J^oeiogorska kCra//ica MARIJANSKA REVIJA Izdaja konzorcij »SVETOGORSKE KRALJICE«. * Za vsebino odgovarja Peter Flander, Trst - Trieste (Italija), Via Cavana 7-III. * Naroča se pri Petru Flander, Via Cavana 7-III, Trst - Trieste (Italija). * Tisk: Ti- skarna Lucchesi - Gorica - Gorizia. Z dovoljenjem nadškofijskega ordinariata v Gorici - štev. 973/59 maja 1959. z dne 8. VERINI PRIMORSKI SLOVENCI! Preteklo je dvajset let odkar je v Gorici začel izhajati list »Svetogorska Kraljica«. Naše verno primorsko ljudstvo se je takrat z velikim navdušenjem oprijelo tega mesečnika in ga tudi z darovi podprlo, da je mogel izhajati. List je že po izidu prvih številk postal najboljši prijatelj vseh primorskih Slovencev, kajti smatrali so za pravilno, da se Mariji Svetogorski tudi s tiskom da javno priznanje, saj je ona že 420 let Pomočnica in Kraljica našega naroda. Po komaj dveh letih izhajanja pa je list bil ukinjen, kajti tedanja fašistična oblast ga je bila dovolila samò za čas proslav štiristoletnice prikazanja Matere božje na Skalnici (sedaj Sv. gora), ki so se vršila leta 1938-1939. Z veliko težavo smo začeli izdajati revijo »Svetogorska Kraljica«. Treba je izredne požrtvovalnosti in truda. Kljub temu bomo nadaljevali naša delo v čast milostne Svetogorske Marije in v korist naših vernikov. Zato v duhu združeni v molitvi položimo tudi te žrtve v neskončno usmiljeno brezmadežno Srce naše ljubljene Sveto or-ske Matere. Ona bo — brez dvoma — tudi naše zadeve znai'a pravilno rešiti. Težave imamo tudi pri kritju naših ti-Zato zaupno trkamo na vse prav goreče prosimo, rst SKL 11105/1959 42(450.36=163.6)(05) 119640235 3 z~ n* stavi ja rrtQTCC ffi da bi iz ljubezni do Svetogorske M. B., blagohotno nam poslali vsaj mali dar za ti-: kovni sklad revije. Svetogorska milostna Mati bo vse vaše žrtve, ki jih boste storili njej v čast, stotero poplačala s podelitvijo novih milosti. Dobrotniki, naročniki in ši-ritelji revije pa so takoj deležni duhovnih dobrot, saj se po njihovih namenih vsak mesec daruje ena sv. maša v svetogorski baziliki. Lepo prosimo vse one, ki so po pošti prejeli prvi dve številki revije in nam še niso poslali določenega zneska 240 lir, da to čimprej storijo. Ne pozabite: »Kdor hitro da, dvakrat da« ! Po položnici, ki smo jo priložili, lahko naročite oziroma plačate naslednje štiri ali več številk revije. Posamezna številka 100 lir (po pošti 120 lir) ; za inozemstvo pa 150 lir s poštnino vred. Naši rojaki v tujini se za plačilo revije lahko poslužijo najbolj primernega sredstva, ki se ga poslužujejo za plačilo drugih listov. Denarne prispevke, naročnino, prošnje in zahvale za objavo v reviji pošljite na naslov: Peter Flander, Via Cavana 7-III — Trieste (Italija). Zahvaljujemo se za Vašo naklonjenost in za pravilno razumevanje naših potreb. Z ljubljenim Sinom naj vse blagoslovi Svetogorska Mati božja, Kraljica Slovencev! KONZORCIJ »SVETOGORSKA KRALJICA« ustne svetogorske Matere božje LETO II. GORICA, 1959 ŠTEV. 3 se, Prav izredno se radujemo vsi verni 'primorski Slovenci ob 420. obletnici prikazanja Matere božje na Skalnici pri Gorici. Val božje ljubezni naj zajame sleherno dušo in jo navduši za slavno milostno svetogorsko Kraljico, ki že stoletja čudovito vodi in brani naš narod v boju za ohranitev krščanstva in svetih izročil naših dedov in pradedov. Svetogorska Marija je vedno stala ob strani slovenskemu ljudstvu. Burna zgodovina Svete gore nam priča, da je Ona skozi vse čase zvesto spremljala verne Primorce v veselih in žalostnih dneh njihovega življenja. Presveta Devica se je v resnici izkazala dobra milostna Mati, saj je vedno bila Pomočnica Kristjanov, Tolažnica žalostnih, Zdravnica bolnikov in Pribežališče grešnikov. Neštete zahvalne podobe za prejete milosti, ki so do prve svetovne vojne visele na stenah svetogorske bazilike, in tudi številne zahvale povojnega časa so živ dokaz neizmerne ljubezni milostne svetogorske Kraljice. Napačno bi bilo, če bi pustili, da bi v nas zamrla ljubezen do milostne svetogorske Matere božje, od katere je naše ljudstvo tekom stoletja prejelo neprecenljive neštete milosti, kajti izkazali bi se za nevredne njene otroke. Naravnost žalostno bi bilo, ko bi namesto hvaležnosti pokazali brezbrižnost do tako plemenite Dobrotnice. Zato, dragi bratje in sestre v Kristusu, zganimo se! Pokažimo vsemu svetu, kako zelo nam je priljubljena naša milostna svetogorska Mati in Kraljica. Zavedajmo se, da je Sv. gora za nas primorske Slovence najdragocenejša svetinja, saj se je pred 420. leti sama nebeška Gospa dotaknila naše zemlje, ko se je prikazala ponižni in preprosti pastirici Urški Ferligojevi in ji naročila; ))Reci ljudstvu, naj mi tukaj sezida hišo in me prosi milosti!