmurje in zavzel Dolnjo Lendavo, Hotiče, Beltince in Mursko Soboto, da bi sc pri Bratislavi združil s češkoslovaškimi četami, ki so prodirale s severa. Podeljevanje odlikovanj sc bo izvršilo na svečan način. Gortanovi tovariši amnestirani n. Ministrski predsednik dr. Stojadl- novič se je iz Beograda povrnil na Bled. Včeraj je v vili Zlatorog sprejel ame- n. Ugrabil svojega otroka. V Zagrebu je ugrabil na prav amerikanski način šofer Gustav Vrbanc svoje leto in pol staro hčerko. Ko se je Vrbanc pred kratkim ločil od svoje žene, je osatla hčerka pri njej. Otrok je živel pri materi, dokler ni prišel oče ponj z avtomobilom in štirimi pomagači. Mati je v zadnjem hipu zagledala, da ji odnašajo otroka. n. V Tlvatski luki se je za nevihte rat-bil in potopil motorni brod »Sv. Ariian-gel«, ki je bil privezan ob obali. Ko je nastal vihar, so ga valov ivrgll ob obrežje. Mornarji so poizkušali, odvesti brod na riškega poslanika v Beogradu Blis-Linea. 0(jprt0 morje, kar pa jim ni uspelo zaradi n. Gonng pride v Dalmacijo začetkom \ideki& v motorju. oktobra in bo ostal v okolici Dubrovnika mesec dni. Prve dni septembra pride v Split nemški športni minister Tscham-mer und Osten, ki bo prav tako ostal na našem morju delj časa. 11. Angleško ladjevje pri nas. Iz Dubrovnika je odplula te dni angleška vojna n. Podivjano dekle opilo petletnega otroka. V Sarajevo je neka pijana deklina izvabila v gostilno 5 letno dekletce in ji ponujala sladkorčke. Za vsak sladkorček je moralo dekletce spiti čašico ruma. Gosti, ki so prišli v gostilno, so k * velik idealizem, s katerim se mora-^ boriti za naše ideje. .Nato je občni zbor sprejel sledečo redčijo: Zavedajoč se prav na tem mestu važ-; s°sti trenutka in odgovornosti nasproti ^i^niu narodu in svoji nacionalni ze-■ *‘n]e»i državi, ki proslavlja letos jubilej ^ ^iesa 201etnega obstoja: zavedajoč ^se Ij^lje, da ne moremo biti brezbrižni jsproti dogodkom v naši bližini, podamo: Up' Novi položaj nalaga vsem napred-^ akad. starešinam posebne narodno-v rambne dolžnosti, ki se jim brez ne-vartiosti za varnost in ugled naše držaji .ter obstoj našega^ naroda nihče ne 'n ne sme izogniti. ' Proti vsem nevarnostim, ki bi 1110 Iz Rima se ie izvedelo, da so amnestirani Živko Gortan ter Dušan in Vekoslav Ladavac, ki so bili obsojeni pri znanem Gortanovem procesu na 30 let težke ječe. Vsi trije amnestirani rojaki so odsedeli 91etno kazen v kaznilnici v Civitavccchia. Tabor savinjskih hmeljarjev Savinjski hmelarji so imeli včeraj v Žalcu svoj običajni vsakoletni hmeljarski tabor, na katerega se jc zbralo nad 500 hmeljarjev. Tabor jc vodil predsednik Hmeljar, zadruge, celjski župan g. Mihelčič. Poročilo je podal hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar ,ki je ugotovil, da so se hmeljsld nasadi, ki so spočetka kazali slabo, v zadnjem času nekoliko pppravili, tako da bo letošnji pridelek povprečno dober, vendar ne bo dosegel pridelkov prejšnjih let. Kakšna bo letošnja cena hmelja, to pa se zaenkrat ne da še preceniti,, ker jc cena odvisna od pridelkov po drugih deželah. Vsekakor bo ugodno vplivalo na cene. hmelja to, da pivovarne nimajo več starih hmeljskih zalog. raste pa tudi konsum piva. Na zborovanju so bile sklenjene resolucije, ki zahtevajo ustanovitev hmeljarske - selekcijske postaje, pomoč hmeljarski U« ladja »Warsphite«. Nadalje pristane spravili o^oka, k. je zgleda ^ mr-pred Dubrovnikom angleška vojna ladja ^ v boln šm^ »Protektor«, ki bo ostala v pristanišču Mec- Pohaja e obsodiliI P« Sidiko 10 dnj Prohič na deset dni ječe; izgovarjala se n. Nova opera v Beogradu. V Beogra- >e« da ie mata sama hotela, da ji nataka du nameravajo podaljšati trg Slavije do ™m* Ljudje j°~ . ilutvn Parka »Maneža«, da bi na ta način do- devo so javili državnemu tožilstvu. bilo mesto enega največjih trgov. V sre- n. Muzej beograjske občine in Biblio-dišču trga bi stala opera in Narodni mu- teka praznujeta 10-letnico svojega ob-zej. Ker je tehnična direkcija že pripra- stoja in dela. Pojavila se je potreba, da vila načrte, bo vprašanje postavitve se za obe ustanovi zgradi posebna opere rešeno v najkrajšem Času. Stro- zgradba. ški preregulacije trga bi znesli okoli 40 B Monopoteka uprava gradi palačo, ki milijonov dinarjev. _ U>o stala 3,000.000 din in bo predvidoma n. Za olepševanje Splita, zlasti z ze- j zg0tovljena do novembra prihodnjega 1. lenimi nasadi se je pridno začela brigati Iposlopje bo zgrajeno na kraju, kjer so mestna občina. Na prostrani planoti nadljjjjj sedaj magacini za soh Balkansko cesto bodo napravili park in n. Steklen informativni urad na xa- dečji vrt Nove biSe na odprtih mestih m kolodvoru b0 zgradil raestni se bodo dovolile le pod pogojem, da bo- Kuristien. urad PostavljB*n bo meri do nnele tudi vrt. glavnim kolodvorom in pn’im prehodu n. Ali je Splitčan Josip Zahar potomec 0jj vhodu v peronske podzemeljske »kralja topov«? Splitčan Josip Zahar do-1 Z gradnjo sc bo pričelo takoj, kazuje, da je znani »kralj topov« Vasilij j)aj;c doi,i glavni kolodvor 'reliefno Zaharov njegov stric v tretjem kolenu. ski(;0 zagrebške gore in orijentacijsko T""» <7- ! »l! I * karto mesta, n. Banjaluka dobi nov kolodvor. Po Zaharovi smrti je začel zbirati potrebno gradivo, da dokaže sorodniške I Ker bratje, ki so se pisali Zahar. Dva sta se luka - Doboj - Valjevo, ki jo bodo v odselila v Odeso, in oden limed nillu i= «e|r, madM je imel edinega sina Vasilija, kasneBcja Jl« , njnrl lldi »kralja topov«. Tretji brat pa je postal dvor- Njill0V0 pr~šnJ.