Sven Hedin Prvič skozi Perzijo 19. t. m. je minulo sedemdeset let, odkar sc je rodil v Stoekholmu, glavnera mestu Švedske, dr. Sven Anders Hedin. Študiral je na Švedskem in v Nemčijj prirodoslovne vede in kot dvajsetletni mladenič ?,e nastopil prvo znanstveno potovanje po Perziji in Mezopotamiji. V malih presledkih je to svcje znanstveno delo nadaljeval do današnjih dni. Na neštetih svujih potovanjih je raziskal in proueil Srednjo Azijo, K.itaj-sko, Tibetsko visoko planoto, zaledcnelo gorsko pokrajino do tedaj nepo-znane »Transhimalaje« in severno Indijo. Njegovo znanstveno ra/iskovalno delo jc svojevrstno in brcz primere, zato ga je že leta 1902. švedski kralj povzdignil v plemiški stan. Deležen pa je bil dr. Hedin tudi drugih Časti, podpor in visokih zaščit po vseh delih sveta. Med svetovno vojno se je mudil največ na hojiščih v Palestini in Mezopotamiji. Pred dvanajstjmi leti je nastopil pot ckoli sveta preko Severne Atntrike na Japonsko in skozi Sibirijo v Sovjetsko Rusijo. Kasneje jc ponovno ktenil v še neraz-iskane predelc Srednje Azije. Kljub častitim k-tom še vcdno verrrn in zvesto služi samo znanosti. Njeyovo delo je neprecenljive vrednosti. Svoja dognanja in raziskanja je opisal v kopicj knjii* in člankov. Za slo-vensko mfedino je Pavel Kunaver priredil Hedinov potopis »V azijskih puščavahu. V naslednji črtici opisuje veliki švedski učenjak svetdvne^a slovesa svojo prvo pot v neznano tujino. Ko sem dospel v Baedad, je obsto- Gostili so se, srcbali kavo, katlih in se jala vsa moja ^otovina iz pribliino sto raz^ovarjali. Bil je ravno postni me- dinarjev ali dve sto perzijskih srebmih sec, v katerem smejo pravoverni mu- kran. S to skromno vsoto sem moral slimani le po sončnem zahodu nekaj vzdržati na 950 km tlolgem povratku zaužiti. Na dvorišču obširne karavan- do Tehcrana, kjer sem spet lahko do- zerije je imcla moja karavana še oprav- bil denar. Pa to nic daljc ni plašilu! ka z nakladanjcm. K.er ic bil odhod Da bi le srečno doscgel 300 km odda- napovedan šele za drugo uro po polno- Ijeno mesto KirmanŠa! V najhujšem Či, sem \eHcl na kup zavojev blafia in primeru bi se pač vdinjal pri kaki ka- ^asnal ko ubit. ravani. Prijetno fiotovo ne bo. preteči Mnofio prei kakor scm si bil žclel, vso po pes in nc prejeti drugeaa pla- |e bi|o dve KoUen Arabec me ie zma- cila kakor neka, kruha, kumar in me- • { iz spanja- Vrtoalav Sem eplezal na lon. Pa pomimnemu velja sreca! svojc«a mcz«a. Mcd klici aonjačev, Najprej sem se pridružil karavani ?vcnkljanjcm kraculjčkov in bimba- pctdesetih mul, ki so prcvažale an^k- ntom vclikih kamelskih zvoncev se je ško blago mcd Batjdadom in Kirman- odvlekla karavana v tcmino. Kmalu so Šajem. Karavano ie vodilo desct arab- lcžali zadnji predmestni zidovi in pal- skih trcovcev na konjih, z njimi je bi- niovi vrtovi ba^dadski za nami, pred lo še osem romarjev m neki kaldejski nami pa tiha, dremajoča pušČava. h-ftovec. Za najemnino petdesetih kran Nobcna duša se ni briaala zame. sem dobil mezj(a. prehranjevah sem se Plačal scm mez^a in zdaj scm iahko pa moral sam. počej j.ar se mi je zij|jbiio Jahal sem 6. iunija leta 1886. zvečer ob 11 s&m sprcdai, pa snet zadnii v čcti in po- nastopil pot v nefiotovost. Če razmiš- novno bi bil skoraj zasnal v sedlu. Oh Ijam o tem zdaj v zrelih letih, se mi potu jc ležal mrtcv dromcdar. truma zdi vse kakor pravljica ali pa kakor hijen in šakalov se jc fiostila z njego- nepremišljen čin novo pečenega štu- vim truplom. Ko smo sc približali, so denta! zverine šinilc brez filasu v puscavo. Tople