«, če tujci nazivajo Sv. goro vzor vseh božjih poti, potem jo pa tudi mi upravičeno imenujemo duhovno sre- l dišče in versko žarišče. Bodimo torej ponosni na našo svetogorsko božjo pot. Zahvalimo neskončno dobrega Boga za veliki duhovni dar, ki nam ga je podaril v milostni sveicgorski Kraljici. V znak občutene hvaležnosti in priznanja svetogorski Materi božji, ji zaprisezimo neomajno zvestobo. Najlepši in najdražji dar, ki ji hočemo pokloniti, bodi duhovno prerojenje vseh primorskih Slovencev v luči svetega evangelija. Tebe, o milostna svetogorska Mati in Kraljica, prav goreče prosimo : Ostani še nadalje pri nas, saj veš, da Te imamo srčno radi. Pridi in obisči vse naše domove. Znano Ti je vse naše gorje. Daj nam novih moči, da bomo še nadalje pogumno vztrajali v neštetih preizkušnjah vsakdanjega življenja. Milostno se ozri na vse naše bolnike, saj Te prav goreče častijo. Gani zakrknjena srca in navduši jih za božje kraljestvo. Vsem onim, ki so žejni resnice in pravice, poživi vero in utrdi upanje v boljšo bodočnost. Spomni pa se tudi vseh naših rodnih bratov in sestra, ki so razpršeni po dsem svetu. Tudi njim bodi dobra Mati, Zvezda vodnica k Bogu, in v njihovih srcah naj gori ljubezen zate, Kraljica, vse dni. Priporočamo ti tudi vse naše drage pokojne: izprosi jim pri svojem ljubljenem Sinu Jezusu sveti raj, kjer bodo Tebi peli hvalo vekomaj. Razgrni, o svetogorska Mati božja, svoj plašč in sprejmi v varstvo vse primorsko ljudstvo. Vodi ga po pravi poti in brani! V zahvalo pa vsakdo naj govori: »Večna Kraljica Primorcev si TU«. P. F.: jSvetogorshi kraljici Najlepšega cvetja sem zate nabral in Tebi, Devica, Slovencev Kraljica, povezano v šopek, ga bom daroval. I ì Interi kraljici 1. Zapojmo Materi Kraljici, pošljimo ji goreč pozdrav. Ze petje ptičic v čast Devici, ubrano sliši se z dobrav. 2. Zaupno k Tebi zdaj hitimo, krasimo s cvetjem Tvoj oltar. Se v varstvo vsi se Ti zračimo, ponižna srca sprejmi v dar. ODPEV : Kraljica nam dobrotna si, zato Te ljudstvo zdaj slavi. Podpiraj, Mati, 7ias povsod, obvaruj naš slovenski rod! IZ SVETOGORSKE ______________ZGODOVINE_______________ 3. Sedaj lahko z zanesljivostjo trdimo: Ta plošča je ostanek nekdanje Marijine cerkve na tem svetem kraju. Je starodavni spomenik, ki nam priča, da je bila gora še v davnini Mariji posvečena in da še tudi zato zasluži svoj naziv Sveta gora. Ko postoji pobožni romar pred tem starodavnim spomenikom, naj se zaveda tega dejstva: že v starodavnih časih je stala na tem mestu Marijina cerkev. Pred davnimi stoletji so tukaj pobožni domačini častili Kraljico nebeško in jo pozdravljali: »Ave! Zdrava Marija...« Turške grozote so tisto starodavno cerkev opustošile in porušile. Toda Marija je hotela, da jo tu častimo in prosimo milosti. Vrnila se je ob prikazanju sem na svojo goro, zapovedala je, obnoviti od Turkov porušeno svetišče, ko je naročila Urški pastirici: »Reci ljudstvu, naj mi tukaj sezida hišo in me prosi milosti!« Tukaj na Sveti gori hoče vladati Sve-togorska Kraljica s svojo milostjo in dobrotljivostjo. Prihajajmo k njej z zaupanjem in ljubeznijo! PREDGOVOR V predgovoru k svoji svetogorski zgodovini pravi Črv med drugim naslednje: »Zbuditi želim zaupanje in ljubezen pobožnega slovenskega ljudstva do najslavnejšega našega svetišča na Sveti gori. Zato sem po tiskanih in rokopisnih virih in po ustnem izročilu zbral te zgodovinske črtice o naši božji poti. Namen moj ni bil, učeno zgodovinsko razpravo pisati, temveč po domače zgodbe tega svetišča pripovedovati. Zahvaljujem se marljivemu vodji Svete gore, vč. gosp. Lav-renciju Rutarju, ki me je k temu delu vzpodbujal in vsestransko podpiral; čč. oo. frančiškanom na Kostanjevici v Gorici, ki so mi radovoljno svojo knjižnico odprli in profesorju verouka na goriški višji