° SjjSS dvorni svetnik na Dunaju. In prav sin mesbia uprava^ Tudi kolodvor začnejo tega dvornega svetnika je Josip Zahar, kmalu postavljati. rt.a-nln ki se poteguje za miljardsko dediščino n. 3 milj one din bo stala gradnja iz Francije in Anglije. J. Zaharu se je rudarske Sole v Knjaževcu. Rudarska posrečilo dobiti po diplomatski poti do- Sola v Knjaževcu bo druga te vrste pri kaze od turške vlade, da je spremenil nas, Imela bo zadostno število prebogati stric ime iz Zahar v Zaharov, ko štorov za razrede, laboratorije m za je živel v Turčiji. Dalje je še J. Zahar interna!. Solo gradijo v tem kraju, ker dognal, da je bil oče Zaharova katoličan jc knjaževska okolica bogata na črnem ter se je poročil v rimskokatoliški cerkvi prcmogir Rudniki Dobra Sreča Tre-v Odesi. J. Zahar ni sam; po bivši Av- sibnbn, Podvis, Blagovesrti in Dubra-striji, po Italiji in naši državi živi raz-'va so kakovostno na vrtim. Maribor Načrti za reorganizacijo zdravstvenih ustanov Ministrstvo za narodno zdravje in socialno politiko je za čim temeljitejše poznavanje naših zdravstvenih problemov razposlalo vsem banovinam predloge, da napravijo načrte in prouče vsa vprašanja, ki se tičejo pravilnejše reorganizacije zdravstvene službe pri nas. Največ se stremi za tem, da bi se razširila zdravstvena služba med širše sloje ljudstva, prav posebno med kmečko prebivalstvo. Zdravstvene ustanove bi se hotelo urediti tako, da bi se lahko. sleherni državljan zdravil pri zdravnikih ambulantno, po bolnicah in sanatorijih. Posebna paž-nja naj bi se posvečala uničevanju tuberkuloze, pegastega legarja in malarije. Pripravljajo se v tej zvezi novi zakoni kakor Zakon za urejevanje zdravstvene službe, Zakon o zaščiti družine, Zakon o bolnicah, Zakon o dojenčkih itd. Zakon o zaščiti družine predvideva obvezno bolniško zavarovanje družine na ta način, da družine z večjim številom otrok plačajo manj kot one z manjšim številom. Za proučevanje prehrane je ustanovljen poseben komite, v katerem so zastop niki vseh ministrstev, ki pridejo pri tem vprašanju v poštev. Dolžnost komiteja je, da prouči vse možnosti glede gospodarstva in pravilne prehrane ljudstva; na dalje, da podvzame potrebne ukrepe glede notranje in zunanje trgovinske politike Zborovanje zveze mesarskih združeni V nedeljo so se zbrali v Mariboru zastopniki mesarskega stanu iz vse Slovenije, da proslave 50-letnico mariborskega združenja in da zborujejo o svojih stanovskih zadevah. Jubilejni občni zbor mariborskega združenja je bil v nedeljo zvečer v Gambrinovi dvorani ob navzočnosti zastopnika mestne občine podžupana g. Zebota, obrtnega referenta dr. Senekoviča* podpredsednika zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g, Ogrina, zastopnika Saveza hrvaških mesarskih obrtnikov v Zagrebu dr. Dejaka, predsednika Zveze mesarskih združenj dravske banovine g. Dimnika in številnih drugih delegatov. Slavnostno zborovanje je vodil predesednik združenja g. Fidler, ki je v svojem pozdravnem govoru očrtal pomen in naloge organizacije za varstvo stanovskih interesov. Nato je podal tajnik g. Novak pregledno poročilo, ki prikazuje krepki razvoj združenja v teh 50-tih letih. Organizacija, ki je bila sprva omejena samo na mesto Maribor, obsega danes ves mariborski okoliš ter ptujski in ljutomerski okraj. Občni zbor je nato na predlog predsednika g. Fidlerja enodušno izvolil za prvega častnega predsednika združenja g. Jakoba Dimnika v priznanje njegovih zaslug na zadružnem polju nadalje so bile podeljene pohvalne diplome naslednjim zaslužnim članom: Franu Hohnjecu, Jerneju Fidlerju, Antonu Tavčarju, Romanu Brezočniku, Josipu Drašu, Blažu Scrdinšku, Vinku Piršu, Josipu Kirbišu, Blažu Gselma-nu, Rudolfu Solaku, Matiji Holcu, Frideriku Wutteju, Juriju Šrotu, Josipu Merklu, Otonu Polegegu, Franu Filipiču, Vinku Pernatu, Štefanu Pavšiču in Ivanu Vonibeku. Po pozdravnih govorih raznih predstavnikov je bil občni zbor zaključen Občnemu zboru je sledil animiran prijateljski večer. Na praznik dopoldne pa še je vršil občni zbor mesarske zveze, ki se ga je udelžilo 30 delegatov iz vse Slo venijo. Občni zbor, ki mu je predsedoval zvezin predsednik g. Dimnik, je sprejel več resolucij, ki se tičejo zahtev in interesov mesarskih obrtnikov. 50 letnica društva mariborskih brivcev V nedeljo zvečer so mariborski brivci slovesno praznovali 501etnico svojega združenja. Slavnosten sestanek je bil v hotelu Meran ob veliki udeležbi članstva. Predsedoval je društveni predsednik g. Novak, ki je pozdravil goste iz Ljubljane in Celja in na kratko opisal težave, s katerimi se ima boriti brivski stan. Iz poročil tajnika in blagajnika je razvidno, da se združenje krepko razvija, kar je dokaz, da se članstvo zaveda važnosti svoje organizacije. Podeljenih je bilo nato 75 diplom. V združenju je včlanjenih 155 mariborskih in okoliških brivskih mojstrov. V imenu občine je zborovanje pozdravil in izrekel čestitke k jubileju g. mestni svetnik Sluga. Zaključek VII. Mariborskega tedna Včeraj je bil zaključen Vil. Mariborski teden. Zato je bilo na razstavnih prostorih živahno kakor malokdaj. Zanimivo je, da je bil obisk Mariborskega tedna od zunaj boljši od lanskega, saj je'bilo opaziti goste iz najoddaljenejših krajev naše države. Seveda je slabo vreme precej vplivalo na obisk. Obisk letošnjega Mariborskega tedna je bil osredotočen predvsem na nedelje in praznike in je bil obisk med tednom slabši. Začetkom tedna je vreme zelo nagajalo, zato pa se je proti koncu obisk izenačil. Zadnjo nedeljo je doživel Mariborski teden rekordno število obiskovalcev, ki ga doslej še ni zabeležil. Mnogo je bilo obiskovalcev iz Gradca, ki so se zlasti zanimali za našo industrijo in obrt. Seveda je bila jubilejna kulturna razstava Maribora deležna največje pozornosti. Ker statistika o prometu na letošnjem Mariborskem tednu še ni zaključena, število obiskovalcev še ni ugotovljeno, vendar pa ne bo dosti manjše od lanskega leta. Pa sem le mislil, da bom kaj zadel Tako so včeraj vsevprek tožili tisoči, ki so igrali na tomboli Jadranske straže. Vsak je pač pričakoval, da se bo lahko odpeljal s tombole z elegantnim avtomobilom. Sreča pa je obiskala Rozalijo Sternovo, delavko v opekarni v Račah, j