poletne noči sta rae vodila Malo dalie jc stražilo nekai tolstih ja- dva Arabca na mojem mezfiu po ozkih frebov ob koniaki mrhovini in odrn- baadadskih ulicah. Le tu pa tam ie še hutaI° Pred nami s tezkimi perotl- brlela motna luč oljne svctiljke. Po ba- Po sedemurni ježi smo {Lostijli ncko zarjih pa jc vladalo prešerno življenje. karavanzcrijo kjcr so Arabci raztovo- Tam je posedalo na tisoče Arabcev. rili svoje živali in sklcnili. da bodo čez 134 dan počivali. VroČe je bilo ko v kruš- 13. junija smo srečno dosegli mcsto ni pcči, a ni nam preostalo druzega, Jvirmanša. Izplačal sem svojega Arab- kakor da smo dremaje iegli na karne- ca in ostalo mi je v žcpu polnih šest- niti tlak. deset para! S tem si niscm mogcl na- Naslednjo noč smo prija-hali v osmih [eti sobe- tudi nasititi ne in zavest da urah v vas Bakubo, ki jo obkroža gozd bo treba prosiaiiti okoh Mohamedan- krasnih palm. Zopct smo taborili na cev- ni blIa baš vabl"va- dvorišcu obsirne karavanzerijc. P030- ^sSBEStUdtok^ varjal scm sc ravno z dvema sopotni- ^SSHt^SSsS^^ koma. ko so pristopili trije turški vo- JR^^^^^vS^^k iaki in zahtevali od menc potni Hst. W ¦ ^mnB »Nimam nobenega potnega lista«, I ^$a\H^^B »Dobro! Potem nam plačato deeet l <<§ 3^^V^i\W!t kran za moža in pustimo vas kljub te- V ^ ^^ ^NjSaiEa^l} »Potem pa le sem z vašo odejo in V ^^jfJMP^^^^^ potno torbo!«, so kričali vojaki in mi ^W- mlHiM^^Ž^^^^^^fc ^iioma priČeli odvzemati moje stvart. ^^^^E^^f^^^l^^^^^^^l Zdaj me je pa potrpežljivost miniia. fl^^^^fll^&^H^^^^^^I^^I l'obalina, ki si je btl prisvoiil moju B^^^ISBB^^SHIIIIhI^I potno torbo, sem sunil v prei, da je ^^^^m^m^^^^^^^^^^*^^^ spustil svoj plen. Tudi 7. odejo sc jc pa sum izvedcl za nckctfa boaatega /-Sodilo podobno. Ko so hoteli nesram- trgovca. Aga Hasan po imenu, in kre- neži nato pasti po meni, sta mi prihi- U1\ brž proti njeaovemu prckrasnemu tcla na pomoč dva Arabca. Da pa prc- domu. V prašrviih škornjih in z bičcm prečim nadaljnje taike nastopt% eem v roki sem koraka! skozi vrsto bleste- stopil naslcdnji dan k deželnemu ala- čih soban in stal slednjič pred hišnim varju. ki mi je za šest kran izstavil eospodarjem, ki je scdel s svojim taj- potnj list. nikom med knjigami in papirji ter de- Tako smo postali z Arabci dobri pri- lal- Nosil ic z zlatom vezan bel svilen jatelji in mesto mezga so mi posodili PIašč. na filavi turban m na nosu očali. potem konja. Ob prekrasni mesečini V!^n ie bl1 prav tako PnJazen kakor smo ob 22 nadaljevali pot in jahali vso odiicen. noč. Mestoma scm zadremal na svo- »Kako se vam godi, gospod?«, mc jem kljusetu, dokler se ni žival pred jc vprašal. , nekim ob poti lcžečim okostnjakom »Hvala, vedno dobro!«, sem odffovo- m splažila, me vrgla s sedla in ušla, da so r^i | jo karavanci le z vciikim trudom spet »Odkod prihajate?« ¦ ujeli. PosLcj nisem ponoči nikdar več »iz Bagdada.« I sPal- »In kam nameravate?« ¦ V naslednji vasi smo ¦taborili spet »V Teheran.« p ve« dan. Ta način potovanja se mi je »Stc An^lež?« I zdel strahovit: šlo je jako pocasi, po- »Ne, Švetl.« f krajine pa sem vidcl toliko ko nič! »Sved? Kaj pa je to?« \ Ko je tedaj prijabal za nami na kras- *»No. iz dežele sem, ki se ji pravi I nem arabskem konju iz Bagdada star švcdska.« L Arabcc, sem sklenil, da jo z njegovo »Kje pa leži to?« latTd-^lS ™« ^ na severoZapad, Za ¦ pripravljen. Spočetka smo sc držali še ^us»-l°-<' ¦ karavanc. kakor hitro Da ie zašla lu- »A »ak<>- «>*1 « spoznam — morda ¦ na, smo pospešili ježo. Cim je jelo po- s'e celo iz dezele Zelezoelavca?