gimnaziji, vč. g. Andreju Marušiču, ki je rokopis za tisk priredil. Predgovor h Črvovi svetogorski zgodovini je bil napisan na Sveti gori 8. maja — na god prikazanja sv. Mihaela — 1883. Predno začnemo s ponatisom Črvove sve-togorske zgodovine, poudarjamo, da sam priznava, da to ni strogo znanstveno delo, vendar pa zanesljivo, ker se je poleg ustnega izročila opiral na zgodovinske vire, ki jih je imel pri rokah v frančiškanski knjižnici na Kostanjevici. O L. Rutarju, ki je A. Črva najbolj vzpodbujal k temu delu in mu tudi največ pomagal, bomo slišali še pozneje. J Plošča »Angelski pozdrav< I. DOBA Od začetka božje poti do slovesnega kronanja čudežne podobe Ivtatere božje na Sv. pori (1539—1717). I. POGLAVJE Marija Devica se prikaže Urški Ferligojevi iz Grgarja vrh Skalnice (1539) Protestantovski val »Kadar je najhujša sila, je roka božja najbolj mila« jedrnato sodi znani pregovor, čudežni začetek svetogorskega svetišča spri- čuje, da je prav resničen ta ljudski glas. Hujših sil kakor so pritiskale krščanstvo takrat, ko so skalnične skale daleč naokoli zaslovele, hrani zgodovina le malo med svojimi listi zapisanih in Bog daj, da bi ljudem nobenih takih ne bilo več treba ne prestajati, ne zapisovati. Leta 1517. je bil potegnil na Nemškem odpadnik Luter meč proti svoji materi sv. katoliški Cerkvi. Neverski učitelji, neizmerna pohlepnost po posvetnem blagu, splošna pokvarjenost med vsemi stanovi, brezkončna častilakomnost in peklenski napuh so razdejali in kužili evropsko krščansko družbo že dalj časa poprej. Ni čudo tedaj, da so zavezniki kar trumoma hrumeli v Lutrov tabor in izvršili v katoliški Cerkvi žalostni razkol, ki je odtrgal velik del Evrope od edino zveličavne rimske Cerkve. Peklensko seme rodi peklenski klas. Krvave vojske, divji upori se tačas razvnamejo po vsej Evropi ; podivjane vojaške čete požigajo, morijo, skrunijo, plenijo, da je groza. Za njimi se plazi črna sestra kuga, njej se pridruži bleda lakota. Kar meč pusti, pa kuga poduši in lakota ugonobi. Divji Turek postane sprijenemu človeštvu prava šiba božja: pred njim dereta groza in strah, za seboj pušča kn, pepel in prah. Kdo bi seštel oskrunjene cerkve, razrušene samostane, uničene božje poti, onečaščene svete podobe, pomorjene duhovne in redovnike onega časa! Tako se je godilo pred več kot tristo leti. Krivoverski vihar in groze njegove prihru-jejo kmalu čez meje mile Slovenije, razsajati in lomiti začnejo na vso moč posebno po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem; gori-ška rajska pokrajina že začuti tuljenje peklenske burje. Med Slovenci začenja vreti, prvi omahljivci že prisegajo Lutrovi zastavi, katoličanstvo po Sloveniji je v nevarnosti. Toda — kadar je najhujša sila, je roka božja in tudi njegove nebeške Matere roka najbolj mila. Milostno se ozre Premagovalka vseh krivih ver na sile in stiske odličnega Marijinega ljudstva, naglo mu priskoči na pomoč; priskoči osebno, pomaga s čudežem. Silo pusti narasti, da je pomoč tem bolj očitna. (Nadaljevanje prihodnjič) SVETOGORSKA KRONIKA NOVI OLTAR SV. JOŽEFA NA SV. GORI Oltar sv. Jožefa je bil že v stari baziliki — smrt sv. Jožefa. V novi baziliki pa ni bilo ne oltarja in ne slike sv. Jožefa na steklenih oknih. Zato je novi rektor, pater Ladislav PINTAR, po priključitvi nameraval napraviti vsaj kakšno večjo sliko sv. Jožefa ex voto na mestu, kjer je bil zasilni oltar Male Terezije. Domačini na Sv. gori so ga pregovorili, naj postavi nov oltar, da bo imela tudi nova bazilika oltar sv. Jožefa. Ker razmere po letu 1947 niso dopuščale kako večjo akcijo v tem okviru, se je po daljšem prerekanju in debatiranju odločil, da napravi sam načrt za oltar in je poveril izdelavo lesenega otlarja domačim močem, fr. Rudolfu RUDEŽU in kmetu iz Grgarja Janezu BITEŽNIKU, sam pa je naslikal sliko sv. Jožefa, Male Terezije in sv. Juda Tadeja. Oltar je bil napravljen po 7 mesecih. Pričetek dela leta 1950 — konec pa marca 1951. 