motornega kolesa se je razveselila Kri- j sta Satler iz Maribora, moderno spalnico je zadel Rihard Miiller, doma v Ponikvi. Železničar Franc Širca bo poslušal radio, na klavirsko harmoniko bo pa igral St. Benko. S kolesom se bodo postavili I. Vidovič, Razvanje, Matjaš Josip in Pesi Ana iz Fale. Skupaj je bilo 25 tombol, ki so jih zadeli po večini potrebni. Nekdo se je zglasil pri komisiji, da je zadel tombolo. Res so bile izžrebane vse številke, toda mož je igral na tablico nekega gasilskega društva. Seveda se je močno vračunal... Zanimanje za tombolo je bilo izredno veliko in so stražniki z veliko požrtvovalnostjo vzdrževali red. Saj pa tudi tako bogatih dobitkov ni na vsaki tomboli in ni čudno, če so zahrepeneli po njih številni Mariborčani in celo širša okolica. Priklopite več vagonov Večerni vlak, ki odhaja 18.46 iz glavnega kolodvora v Mariboru proti Koroški, je po navadi tako natrpan s potniki, da morajo postajati po hodnikih. Že na gl. kol. ljudje tekajo tik pred odhodom vlaka od vagona do vagona, da bi našli kje kako še nezasedeno mesto. A oni potniki, ki vstopijo na glavnem kolodvoru, so še srečni proti onim, ki vstopijo v prenatrpane vagone na koroškem kolodvoru. Ta stiska bi se pač lahko odpravila s pri-klopitvijo dveh do treh vagonov, ki bi se odklopili v Rušah, a drugo jutro znova priklopili sedmemu vlaku. m. Bolnišnica prenapolnjena. Kirur-gični oddelek mariborske bolnišnice je štaino prenapolnjen. Skoraj isto je na drugih oddelkih. Zaradi pomanjkanja prostora morajo nekateri bolniki ležati n« hodnikih. Zato je potrebno, da se novi paviljon mariborske bolnišnice čim-prej dogradi, ker dosedanja iolnišnica nikakor ne zadošča potrebam mariborskega okoliša. m. Koncert v korist godbenikov vojaške godbe. Pod vodstvom svojega kapelnika, kapetana I. razreda g. Josjpa Jiraneka, bo priredila tudi letos vojaška godba tukajšnjega 45 pehotnega polka v mestnem parku svoj samostojni koncert, na katerem bo igrala skladbe iz najpopularnejših operet in zvočnih filmov. Ker bo čisti dobiček namenjen godbenikom, opozarjamo že -;edaj nanj našo javnost. Dan koncerta bomo še objavili. m. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Ker se kljub opozorilom doslej ni vpisala niti desetina vseh vajencev in vajenk, zato izjavlja šolska uprava ponovno, da bodo vpisi na vsak način zaključeni z dnem 21. t. m. Proti delodajalcem, ki do tega dne svojih vajencev in vajenk ne bodo vpisali, bo šolska uprava postopala po zadevnih zakonitih predpisih, m. Važen razglas za rezervne oficirje. Dne 19. in 25. avgusta t. 1. se bodo vršile v neposredni mariborski okolici vaje za usposabljanje rezervnih oficirjev. Gg. rezervni oficirji se naprošajo, da se v čim večjem številu udeleže vaj, ki se vršijo izključno radi njih. Gg. rezervni oficirji se naj javijo imenovana dneva v kasarni Vojvoda Mišiča do šeste ure v uniformah; oni, ki nimajo uniform, pa v ci-vilu. m. Predstojništvo mestne policije v Mariboru sporoča, da se redni tedenski pregledi motornih vozil dne 17. in 24. t. m. radi odsotnosti članov komisije za preizkušnjo motornih vozil ne vrše; m. Hudo ranjen je bil včeraj ob priliki cerkvenega slavja v Jarenini v Slov. goricah 221etni viničarjev sin Avgust Pešl, ki je hotel pomiriti fante, ki so se med seboj stepli. V neki gostilni v Dogošah v pobreški občini je bil ranjen mesarski pomočnik Josip Beranič, ker so se med seboj stepli fantje. m. Izvirek slatine je odkril ob vznožju Pohorja na severnem pobočju g. Vinko Plohl o priliki svojih lovskih obhodov. Analiza vode kaže, da vsebuje precej kovinskih snovi. * Krasna Logarska dolina Vas vabil »Putnikov« izlet z modernim avtokaroni v nedeljo dne 21. avgusta: cena le din 110.— za osebo! Prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor-Ptuj. Prihodnji izlet v G raz z luksuznim avtokaroni »Putnika« v torek dne 23. avgusta. Cena le din 100.—. Zasigurajte si pravočasno mesta! Prijave pri »Putniku« Maribor. Kultura Gustav Šilih: Beli dvor Založila Tiskovna založba v Mariboru. 395 strani. Po večih letih zopet mladinska knjiga, ki jo vzameš, ko si jo pričel brati, v roke z veseljem, in ki jo odložiš, ko si ji prišel do konca, z zadovoljstvom! V razgovoru o njej in njenem namenu mi je dejal njen avtor približno to-le: »Hotel sem s svojim romanom podati razvoj dečka, ki odrašča sicer pod neugodnimi okoliščinami in v težkih razmerah, ki ga pa te težave ne odvedejo med destruktivne elemente človeške družbe, kamor zaide — žal — precej slovenske mladine, nego vzbujajo v njem konstruktivne sile ter napravijo tako iz njega moža, kakor bi jih naš narod potreboval mnogo. Njegova zgodba začenja' tam v letu 1902. in se razteza približno do 1. 1924. Vpletel sem vanjo narodnostno borbo med Slovenci in narodnimi odpadniki ter poskusil tudi v tem oziru zanetiti v bravcu, ki sem ga predstavljal starega 12—15 let, razumevanje za važnost našega narodnega problema, zlasti ob naši meji, katerega današnja mladina prečesto zanemarja. Upam, da mi je to uspelo.