« ^B jemati za nami žvenkljanje zvoncev, »Da, ravno od tam sem. iz dežele Hsmo urno oddirjali v noč. Karla XII.« WL 135 »To me Da zelo veseli! Čital sem o Ko pa je napočil poslednji dan mo- čudovitih iunaštvih Karla XII. Morate jtga hivanja, niscm mogel dalje skri- mi pripovedovati o njem in tudi o vati svojeaa položaja Predvsem Da mi morate obljubiti, da ~ , ^ . , , , ostanete šest mesecev moi aost! Kar »Tako?« ie zacudcn odvrml. poseduiem. je vaše, samo ukazujte!« »Da, denar mi je pošel.« »Nad vse sem vam hvaležen za vašo "Pa Je res čudno, da ste se mosli dobroto, toda vašega gostoljubja žal kot Evropec brez denarja odločiti na ne morem sprejeti dali kakor za tri tako dalJn<> Pot!« dni!« »Da, pot se je raztegnila boli kakor »Mislite pa6 trl tedne?« sem nameraval, in zdaj sem popolnoma .Ne. preljubeznivi ste. toda moram ,^o. kaj zato! Denarja lahko dobitc brczpogojno v Teheram!« ()d Age Hasana ko]jkor hočete!« »To ie res škoda! Morda si stvar 5c Ravno polnoči je bilo. ko sem se premislite!« poslovjl od svojega plemenitcaa gosti- Nato me je spremil sluBa v eno so- telja. Delal jc v postnlh mesccih *ozi sednjih hjS, ki je bila skoro kakor pa- vso iick;. lača. To je bilo moje stanovanje. V »Obžalujem, da ne morete ostati prostrani dvorani s perzijskimi prepro- dalje časa!« fiami in črnimi svilenimi divani scm ,Tudi meni je žal da vas moram za. se brž udomačil. Dva tajnika sta pred- pustiti in vam nc morem w>vrniti vaše stavljala moj dvor. Tudi sluKe scm imel velike dobrote!« za vsako željo na razpolago. če scm ,. , , . si zaželel jcdi. so mi prinesli izbranih , *M6nda veste- d? °««w»lo "** Pr,c; kosov na ražnju pcčenesa janjca, Pi- k° SOTOV>a ™V"\l \n cestni Potepuhi. šaanca z rižcm. kisleaa mleka, sira in f^ Vf ^skM, da smete sprcmlja- vseaa Pa sem dobil še kavo in vodno Zahvalil sem.sc posledtiiič. se poslo- pipo. Oe sem hote! piti, so mi ponudili vil in odše!. Tainik mi ie stisnil s sre- sladko pijačo iz datljevcga soka z le- brnjaki napolnjeno denarnico. Poštni dom. In ako scm hotel jahati na u- jezdec in vojaki so že stali pripravljeni prehod, da bi si ogledal mcsto ali oko- za pot, zasedli smo konje in jahali lico. so me čakali na dvorišču poln<>- sprva skozi ozke, temne mestne ulice krvni arabski konji. Prcd mojim do- polagoma, ko so se pričele hiše red- mom je ležal tih, z zidovi obdan vrt, čiti hitreie. in slednjič. ko nas je od čigar hodniki so bili tlakovani z mar- vseh strani obdala puščava. v najhuj- morjem. Pod njeaovim cvetočim špan- šem diru. Tako je šlo šestnajst ur ne- skim bezgom sem lahko šetal ves dan prcnchoma. Trikrat smo menjali ko- ter se ob vonju cvctja vdajal sladkim nje. Prejahali smo v enem dnevu sto sanjam. V vodnjaku s kristalno či5to sedemdcset kilometrov. V Hamadanu vodo so plavale zlate ribice in visok smo se malo odpočili in jezdili potem tanck vodni pramen, ki je navpično na devetih različnih koniih daljc proti brzel kvišku. se je ko pajčevina leske- alavBemu mestu. Zadnjih dvajset pet tal v sončnih žarkih. Na tem prelest- ur sploh niscm zatisnil očesa. Napol nem vrtu sem si izbral svoje preno- mrtev od utrujcnosti, raztrgan in raz- čišče. Skratka: bilo ie povsein tako ka- capan sctn prijahal slcdnjič skozi jugo- kor v pravljici iz »Tisoč in ene noči«. zapadna vrata v mesto. Kadar sem se zjutraj prebudil, vedno To je resnična pravljica o mojem znova nisem mogel verjcti, da bi bila prvem potovanju v Teheran in skozi vse to resnica. Svojih šestdeset para Perzijo. sem še vedno tiščal v žepu!" Poslovenil Viktor Pirnat 136