8. aprila 1951. leta je oltar ob priliki prenosa milostne Svetogorske podobe iz Solkana po pridigi in maši ob 8. uri blagoslovil pater provincijal Teodor TAVČAR. Torej je oltar popolnoma domače delo. Obžalovati pa je, da ni iz kamna, ker pač takrat to ni bilo izvedljivo. OBZIDJE — ŠKARPA NA SEVERNI STRANI SVETOGORSKE BAZILIKE Se je podrla 29. novembra 1952. Novi rektor pater Otokar DRNOVŠEK je tudi izvr- šil popravilo leta 1956 po nekih presledkih. Obnovitev se je izvršila po zaslugi svetogor-skih romarjev — dobrotnikov. ZOPET V DOBREM STANJU POT NA SV. GORO V mesecu oktobru je občina Solkan dovršila popravilo ceste na Sv. goro. Sedaj se lahko pelje z vsakim motornim vozilom celò do svetogorskega svetišča. Druga vesela novica pa je ta, da na Sv. gori obratuje tudi gostilna, kjer romar lahko dobi poleg pijače tudi gorka jedila. Možno pa je tudi dobiti prenočišče. DVA VAŽNA DOGODKA Ko je v času prve svetovne vojne bila Sv. gora zasedena od avstrijskih vojaških čet, se je zgodilo naslednje: »Ko je nekega dne, ob večernem mraku, vojak stal na straži pred svetogorske baziliko, ki je krog in krog bila obdana z bodečo žico, tako da nihče ni mogel notri, se je pojavila pred njim neka zelo lepa gospa z otročičem v naročju, ki je imel čudovito lep obraz. Vojak, misleč, da morda gospa potrebuje hrane za svojega otroka, reče: »Gospa, tukaj notri ne sme nihče vstopiti! Pojdite dol v kuhinjo, morda bo kaj za vas in za vašega otroka.« Gospa se ljubeznivo nasmehne in reče: »O, da! Jaz lahko vstopim, ker sem tukaj doma!« In kar nenar doma gospe z otrokom ni bilo več. Vojaka je ta dogodek tako pretresel, da ni več našel miru, dokler se ni podal v Gorico k sv. spovedi, kajti preteklo je bilo že več let, odkar je zadnjič opravil svojo dolžnost glede sv. spovedi. Prepričan pa je tudi bil, da je ona lepa gospa z otrokom v naročju bila sama Mati božja s svojim Sinom Jezusom. Ta dogodek je neka stara gospa iz Gorice lansko leto pripovedovala na Sv. gori Ali veste, zakaj človek izmed vseh stvari največ trpi? Zato ker stoji z eno nogo v končnosti, z drugo pa v neskončnosti, ker je razdeljen na dva svetova. ( Lammenais ) in tudi omenila, da je tisti vojak ravno njej zaupal to izredno doživetje iz časa njegove vojaške službe na Sv. gori. * V poletnem času lanskega leta je priromala na Sv. goro neka ženica iz Vipavskega. Prišla se je zahvalit Mariji Svetogorski za nenadno čudežno ozdravljenje. Pripovedovala je naslednje: »že več časa sem bila v vipavski bolnici. Imela sem zelo težko bolezen. Zdravniki so mi neki večer rekli, da zame ni več nobenega upanja, da lahko grem domov umret. V veliki preplašenosti in strahu sem se zaupno v molitvi obrnila do Marije Sveto-gorske. Bila sem tako zmedena, da sem komaj izgovarjala besede, s katerimi sem klicala Mater božjo na pomoč. Kar nenadoma zagledam od blizu med Sabotinom in Sv. goro na nebu Svetogorsko Marijo z Je-zuščkom v naročju; nekaj me je streslo in pri tej priči sem se čutila popolnoma zdravo. Vsa prenovljena od tega nadnaravnega, čudovitega dogodka, sem se takoj drugi dan vrnila na svoj dom«. TINCA oskrbovalka svetogorskega prenočišča je odšla v večnost po zasluženo plačilo V ponedeljek 15. septembra 1958 so žar lostno peli svetogorski zvonovi, saj so ozna- njali odhod v večnost 90 let stare dobre žene Tince, ki je na Sv. gori preživela 63 let kot oskrbovalka svetogorskega prenočišča. Bila je skromna, tiha, postrežljiva in tudi zelo pobožna. Pri vseh romarjih je bila močno priljubljena. Na Sv. gori je prežive- la dve svetovni vojni in učakala, da je bilo svetišče milostne Svetogorske Kraljice dvakrat znova odprto in obnovljeno. — Počivaj v miru, draga Tinca! Naj Ti bo lahka blagoslovljena svetogorska zemljica iz katere naj vzrastejo naj lepše dišeče rože, enar ke onim, s katerimi si ti skozi 63 let z neomajno ljubeznijo krasila oltar naše milostne Svetogorske Matere božje. Mi pa se bomo ob vsakem romanju na Sv. goro radi v molitvi pomudili na tvojem grobu. Gospod Bog naj ti bo dober plačnik za tvoja nešteta dobra dela. — l l]isli o molitvi O molitvi slišimo dostikrat govoriti v cerkvi, beremo v katekizmu ter v listih in knjigah za duhovno življenje. Kljub tenni nikdar ne moremo reči, da smo že dovolj slišali ali da smo dovolj poučeni, kaj je dobra molitev in kaj naj molitev v življenju kristjana pomeni. Kdor bi menil, da mu o tem ni treba vedno novih izpodbud in misli, da bi bil na napačni poti in bi kazal veliko prevzetnost; zakaj kakor z nami raste spoznavanje sveta in življenja, tako se mora poglabljati in razširjati tudi