* Ni dvoma — piscu je to uspelo! Že iz fabule je razvidno, da jo je avtor romana zasnoval na psihološki podlagi; na ponosu Gradnikov, stopnjevanem do ošaiboosti in nato na njihovi — zopet dušeslovno pripravljeni izpre-obrnitvi; na grabežJjivosti Miklausinovi in posebni duševni nastrojenosti njegovega sina Ulrika, na idealizmu učitelja Urbančiča, ki pa ni brez človeških slabosti, in tako naprej, če bi karakterne poteze poedinih oseb premotrili natančneje, bi našli, da ni v njih nikakega prevrata, ki bi ne bil možen in bi bil radi tega neutemeljen, nego nasprotno: iz- premembe, ki se v značajih poedinih oseb pojavijo, so le logična posledica razvoja, seveda včasih nastopivša pod vplivom zunanjih razmer. Najbolj šibak je morda duševni preobrat starega Mi-klausina; toda če pomislimo, aa je to tako rekoč zlomljen starec, ki je že sko-ro sklenil z vsem posvetnim, nam postane tudi njegova duševna preobrazba razumljiva. Mogoče najgloblje v človeško dušo pa je pisec pogledal tam, kjer združi skupna življenjska nevarnost, mlada moža Lovreka in Ulrika, ki sta še pravkar stregla drug drugemu po življenju v čustvu človečnosti. V tem boju moremo videti višek dramatske borbe in na to sledečo peripetijo. — O pripovedovanju je treba vobče reči, da je napeto in realistično. Neosnovan »deus ex machina«, ki bi bil dejansko nemožen, je piscu neznan. Odraslega čitateljn moti morda nekoliko manj verjetno posezanje v dogajanje po lepi Ani, katere zgodba je vpletena v roman. Toda prvič je roman mladinski in zato tudi nekoliko pravljičnosti iz njega ne mora biti izključene, drugič pa — ali nismo baš mi, ki smo čutili trpljenje svetovnega klanja sami na sebi, doživeli zares tolikokrat »slučajev«; ki si jih nismo znali razložiti in ki jim razlage ščemo zaman še po dvajsetih letih? Treba je končno pripomniti še to-le: če se ob »Belem dvoru« spomnimo povesti istega pisca »Nekoč je bilo jezero«, tedaj opažamo, da ima novi mladinski roman mnogo manj in mnogo krajše opise, ki jih je polna ona povest; četudi so lepi, so za mladostnika, ki se mu hoče »dejanja«, vendar včasih dolgočasni. Tega nedostatka >:Beli dvor« nima in pomeni to znaten napredek, kakor dokazuje sploh ves roman, da je pisec v temeljitem poznavanju duševnosti mladostnikove zajel življenje tam, kjer mladostnika zares zanima, in g d' tudi prikazal na način za mladostnika zanimiv, če je pri tem dal romanu vzgojno tendenco, to vrednosti romanu ne zmanjšuje, zlasti ker ni storil tega morda šablonsko — na eni strani (nemčurski) vse senčno, na drugi (narodni) vse sončno; ljudje so marveč, kakor živijo. In to je mogoče ena največjih romanovih vrlin, da ni papirnat, nego zares življenjski. — če rečem še, da jezik dokazuje, da je roman pisal profesor. ni to zanj omalovaževanje, nego priznanje: čist je, pravilen, sintaktično in oblikovno izpiljen; na mnogih mestih izdaja piščevo ožjo domačijo, iz katere je pisec prinesel dokaj doslej v knjigah še neznanih izrazov. S tem je obogatil tudi naš knjižni besedni zaklad. . M. Kovačič. k. V Nišu so v nedeljo odkrili 3 spomenike: Nikoli Pašiču, Todoru Milova-niču (dolgoletnemu županu) in Tasi Ata-nasiju Petrovi§u (učitelju). Kipe je izdelal niški kipar Slavko Miletič. O Pašiču j je govoril minister Dragiša Cvetkovič- k. Dr. Stevan Zagorčič je objavil zgodovinsko dramo: »Hajduk Veljko«. Srbski listi prinašajo o njej obširne ocene* k. BHoljskl esperantskl pesnik Mila11 Miškovič se lahko ponaša, da poznai0 njegove pesmi (220 sonetov) po vsefl1 svetu. Objavil jih je v raznih svetovni!* esperantskih listih, posebno v Šanghaj' skem listu La mondo. k. Razstava o osvajanju severne#9 tečaja. Sovjetsko Društvo za kulturi'0 stike s tujino je poslalo v Združene dr' žave razstavo, ki ponazoruje sovjetsK0 osvajanje Arktide. Na razstavi je zbra’’ številen material o Papaninovi eksped1' ciji, o strašnih poletih Čkalova in Gr0' mova iz Moskve v USA čez severni te' čaj, kakor tudi o potovanjih ruskih ark' tičnih ladij »Sibirjakov«, »Sadko«, »Si®' dov« in »Čeljuskin«. Ostalo gradivo Pri' kazuje obiskovalcu razstave gospodi' ski in kulturni razvoj ruskega sever?' delo znanstveno-raziskovalnih slanic | življenje severnih sovjetskih uarodov* J v Mariboru dne 16. VIII. 1938. »V e č e r n i k« Stran 5. Spori SK SLAVIJA (OSIJEK) : SK ŽELEZNI-CAR 4:1 SK Železničar je povabi! v Maribor bivšega ligaša, osiješko Slavijo, ki je pokazala prav lepo igro in so številni sledalci sledili poteku igre z velikim zadovoljstvom. Sicer je bila Slavija res boljša od Železničarja, vendar je zmaga nekoliko previsoko izražena. Zelo dober je bil Železničarjev napad, pogreša le odločnosti pred nasprotnikovim golom. Občinstvo si želi še več tako lepih iger, kot je bila nedeljska. II. KOLO LIGINIH TEKEM V nedeljo so ligaši odigrali drugo kolo, ki je prineslo več presenečenj. Največje je bilo gotovo v Ljubljani, saj ni najbrž nihče pričakoval, da bo Ljubljana odvzela Hajduku kar dve točki. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Ljubljana : Hajduk 2:1. Hašk : Slavija (Sarajevo) 2:1. Gradjanski : Slavija (Varaždin) 4:2. BSK : Jedinstvo 4:0. Jugoslavija : Bask 1:0. Sparta : Gradjanski (oba Zemun) 1:1. Ljubljana je po drugem kolu na sed-niem mestu. razlika med njim in prostim stilom. Njihovo mnenje je podprl tudi dr. Donath, tajnik mednarodne zveze in glavna osebnost madžarskega plavalnega športa, ki je ob zadnjih tekmah izjavil, da se je prsni stil tako približal prostemu, i da ga bo sčasoma treba sploh odpraviti kot posebno plavalno disciplino. Obe mnenji podpirajo tudi diskvalifikacije na svetovnem prvenstvu Američanov, ki so plavali sicer »metuljčkov« slog, vendar so bili njihovi udarci nog že popolnoma podobni udarcem, ki se jih uporablja pri crawlu. Po vsem tem je videti, da se angleška plavalna zveza še ne bo tako kmalu odločila, da prizna novi prsni stil. CERER TRETJI! Evropsko prvenstvo v plavanju in 'vaterpolu je končano. Pokal v plavanju je osvojila Nemčija, pokal madžarskega regenta Horthyja si je priborila Madžarska kot najboljša v waterpolu, pokal za najboljšo damsko ekipo je odnesla Holandska. Tudi mi smo dosegli velik uspeh, do sedaj največji v zgodovini plavalnega športa. Naš Tone Cerer je bil tretji na Progi 200 m prsno s časom 2:47.6! BILANCA KOLESARSKE DIRKE Kolesarska dirka okoli Hrvatske in Slovenije je končana. Proga je bila izredno težka, kar vidimo že iz številnih padcev, saj je moral celo favorit Prose-nik odstopiti, ker se je blizu Slovenske Bistrice zaletel v avtobus in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Na zadnjem startu v Bjelovaru je odstopilo 9 dirkačev, ker komisija ni hotela upoštevati njihovega protesta. Davidoviča je namreč nekaj časa vlekel avto, kar je seveda prepovedano, vendar je komisija protest zavrnila. Na cilj je prišel prvi Da-vidovič (Železničar, Zagreb), 2. Penčev (Orao, Zagreb), 3. Mihelčič (Karlovac). O NOVEM PRSNEM STILU Ob priliki tekmovanj za svetovno prvenstvo v Wembleyu pri Londonu so se pojavili v angleških časnikih članki, ki so značilni za moderen način plavanja in za prilike v plavalnem športu sploh. Angleška plavalna zveza, ki je najstarejša zveza — šteje čez 70 let — do sedaj še ni priznala novi »butterfly« stil pri prsnem plavanju. Mednarodna zveza, ki je bila ustanovljena 1. 