naša molitev. Duhovni pisatelj K. Guardini pravilno trdi, da človeku po naravi ni nič lahko moliti. V nas in izven nas je celo mnogo stvari, ki nas pri molitvi ovirajo. Zato se je treba s krepko voljo za molitev vstrajno vzgajati, molitve, se vedno učiti. Le redki so trenutki, ko človeku molitev sama od sebe privre is srca. Takrat ne potrebujemo nobenega molitvenika, nobenega molitvenega obrazca, včasih niti besed ni treba: v svetem spoštovanju ali globoki hvaležnosti stojimo pred božjo vsemogočnostjo, pravičnostjo in usmiljenjem. Prav tako ni lahko v enem stavku povedati, kaj je molitev. Mnogi svetniki in du- hovni pisatelji so nam zapustili dolga razpravljanja in premišljevanja o molitvi. Naš katekizem (vpraš. 33) pravi po sv. Janezu Damaščanu, da je molitev pobožno povzdigovanje duha k Bogu. Svojo dušo povzdigujemo k Bogu, če imamo željo, da bi Boga globlje spoznali in častili ter da bi ga prosili milosti, ki so nam za zveličanje potrebne. To pa že vklučuje hrepenenje po napredku v duhovnem življenju in željo, da bi svojo voljo čimbolj spravili v sklad z božjo voljo. Molitev je torej duhovno dejanje in naše najbolj osebno razmerje do Boga. V središču prave molitve je vedno Bog, h katere,-mu prihajamo z otroškim zaupanjem in ljubeznijo. Molitev, ki je tak prisrčni pogovor otroka z Očetom, se opira na živo vero in pomaga človeku, da radostno služi Bogu. Razen tega pa nas mora v molitvi spremljati zavest, da je Bog naš Stvarnik in najvišji Gospod; potem bomo pred njim ponižno pokleknili in mu izkazali čast in slavo, ki gre Bogu kot najvišjemu Gospodu. Vesoljna narava s svojo lepoto in že s samim bivanjem nezavestno priznava in poveličuje Boga-Stvarnika. Edino človek ima to odliko in srečo, da Boga lahko zavestno časti: s svojim razumom Boga spoznava in s svojo voljo se mu pokorava. To pa je že služba Bogu, je molitev. Kot krona stvarstva ter v svojem imenu in v imenu vseh stvari moliti Stvarnika in Ohranjevalca. V razodetju (4, 11) je sv. Janez zapisal, kako v nebesih neprenehoma poveličujejo Boga: »Vreden si, naš Gospod in Bog, da prejmeš slavo in čast in moč; zakaj ti si vse ustvaril in po tvoji volji je bivalo in bilo ustvarjeno«. Tako je tudi človek resnično velik, kadar se s svojim duhom dviga k Bogu. Toda Bog ni samo naš najvišji Gospod, marveč tudi naš največji Dobrotnik, od katerega imamo vse naravne in nadnaravne darove. Zato se moramo Bogu iz srca zahvaljevati in ga zopet prositi potrebnih novih dobrot. In ker nam Bog dobrote neprenehoma deli, ker smo vsak hip od njega popolnoma odvisni, smo mu vsak hip tudi dolžni hvaležnost. Tako nas je s svojim zgledom učil moliti božji Sin, tako nas vsak dan pri sv. maši vabi tudi njegova Cerkev: »Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se ti zahvaljujemo vedno in povsod, Sveti Gospod vsemogočni Oče, večni Bog... « In slednjič se mora kristjan zavedati, kolikokrat z grehom žali neskončno božjo svetost. Ta nehvaležnost in krivica greha pa zahteva poravnano in zadoščenje. Zato v molitvi ponižno priznamo svoje grehe, jih obžalujemo in prosimo odpuščen ja, kakor je prosil kralj David: »Usmili se me, Bog po svoji milosrčnosti!« Najbolj pogosta pa je prošnja molitev. Temu se ne smemo čuditi, saj je sam Jezus naročil: »Prosite in se Vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo« (Mt 7, 7-8.) Tudi sv. Tomaž Akvin-ski uči, da s prosjo molitvijo Boga častimo, in star slovenski pregovor pravi, da Bog hoče biti prošen. Kadar Boga prosimo, namreč priznavamo, da je vsemogočen Gospodar nebes in zemjle, ki tudi nam v vseh zadevah lahko pomaga. S prošnjo dalje izpovedujemo, da je Bog neskončno dobri Oče, ki ima srce za stiske in trpljenje svojih otrok in nam rad pomaga, kolikor je to v našo večno srečo. In tretjič je v prošnji molitvi obseženo zaupanje v Boga. Kadar se s prošnjo obračamo na Boga, je torej tudi to Bogu v čast, ker je bistvena težnja pri molitvi, da pride naša prošnja do Boga. V nesreči se človek spomni vseh božjih obljub in nanje oprt trka na vrata usmiljenega Očeta. Kdor je omahnil po nevarni strmini, se lovi za vsako oporo, ki bi ga obvarovala nesreče. Podobno tudi mi v dušnih in telesnih težavah, v najrazličnejših življenskih nezgodah stegujemo roke, da bi se prejeli vsaj za božji plašč, če že božje roke ne moremo doseči. Odtod je tudi tolažba, ki jo najdemo v molitvi. Goreča, srčna molitev preplava brezmejne daljave med nami in Bogom. (Se nadaljuje) NA ROMANJU PO PRIMORSKEM \MjOLhila ko. MÀyyj^ohnA phi ‘J.ollmnu Beseda Méngore pomeni kraj med gorami. Je pa res hrib med gorami, ker ga o-koli in okoli obkrožujejo visoki vršaci. Od tu je krasen razgled. Pred seboj imamo pogorje Kanina, Krna, Razore in še več drugih višin. župnija Volče je na Tolminskem najstarejša. Zdi se, da so imeli Volčani svojo cerkvico v »Črnem logu« že za časa, svetega Cirila in Metoda. Ne more pa se dognati, kdaj je bila zidana podružna cerkev Device Marije na Méngorah. Sodili bi, da vsaj pred 400 leti. Pri ljudstvu velja od starodavnih časov kot božja pot. Legenda pripoveduje o velikem pomenu tega svetišča sledeče: Bil je nesrečen človek, obtežen s takimi grehi, da so mu povsod rekli, naj gre v Rim k spovedi. Vest mu je tako hudo očitala zločine, da je res potoval v Rim, kjer je upal dobiti pri papežu dušni mir. Tukaj so ga vprašali, kje je doma. Povedal jim je, da blizu Méngor. Čudili so se in rekli: »Kaj? Od Méngor ste doma? Vam ni bilo treba romati v Rim, ker bi bili lahko opravili spoved na Méngorah. Tam imate milostljivo Mater božjo »na kolencih« in tam se dobijo tako veliki odpustki, ki so le za eno stopnjo manjši kakor v Rimu. Stara cerkev na Méngorah je imela lesen oltar s kipom svete Device. Podoba je predstavljala Marijo, sedečo na prestolu in z Jezuščkom na kolenih. Med ljudmi se je podoba tako udomačila, da ji niso rekli drugače kakor »Marija na kolencih«. Kadar so bili v kakšni potrebi, bodisi v osebni težavi ali v skupni stiski, so imeli navado reči: »Bomo šli pa k Mariji na kolencih, ona Oltarna slika Matere božje nam bo pomagala«. Sloves te božje poti ni segal samo po vsej dolini Soče od Gorice in tjagor do Bovca in Trente, temveč tudi do sosedne Benečije. Pa je prišla strašna svetovna vojna. V velikih četah so dohajali vojaki raznih polkov na takratno italijansko mejo in povsod kopali strelske jarke v obrambo proti sovražniku. Vojna vihra je nenavadno hudo zadela cerkev na Méngo- Marijino svetišče na Méngorah pri Tolminu rah. Marijin dom je bil porušen prav do tal, njen kip pa so odnesli hrvaški vojaki menda v strelske jarke. Gotovo so ga imeli v veliki časti in opravljali pred njim iskrene molitve, ko so videli smrt pred seboj. Toda po končani vojni leta 1918, ni bilo mogoče kipa nikjer najti. Kdove, kam bi bila prišla milostljiva Mati božja »na ko-lencih!« S seboj je vojald skoraj niso mogli vzeti, ker je bilo ob času bega vse zmešano. Morebiti so jo zakopali v zemljo, da bi ob srečnem slučaju ali po izrednem božjem pripuščenju prišla še kdaj na dan. Po končani svetovni vojni je bila cerkev na Méngorah podrtija ter čakala, kdaj se vzdigne iz razvalin. V letih 1928 in 1929 pa je vstal iz grobelj nov Marijin dom še lepši kakor je bil prvi. V kamenitem oltarju iz nabrežinskega marmorja vidimo sveto Devico in poleg nje množico angelov, ki gledajo svojo Kraljico z božjim Detetom v naročju. Slika je lepo delo Toneta Kralja. Tudi križev pot je tega umetnika. Prav tako so kras cerkve lilije, poslikane na oboku in stenah svetišča. Glavni praznik na Méngorah ie Marijino ime. Obhajajo ga, zelo slovesno v nedeljo po Malem šmarnu. Tisti dan je tudi procesija svetega Rešnjega Telesa in štirje e-vangeliji. Takrat so Méngore prenapolnjene z romarji. V predvojnem času pa so se vpeljala romanja po stanovih, da pridejo vsi božjepotniki lahko na vrsto in da dobijo dovolj prostora, ker cerkev ni posebna velika. Meseca junija pridejo na določeno nedeljo popoldne samo dekleta, v avgustu samo žene, zadnjo nedeljo septembra pa skupno možje in fantje. Ta romanja so kakor misijon. Spovedovati in pridigovati pomagajo duhovniki iz okolice. Da se vedno vse v najlepšem redu izvrši, je zasluga zelo požrtvovalnega voditelja Marijinega svetišča veleč. g. Kodermaca, ki ga ljudje kličejo »Mengorski očka«. Pridige so ob lepem vremenu zunaj cerkve. Prav tako je preskrbljeno za prenočišča. V gorskih nočeh pa spijo ljudje tudi pod milim nebom, če nočejo iti v bilžnjo vas. Znamenite so pod cerkvijo velike kaverne kot spomin na strelske jarke v svetovni