1908 kot točna kopija angleške zveze, pa ga priznava. Tako so na svetovnem prvenstvu Plavali v Angliji nedovoljeni »metuljčkov« stil. Vzrok, da angleška zveza še ni do-v°lila novega stila, je v veliki meri v znani konservativnosti Angležev. Znano je, da so se tudi crawla dolgo otresali, končno so ga pa le morali priznati. Pri jjovem prsnem stilu je vendar položaj drugačen. Angleži trdijo, da se je le-ta stil tako izpopolnil, da je prav majhna s. V tekmah na Ljubelju, je startalo rekordno število dirkačev in je postavil nov rekord v kategoriji prikolic Italijan Abartli Karel, ki je zboljšal rekord kar za S sek., najboljši domačin je bil pa Ilirjan Šiška, MTK Ilirija. Zanimanje je bilo ogromno, posebno še, ker je bilo tekmovanje združeno s proslavo 251etni-ce MTK Ilirije. s. Hud poraz naših teniških igralcev. Naši igralci, ki so gostovali na Poljskem, so izgubili s poraznim rezultatom 0:6. s. Borba med Avstralijo in Japonsko za Davisov pokal se je končala z rezultatom 3:2. s. Naši rokoborci izgubili v Trstu. Naša reprezentanca, ki je nastopila proti Tržačanom, je izgubila s 5:2. Od naših sta zmagala Vujovič in Fischer. s. V nedeljo dopoldne je bil juniorski lahkoatletski miting, katerega so se udeležili Maraton, Železničar, Rapid in SK Celje. Včeraj dopoldne pa je ISSK Maribor priredil medklubsko kolesarsko dirko, ki je vodila iz Maribora skozi Sv. Jakob, Maina. Št. lij in nazaj v Maribor. Rezultati so povprečni, sodelovalo pa je le 8 dirkačev. Najboljši čas je dosegel Štefan Rozman. Širite , Veternik" Gospodarstvo Za racionalizacijo in modernizacijo našega poljedelstva Ako se ozremo po državah srednje Evrope, zlasti na one, ki meje na nas, opazimo, da so v zadnjem desetletju po-vetile prav posebno pažnjo svojemu poljedelstvu. To pažnjo so rodila seveda avtarkična prizadevanja, toda rezultati so pozitivni in bi morali biti tudi za nas Slovence poučni. Italija, Nemčija, češkoslovaška in bivša Avstrija so kot še tik po vojni agrarno pasivne države uspele s svojim načrtnim izboljševanjem in moderniziranjem poljedelstva ter ustvarile ravnotežje, ki jih je že skoraj v celoti osamosvojilo. Tedaj je bila poljedelsko pasivna tudi Slovenija in je ostala. Mi še vedno ne pridelamo toliko živil, zlasti ne žita, kolikor bi jih potrebovali za svojo prehrano. To dejstvo nam je postalo že nekako samo po sebi razumljivo in nikogar ni pri nas, ki bi se resno vprašal, ali je res nespremenljivo? Ali smo Slovenci sploh premišljevali o tem, da bi bilo treba kaj v tem oziru ukreniti, ali bi bilo mogoče ukreniti ter kaj in kako? Nismo. S svojim poljedelstvom smo ostali konservativno tam, kjer smo bili pred sto leti v popolnoma drugačnih, primitivnih in patriarhalnih razmer. Ako torej sami iz sebe ne moremo ničesar novega začeti, potem se ozrimo vsaj v soseščino in se poslužimo izkušenj, ki si jih je ta pridobila. Pred vsem pa vzemimo od tam spoznanje, da je potrebna dandanašnjemu poljedelstvu znanst-veno-strokovna podlaga. Na to nam ga morajo postaviti poljedelski strokovnjaki, katerih naloga je proučiti naš način pridelovanja in s pomočjo strokovnjaških poizkusov določiti kakšne poljedelske rastline naj gojimo, na kakšnem ozemlju in v kakšnem obsegu. Pri tem je pa treba strniti v skupno sopomoč: kemijo, klima-tologijo, prirodoslovje, znanost o prehrani, sociologijo in narodno gospodarstvo. Pri vsem je treba izvedeti na podlagi statistik, česa ima Slovenija premalo, koliko ima premalo in iskati potem teren za kultiviranje tistega poljedelstva, ki nam je za odstranitev pasivnosti najbolj potrebno. Ta teren je mogoče najti: prvič z melioracijami, drugič z intenzivnejšo izrabo slabo izkoriščanih tal in tretjič z opustitvijo oziroma omejitvijo tistih poljedelskih kultur, ki jih imamo preveč, a so v izvozne namene nepriklade in nerentabilne. Slovenci imamo ob Savi, Dravi, Muri, Dravinji itd. mnogo zamočvirjenega sveta, ki je danes slabo ali docela neizkoriščen. Ponekod, n. pr. na Dravskem in Murskem polju, imamo borove gozdove, ki nam ne prinašajo prave, koristi in nam služijo kvečjemu za drva, pa še to šele čez dolga leta. Drugod pa se vbadamo še dalje preveč z vinogradništvom, čeprav so izgledi za prodajo in primerno ceno vina vsako leto manjši. Povsod tod bi lahko dobili obsežna zmljišča za pridelovanje tistih agrarnih produktov, katerih nam danes primanjkuje. In koliko je sveta, ki je zanemarjen in skoraj brez vsakega haska. Ako bi vse to izginilo, bi se naši poljski pridelki, posebno pridelki žita lahko podvojili ,ali ne celo potrojili. Seveda tega ne bo zmogel posameznik. Ta naloga čaka naše poljedelske strokovnjake, ki jih imamo danes po raznih uradih, a žal le zato da rešujejo uradne spise, iz katerih ne bo nikoli zraslo nobeno zrno pšenice. Zato manj birokracije in več dela na terenu. Ustanovi naj se posebna agrarna komisija, ki naj prevzame skrb za racionalizacijo in modernizacijo našega slovenskega poljedelstva. Ustanove naj se poskusne postaje in izdela načrt za postopno preusmerjanje. S tem ne bomo samo zmanjšali svoje agrarne pasivnosti, ampak bomo obdržali na domači grudi tudi tisoče kmečkih fantov in deklet, ki bi sicer morali siltti v že itak pre-natlačena mesta. —r. g. Povečanje izvoza lesa v Francijo. Pariška vlada je dovolila Jugoslaviji naknadni