vojni. Kaverne so o-čiščene, da romarji lahko po njih hodijo kakor po tistih podzemskih jamah (katakombah) kjer so se skrivali prvi kristjani pred svoražniki. PO MARIJI K JEZUSU JDozdra vl/eita i*C ra // i ca ! yllati y>ina božjega Največji katoliški pesnik srednjega veka, Dante, piše v svoji nesmrtni pesnitvi »Divina Commedia«, kako ga je duh z onega sveta vodil skozi neizmerne pokrajine večnosti. Naposled sta prišla v nebesa. V nebesih pa je, kakor uči božji Učenik, veliko bivališč. Vsa nebesa sta prepotovala, vedno lepša, ve-ličastnejša so postajala. Ko prideta v bližino prestola božjega, pristopi sv. Bernard, največji Marijin častilec, da prevzame vlogo vodnika. Kar zadoni pesniku na uho angelski glas: »Ave Maria! Zdrava Marija!« — Pred Marijinim prestolom je stal angel, ki je venomer, razprostirajoč svoje angelske peruti, prepeval: »Ave Maria — Zdrava Mar rija!« In ves nebeški zbor mu je odgovarjal: »Ave Maria, Ave Maria, Ave Maria!« Pesnik vpraša sv. Bernarda, ki se z nepopisno ljubeznijo ozira na Marijo, kdo je ta angelski pevec, ki pred Marijo razprostira peruti. Sv. Bernard mu odgovori: »To je nadangel Gabrijel, tisti, ki je nekoč prinesel iz nebes pozdrav in lilijo Mariji, ko je Sin božji nase vzel težo naših grehov.« Častilci Marijini, postavimo se v duhu v Nazaret, zamislimo se v oni največji trenutek zgodovine človeštva, ko je nadangel Gabrijel v božjem imenu pozdravil Marijo ... Premislimo, kako velika skrivnost se je izvršila v Mariji, ko je večna Beseda, druga oseba presvete Trojice, v njej meso postala in je med nami prebivala. Zahvalimo se Bogu za največji čin božje ljubezni, za učlo- večenje božjega Sina, in občudujmo neizmerno odliko in dostojanstvo Marijinega božjega materinstva ! Preprosto se glasi poročilo sv. evangelija: »Angel Gabrijel je bil od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici, zaročeni možu, kateremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angel je prišel k njej in je rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami! — Ne boj se Marija! Ker milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila Sina in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin najvišjega imenovan ; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida, njegovega Očeta, in bo kraljeval v hiši Jakobovi na vekomaj. — Sveti Duh bo prišel vate in moč najvišjega te bo ob senčila; in zategavoljo bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji...«« Rekel je torej : »Ave Maria ! Zdrava Marija! Pozdrav ti prinašam od najvišje-ga Boga... Sveti Duh te je izvolil za svojo nevesto, v njegovi moči boš spočela Sina ... Marija, naj lepša hčerka nebeškega Očeta, sprejmeš ponudbo? Hočeš postati M. božji?« Preljubi! Kako neizmerno velik je ta trenutek, ki čaka na Marijino odločitev ... Nebo in zemlja, preteklost, sedanjost in prihodnost, vsa večnost se obrača k Mariji... od nje je odvisno, naj li stopi božji Sin na zemljo, v njenih rokah je naše odrešenje... (Se nadaljuje) Košček izgubljenega raja živimo v času, ki je tako poln nezadovoljnosti in sovraštva, da se ljudje z vso tesnobo sprašujejo, ali je še kje na zemlji kotiček, kjer bi se izmučena človeška srca vsaj malo spočila, kjer bi osrečujoča ljubezen mogla v miru cveteti? Kotiček miru, nad katerim se ne ustavljajo oblaki zavisti in razprtij, bi morala biti vsaka krščanska družina. Božja naredba je; božje na-redbe so pa ljudem — če le hočejo — vir sreče in blagoslova. Po božji zamisli naj bi družina človeka tako osrečila, da bi imel majhno nadomestilo izgubljenega raja. Preprosto, a nazorno je to povedal slikar s podobo, kako sta bila Adam in Eva iz raja izgnana. Oba jokata in se ozirata nazaj na izgubljeni paradiž. Preprosti slikar je hotel povedati tole : Glejta, vso srečo sta si izgubila, jaz vama pa dam rožo družinske ljubezni, da jo vzameta s seboj in da bosta vsaj v družini našla košček izgubljenega raja. Pogled v tiho domačnost vzorne krščanske družine je tako lep, da ga slikarji najrajši in najuspešnejše slikajo kadar hočejo svetu pokazati srečne in notranje zadovoljne ljudi. Kako ne? Saj vsi ljudje cenijo mir in kreposti, ki človeka osrečujejo, sovražijo pa razbrzdane strasti, ki v dušo prinašajo nemir. Oče — resen in samozavesten, trdno veren gospodar za vse skrbi, vse vidi. Bolj ko vse na svetu ljubi ženo, ki mu je enakopravna družica, in otroke, od najstarejšega sina, ki bo enkrat — če bo božja volja — njegov naslednik, do najmlajše hčerkice, ki jo mati v naročju še pestuje. Te ljubezni sicer ne kaže na zunaj, ampak jo skrbno in moško skriva v srcu. Ljubi svoj poklic, ki redi njega in družino. A gleda še dalje in više. Imetje in denar mu nista vse. Tudi dušo ima on in vsi njegovi; za dušo mu je največ. To mora predvsem zveličati. Globoka vernost in poštenost je njegova največja odlika. S čistim pogledom vsakomur lahko pogleda v oči, njegovih dlani se ne drži krivica. In mati ! Vedno ji v srcu gori lučka žive vere in čiste ljubezni s katerima razsvetljuje pot in ogreva dom vsem, ki so ji izročeni. Možu je najzvestejša družica, otrokom — v ljubezni se použivajoča mati, poslom dobra gospodinja, sosedom prva pomoč v nezgodah, siromakom krušna mati, ki odreče sebi, da more dati drugim. — Oče in mati — ena duša in eno srce. Okoli njiju pa otroci — sama vesela dejavnost in živa radost. V ljubezni, ki jih druži, spolnjujejo vsi zadnjo vročo željo božjega Odrešenika: »Da bodo vsi eno« (Jan 17, 61). Iz te družinske skupnosti nihče ni izvzet, tudi posli ne, ki jih krščanska družina spoštuje in odkritosrčno ljubi kot svoje ude, jim pomaga, jih podpira ter skrbi za njih posvetitev. Tudi oni so z družino eno v Kristusu. Tiha družinska domačnost, ki na človeka tako blagodejno vpliva, se pokaže zlasti zvečer, ko vsem z ramen zdrkne teža dneva. Kako težko že čakajo otroci, kdaj se vrne oče s polja, iz tovarne, trgovine ali pisarne. Hitijo mu naproti, ga grabijo za roko ; ko sede na klop, mu lezejo na kolena in z drobnimi prstki brišejo z obraza pot in z njim vso skrb in slabo voljo. In ko po končanih opravilih pride do oddiha še mati in sede za mizo ali k peči — kako prisrčne nitke se tedaj spletajo med njimi, ki ji je združilo življenje. Kako lepa in prijetna je ura, ko je delo končano in sta oče in mati doma. In ko nazadnje mati seže po velikem rožnem vencu z debelimi jagodami in se močni glasovi starejših začno spajati z nežnimi glaski v prisrčno molitev, tedaj nad vso družino plava njen angel varuh in njih zahvalo in prošnje nosi pred Njega, ki je dejal : »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« / ''Xv\ 6319640235,3 Hi mn d suetogoróki Kràljicì 11105/1959 Zmerno sloi/esno (J = 8o) G.Zucco// lL r.: t -, ---j - n—b—i—-T—t' \ 1—» 1 —1 h P\ jrl h iy j" i •' ' . i - .. * i i r i V Z vr-fra Skalni - ce glas nov od me - va t ki o - zna-nja ga Ur - • ši- - fia Z To pa glas je ve - se - U in sreč - ni •. ('Oa - ter po-slal na zem - Ijo je r/u ; 1 'Ji h m : -r ~ i —t— t 1 i » f 4 1 I i v t - J ^ 4 A 2 * -T. A ftr- J J. J i 1 •de - va . i z 6r - gar-ia, pKD’-nTz-ne va - s\ - ce( bk - zu slavne in soln - ene Goji. Več-ni .Je de - file • Tu OOa - ri - ja de - ja - la. da bi bi - ša se ta - kaj z« -» \y ^ -t-t ^ - , . h m . -,— p ■ r > - igr ri ;/ —t— 1. n - ce. Gez 2. da - la ; in rt . rav - - -Rdor ni mi - gre la glas do To - sM pro - si mor bo • f v. - ja, ze na Njo. na lem .f' . f f p 4r ] A ' - n —f——J— —V— ■■.t-....1 Li t ;■ / : h. no • g ab Z, Rra ju ga u že • - 1 a -sli - - Ša a: bo3.'} Sve--Te go-- re, glej, raj-s6a Kra r iV » —i—*—r~ . '"l" . ■ . i r* . ■ —d ... A> * J J-—IdL ,._f ry—T7~frJ— j fr— —fr» J -1— J— -J R Te • b» \a mno - - z» Ri v bnd- f»o - sfi le R Te - bi Ri .t_. ti. Ma - H f -, ; r; t. | bo - di j» vsmi - - lje-na Ti « (Zastilci soetogorske filatere božje Da bo revija »Svetogorska Kraljica« mogla redno izhajati je potrebno : — da ji dobimo čimveč stalnih naročnikov; — da jo povsod širimo, tudi v tujini; s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev lahko pridobite lepo število naročnikov za našo revijo; - da jo vsak po svojih močeh podpre z denarnim prispevkom, saj bo oznanjala slavo naše ljubljene milostne svetogorske Marije. Naša svetogorska Mati božja je vredna, da s tiskom širimo Njeno češčenje. Zavedni primorski Slovenci, odprite svoja srca in žrtvujte vsaj mali dar Mariji svetogorski na oltar, podprite Njen tisk. Prispevke lahko pošljete po poštni po’ožnici (vaglia postale) na naslov: Peter Flander, Via Cavana 7/III Trst - Trieste.