kontingent za izvoz lesa v višini 3000 ton ali 300 vagonov letno. Francija je doslej dovoljevala Avstriji kontingent 90.000 ton, ker pa je sedaj ta dežela odpadla kot dobaviteljica Francije, je Pariz razdelil kontingent na Balkan. Ena tretjina naknadnega kontingenta je pripadla nam. g. Letos bo nemara manj sladkorja. Znani Lichtov statistični urad v Magdeburgu poroča, da je stanje sladkorne pese v Evropi povprečno srednje dobor. Prognoza še ni mogoča, ker bo pridelek sladkorja odvisten od razvoja repe v prihodnjih tednih. Kaže pa, da bo letina nekoliko slabša, kot je bila lanska. g. Ameriške zaloge zlata so naravnost ogromne. Po poslednjih poročilih imajo Zedinjene države že 13 milijard dolafjev zlata, t. j. 55% celotne zaloge zlata na svetu, še pred štirimi leti je bilo v trezorjih le za 8238 milijonov dolarjev. Sedanji zlati zaklad predstavlja torej vrednost kakih 580 milijard dinarjev. S tem zneskom bi se državni izdatki Jugoslavije krili najmanj 48 let. Kraljica marija romunska: fyon da se bojim biti taka, kakršna pač sem. Odkar se tQ^n, sem bila odkritosrčna, skoraj nevarno odkri tjl0rcna> ak° se smem tako izraziti. Tega svojega sa-sPoznanja nisem mogla v sebi nikoli zatreti. In zdaj n'0rem prav tako malo kakor kdajkoli. sen d°is° Preden sem se dejansko odločila za to, If,,,1. s' hotela razločno odgovoriti na vprašanje, s lienM'? ;a zre*'^u naj prav za Prav opišem svoje živ- Zdaj se mi zdi, da se mi je posrečilo nepremakljivo določiti zorni kot, iz katerega morem pripovedovati svojo zgodbo. Ta kot opisuje moje razmerje do Romunije. Naj bo: Romunija in jaz ali jaz in Romunija; to je isto. In ako se sama vmešavam v opise dogodkov, opazovanj, zaključkov in sklepov, ne bodite nepotrpežljivi. Moje življenje je že dovolj bogato, da to vpletanje lahko opravičim; množica dogodkov in izkušenj je bik neredkokdaj prav toliko neizprosna, kolikor je pač bilo potrebno, da je napravila iz mene tekom časa in na meni prirojeni skromni- način nekaj takega kakor filozofa. Romunija in jaz. Seveda moram poseči nazaj, prav daleč nazaj, kajti nobenega življenja ni mogoče opisati popolnoma brez obuditve spominov na otroška in mladostna leta, kar je za oblikovanje značaja oboje neprecenljivo odločilno. Meni je mogoče z ljubeznijo zreti na mojo mladost, kajti bila je doba resnične sreče... Marija. PRVI DEL: OTROŠKA LETA. Rana mladost v eastwellskem parku. Rodila sem se leta 1875. v Eastwellu v grofiji Kentski v veliki, sivi hiši sredi lepega, obširnega angleškega parka v okolju gozdov, travnikov in svobodnih valovitih obzorij, veličastnih, strogih, toda ljubkih in mirno plemenitih. Angleški dom. Bila sem drugi otrok svojih staršev. Prvi je bil deček Alfred. Prav tako se je imenoval moj oče. Bil je drugi sin kraljice Viktorije in častnik angleške mornarice. Moja mati je bila očarana nad menoj. Dejala je, da ima deklice rajši kakor dečke irt dala mi je ime Marija. Tako je bilo ime tudi njej in njeni materi. Spoštovala in ljubila je svojo roditeljico z vso silo svoje duše. Marija Aleksandrovna, edina hči ruskega carja Aleksandra II., se je leta 1873. poročila z vojvodo Alfredom Edinburškim in prišla iz daljne Rusije, da bi živela v Angliji. Kdor meni, da je posebna sreča priti iz Rusije, v Anglijo, pač ne pozna čustev, ki so pri tem navdajala mojo mater. Na svojo domovino je bila priraščena z vso dušo in se v Angliji nikoli ne počutila popolnoma srečno, čeprav je imela tu mnogo zvestih prijateljev. Tembolj smo pa mi iz vsega srca ljubili Anglijo, v kateri smo zagledali luč sveta. Ta ljubezen nas je spremljala skozi vse življenje. Ko smo pozneje odkrili, da ni naša mati v svoji notranjosti Anglije nikoli občutila kot svojo domovino, ali vsaj ne kot tisto, ki jo najbolj ljubimo, nam je bilo hudo. To je tragedija »izvoženih« — ali morda bolje »uvoženih«? — mater, da jih njihovi z gorečim domoljubjem prežeti otroci v njihovi ljubezni do rodne domovine nikoli ne morejo popolnoma razumeti. Občutijo jo le kot popolnoma svojo in last domovine, v kateri so bili rojeni. Nikakor ne morejo razumeti, da polni njeno srce neka druga ljubezen. Posamezna vprašanja bodo med različnimi pokolenji ostala večno težko razumljiva. To bi morali spoznati in upoštevati: starši nasproti svojim otrokom, a nič manj tudi otroci nasproti svojim staršem. Kajti kdo more predreti do zadnjih kotičkov, potreb in razočaranj človeške duše? Nobena mati naj se ne slepi z upanjem, da se ji bo kdaj posrečilo presaditi v duše tistih, ki jih je rodila, svoje lastne ideale, nagnjenja in bolečine. Čas, okoliščine, okolje, vse povzroča, da postanejo otroci drugačni kakor so bili njihovi starši. Mimo tega naj ne pozabi nobena mati, ako jo otrok začudi ali razočara, da ni samo njen. Kajti v vsakem otroku se zlivata dve različni vrsti krvi, dve dolgi vrsti prednikov. (Pri tem ni prav nič važno, ali so slavni ali ne.) Dve individualnosti vplivata na njihov nastanek, kateri osvaja vsaka mati že po svojem bistvu nagonsko... Saj je le ona bila tista, ki jih je nosila in v smrtnih bolečinah porodila. (Dalje sledi.) Zanimivosti Katastrofa češkoslovaškega potniškega letala Preteklo soboto se je dogodila češkoslovaškemu letalu, ki je vzdrževalo zvezo med Prago in Strassbourgom težka nesreča. Na mestu so bili mrtvi trije člani posadke in 13 potnikov; v bolnišnici v Nurenbergu pa je umrla še 17 žrtev, Kretnerova, ki je podlegla ranam. Četrti član posadke je ranjen Nesreča se je dogodila 13 km od vasi Oberkirclien. Po dosedanjih vesteh je letelo letalo do kraja nesreče brez vsakršnih motenj ter je bilo v stalni zvezi z radio postajo v Strass-bourgu in s pomožnimi radio postajami v Nemčiji. Ko pa se je letalo spuščalo proti Strassbourgu se je zaletelo v breg, ki je bil v megli. Letalsko ministrstvo je poslalo na kraj nesreče preiskovalno komisijo s svetnikom ministrstva za gradnje in drugimi strokovnjaki. Med žrtvami nesreče so: Harold Frank, ravnatelj filma „Fox Film“, ki producira znane tedenske tontilske preglede; filmska igralka Margaretha Tun (Greatt Haid); knjigotržec Ber-heim, lastnik ene največjih antikvarn v Evropi itd. Posadko so sestavljali: prvi pilot Brabenec, drugi pilot Kra-hulec in radiotelegrafist Soukup. Trupla žrtev nesreče se nahajajo v nurenburgški mrtvašnici. Krste so vse zasipane od cvetja. — Na kraj nesreče so prišle komisije nemškega letalskega ministrstva in češkoslovaških pristojnih oblasti, da podrobneje ugotovijo vzroke katastrofe. AMERIŠKI TURISTI NA HIMALAJI. Poleg angleške odprave k Mountu Eve-lestu in nemške odprave k Nanga-Parba-tu se je letos podala tudi ekspedicija ameriških turistov, članov alpinskega kluba v Newyorku, v himalajsko gorovje, da naskoči drugi naj višji vrh sveta Peak K 2 ali Mount Godwin-Austen, kakor se je prej imenoval. 2e sredi junija so ti ameriški turisti po silovitih naporih dosegli ledenik v višini 5000 m, a strašni snežni zameti so jih pognali nazaj. Novi naskok pa se je potem posrečil, dasi bi bilo to vodnika Houstona skoraj stalo glavo; dosegli so 7925 m visoki vrh Pea-ka K 2, ki je veljal za nedostopnega. Ameriški turisti so spotoma tudi našli ostanke taborišč italijanske ekspedicije, ki je leta 1909 pod vodstvom abruškega vojvode prišla samo do višine 6700 m. Tudi v dobi največje gospodarske krize ljudem ni bilo žal denarja za bioskop. Vendar je reakcija morala priti. Mogoče je izzvala to krizo v Hollywoodu do neke mere tudi naveličanost občinstva. V sezoni 1937-38 je to filmsko mesto ustvarilo 615 filmov, za prihodnjo sezono pa je ta številka zmanjšana na 456 filmov. X Kako dolgo živijo žene? Povprečno doživi Japonka 42 let in 1 mesec, Francozinja 47 let in 4 mesece, Američanka 48 let 5 mesecev, Nemka 49 let 8 mesecev in Čehinja 49 let 10 mesecev. NEMCI ŽELIJO IZVEŽBATI V ŠPANIJI 1000 PILOTOV. Baselska »Nationalzeitung« poroča iz španskih republikanskih virov, da se daje nemškim pilotom v Španiji prednost in da so prav visoko plačani. Poleg normalne plače dobivajo za vsak polet 16 RM, razen tega pa še 4000 Francovih pezet. Letalski častniki pa imajo poleg tega prosto stanovanje in hrano v najodličnejših hotelih, razpolagajo z avtom in mnogimi drugimi ugodnostmi. V primeru, da bi v borbah padli, dobijo njihovi sorodniki 100.000 RM. Praktične vaje nemških aviatikov v Španiji imajo za Nemčijo velik pomen. Da bi mogli izuriti čim več letalcev, imajo nemška letala zelo veliko posadko: Dornier DO 17 na primer in Junkers JU 86 imajo po šest mož. Letalci se izmenjujejo vsaka dva meseca. Na ta način si želi Nemčija izšolati v Španiji 1000 svojih letalcev. Radio Torek, Ifi. avg.: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14: Napovedi. 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac. ura: Ideologija prvih predstavnikov umetnostne glasbe v Jugoslaviji. 19.50: 10 minut zabave. 20: Plošče. 20.10: Ob 20-letnici dobrovoljcev (g. Jakob Grčar). 20.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi, poročila. 22.15 Operetna glasba (Radijski orkester). Sreda, 17. avg. 12: Po* Sirnem svetu (plo- starega vodnjaka v Luhačovicah na Mo- }2A5: Poročila. lS: Napovedi. 13.20; ... to Operetni napevi (plošče). 14: Napovedi. 18: ravskem. Na ognjišču, ki leži 12 metrov,- Lahka glasba. 18.40: Mladinska ura: Odkod pod zemeljsko površino, so našli ogorela izvira človekova izobrazba. 19: Naopvedi, polena in kamenito sekiro. Poleg drugih! Poročila. 19.30: Nac. ura: Razvoj mladinske drobnarii so naSli tudi nVampnfln iplpnlp1 književnosti pri Hrvatih od 1. 1868—1898. aroDnarij so nasu tudi okamenelo jelenje ( R50 pio§-e 20 30; Prenos sinfoničncga srce s krasno ohranjenim odtiskom spleta koncerta iz Rogaške Slatine. 22: Napovedi* ŽIDOVSKA NEVARNOST. Na zboru avstrijskih juristov v Gmun-denu je pravosodni minister dr. Hueber, Gčiringov svak, izjavil: Raziskovanje o pokoienju so odkrile v Avstriji mnoge prave tragedije. Ne smemo pa pokazati nobenega usmiljenja in te tragične okol-nosti se morajo brezobzirno iztrebiti. Mi moramo židovsko vprašanje radikalno rešiti. Dejstvo, da je med 6.7 milijoni Avstrijcev nad 600.000 Židov, je označil minister kot »težko nevarnost za ljudstvo«. X Nesreča na morju. Ob škotski obali sta v gosti megli trčila dva ribiška parnika. Eden se je potopil in ž njim štirje mornarji. Ostale je rešil drugi parnik, ki je tudi precej poškodovan. X Iskanje zrakoplova »Hawal Clipper«. Letalo, ki je zginilo 15. julija s petnajsti mi ljudmi, išče jaopnski parnik »Canberra Maru« vzdolž japonske obale. Do sedaj še niso odkrili nobene sledi za letalom. X Dober prijatelj živali je mož, ki je za časa hude vročine na lastne stroške dal nabiti po Budimpešti ta-le lepak: Vode! Mi konj, pes, mačka, govedo, osel, ovca, koza, perutnina, milo prosimo: Dajte nam vsak dan večkrat sveže vode! X Kamenito ognjišče jamskega človeka so našli delavci pri prekopavanju nekega žil. Najdbo bodo proučili arheologi. X Prihodnji papež ne bo več Italijan? Med cerkvenimi krogi se razširjajo govorice, da po smrti sedanjega papeža ne bodo več volili novega papeža v Va, tikanu, ampak izven Italije. Za naslednika predvidevajo poljskega kardinala Hlonda, ki je velik prijatelj sedanjega papeža. X Nove Srebrnjake po 5 pengdv je dala v promet madžarska narodna banka. Na kovancih je podoba sv. Štefana. X 26.000 pisalnih strojev letno uvaža češkoslovaška. Proti 1. 1936 se je uvoz povečal za približno 6.000 strojev. V prvi polovici letošnjega leta pa je ČSR uvozila 12.586 pisalnih stojev. X Židov v Italiji je po uradnih podatkih okoli 60.000. Od teh živi večina po glavnih mestih: Rim, Milano, Florenca, Benetke. To so domači Židje, ki imajo italijansko državljanstvo. Razen teh pa je v Italiji še okolt 30 do 50 tisoč emigrantov in beguncev. X Zdravniški kongres v Turčiji. Udeleženci balkanskega zdravniškega kongresa v Carigradu, Smirni in Ankari bodo potovali v Turčijo preko Bolgarske in ne preko Romunije, kakor je bilo sprva objavljeno. Kongres se bo vršil prve dni septembra. X Avtomobili v Švedski. Kar se tiče razvoja avtomobilizma, je Švedska ena najbogatejših držav v Evropi. Do danes ima Švedska 192.000 avtomobilov; na vsakega 35. prebivalca pride po en avtomobil. V Ameriki pride avto na vsakega 5. prebivalca. X Trije velik! petrolejski tanki so se užgali v rudniku Rosario de Juara v Čile. Pri tej priliki je bilo 51 težje ranjenih in 7 mrtvih. X Stavka stavblnskega delavstva v Belgiji. V Belgiji grozi stavka stavbin-skega delavstva. Pri gibanju sodelujejo socialisti In katoliški delavski sindikat. X Rekord v otrokih je vsekakor dosegla Angležinja gospa Fullthorpe v Nort-hamptonu. Stara je šele 36let, a ima že 17 otrok. Trikrat je porodila trojčke. Njen mož pa je — brezposeln. Kljub temu se ta številna družina še nekam dobro prebija, ker trije najstarejši otroci že zaslužijo. žena upa v rodovitnosti doseči svojo mater, ki je imela 20 otrok. X Umor iz nervoznosti. Gozdarji, možje narave, navadno niso nervozni. Izjema pa je gozdar inž. Madjaru v kraju Siria na Romunskem. Tam je občinski kravji pastir vsako jutro v bližini gozdarske hiše zbiral svojo čredo, da jo žene na pašo. To seveda nikoli ni šlo brez hrupa in je motilo Inženirja v jutranjem spanju. Ondan pa ga je tako razburilo, da je planil iz hiše s pištolo in pastirja kratko-malo ustreli. Morilca so zaprli. Pastir je bil oženjen in oče dveh nedoletnih otrok. X Kriza v Hol!ywoodu. Veliki filmski center začenja čutiti krizo, ki je vse doslej prizanašala vsaj filmski industriji. poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Tretii ln četrt! dan žrebanja 36. kola so bile Izžrebane sledeče številke: 100.000 Dinar 86831 80.000 Dinar 52.134, 80.639 50.000 Dinar 44.474 62.000 Dinar 238 35.000 Dinar 31-008. 48-907. 66.210 30.000 Dinar 21.593, 69.996 25.000 Dinar 26.574, 97.818 15.000 Din 11.929, 26.613, 34.402, 56.502, 66-184. 97.559 12.000 Din 2986. 36.254, 41.626. 55.470, 71.365, 91.866, 98.178 8000 Din 10616, 17601, 19904, 26774, 26681, 31987, 32430, 57855, 61332, 65123. 78175, S0761- SS945, 88996, 90086. 92120, 93985, 95736 6000 Din 1611, 2853, S854, 14581, 20421. 21072. 23279, 25695, 34103, 38887, 44179, 52371, 57145, 59320- 79192- 8087'3. 82880, 89964, 91230. 93949 5000 Din 1564, 1929. 11883, 15335, 17193, 22113, 24142, 32498, 33459. 34928- 39132, 42357- 46648, 52403, 54451, 58132, 65783, 78392, 86166, 86258. 87549, 88229, 92418 3000 Din 998, 1166, 2083, 2379, 4504. 6538, 30913, 42403, 45141, 52614, 54415, 57567, 59335, 60463, 61109, 64448, 68279, 7807), 86267- 78001. 97397 Din 100.000 16819, 67317 Din 80.000 96828 Din 60.000 12909, 15621 Din 50.000 36019, 57487, 57451 Din 35.000 46598 Din 25.000 31708 Din 20.000 41365, 60578. 75719 Din 15.000 37248, 67348, 79530 Din 12.000 16504. 49150, 52987, 88360, 92590 Din 10.000 Se/t), 12336, 17181, 27962, 35903- 35978, 37867, 41217, 51791. 59201, 66745, 77039, 81369-83474, 87541 Din 8000 22848. 25718, 27819, 28944, 29218, 34364, 37051, 40885, 44938, 53256, 54001. 54S13, 65913, 73616, 75868, 76221, 78089, 78092, 8253-1, 82939. 87884. 95207, 95629 Din 6000 8629. 9291, 10314, 11537, 20480- 26027, 39273, 39621, 40726, 44146, 45120, 46048, 48139. 60028, 64364, 68788, 72781, 77775, 80354 Din 5000 5300. 8884, 11420, 20985, 32484, 36827, 36846, 41357. 44137, 49595, 54704, 63480, 64406. 68844, 71936, 76014, 81953, 83617, 928946-95465. 96233, 97244, 99547 Din 3000 3000. 13116. 14757. 15787. 21130, 26702, 27302, 27924, 38974, 46675, 45457, 49694 , 54176. 55728, 65716, 68688. 71598, 96737, 91231, 92786. 93057, 95927, 98417 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25. Razno BOLJŠI IN CENEJŠI JE Suhor in pravi domači keksi, samo v pekarni Jos. Čebokli, Glavni trg 9. Maribor. 333 Sianovanle NOVO! NOVO! GOSPODA sprejmem. Dvoršak. Vrbano-va 6-1. 337 Službo dobi Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, CRN LOVSKI PES zatekel Obvestiti Ptujska cesta 77 proti nagradi. 336 cene zmerne! masso iveri, Aleksandrova 19. 70 Prodam SAMOSTOJNO KUHARICO za vse sprejmem. Predstaviti se od 10.—11. ure v pisarni. Cankarjeva ul. 26. 326 PODPISANI AVGUST ŽNIDERŠIČ zidar v Mariboru, izjavljam. JABOLKA po din 2— za kg oddaja Kme tijska družba. Meljska c. 12-60 na nisem plačnik za kakršnekoli dolge, ki bi jih napravila moja žena Žnideršič Alojzija, ki je pobegnila neznanokam GOSPODIČNO natančno in pošteno, iščem k JABOLKA 1 kg din 1.50. Skladišče »Eks otrokom, že dopoldne. Turnerjeva 32-1- hištvo. 330 port« Koražija. Kolodvorska TAPETNIŠKEGA POMOČ- ŽE PRVI POIZKUS Vas prepriča da so vsi izdelki v parni pekarni Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. v kvaliteti in ceni brez kon- Ul. 1. OČO Sobo odda NIKA sprejmem. A. Čerin. Koroška PRAZNO SOBO oddam takoj. Vprašati Me-Isarska ul. 5. 328 Službo išie kurence. 332 Mal' položi dar domu na oltar 1 J SC 6111 SLUŽBO POSTREŽNICE za ves dan. Naslov v upravi lista. 329 Podpisani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozapni soprog, oče, tast, stari oče, gospod Jernej Oika gostilničar, posestnik in sprevodnik ir pok. v ponedeljek, dne 15. avgusta 1938 ob 11. uri zvečer v 66. letu s tolažili sv. vere boguvdano preminul. „ Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 17. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, 18. avgusta 1938 ob 7. uri v Magdalenski cerkvi. Tezno, Kamnica 16. avgusta 1938. Žaluloči ostali. Iwly|u in urcju|e ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaju razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri. Veita na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in uprave št. 25-67. Poštni čekovni račun St. 11.409.