RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI Razvoj krajevne samouprave tudi na območju naše občine, nosi vsa obeležja splošno družbenega razvoja od krajevne uprave (krajevnih Ijudskih odborov) kot organov oblasti preko krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti kot zelo pomembnih institucij širjenja in krepitve krajevne in občinske samouprave pa do krajevnih skupnosti, kakršne opredeljuje ustava 1974 kot pomembne člene in osnove političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Že po ustavi 1963 občani v krajevnih skupnostih organizi-rajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdrav-stvene, kulturne in prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinj-stev kakor tudi razvoj naselja. Tako že ta ustava izpostavlja skupne interese in potrebe Ijudi kot temelj za združevanje Ijudi v krajevno skupnost oziroma temeljno merilo za njeno oblikovanje. Razvoj krajevne samouprave je ob krepitvi samoupravnega družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev v združenem deiu že pred sprejetjem ustave v letu 1974 dosegel takšno stopnio. da je zahtevala spremembe in dopolnitve ustavnih določil o krajevni skupnosti,, s katerimi naj bi omo-gočili njihov še hitrejši in vsestranski napredek. Te delne spremembe so bile opravljene z ustavnimi dopolnili 1971. Skupaj z ustavo 1974, sistemskimi zakoni (predvsem zako-nom o združenem delu) in ne nazadnje z znano študijo Edvarda Kardelja »Smeri razvoja« so prispevek k oblikovanju krajevne skupnosti kot pomembnega dela družbenoekonom-skih in družbenopolitičnih odnosov v občini in družbl nas-ploh, kot vsebolj humani skupnosti solidarno povezanih Ijudi, ki sodelujejo pri razreševanju družbenih vprašanj tako v kraju bivanja kot tudi širše. Tako se je položaj delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti močno okrepil. Nič več nimam pretežno komu-nalno potrošniškega karakterja. Odpravlja dvojnost osebnosti - osebnost človeka proizvajalca in občana potrošnika - in jo združuje v enotno samoupravno osebnost. Vzpostavlja se integralni odnos med delom in eksistenco, organizacijo zdru-ženega dela ter krajevno skupnostjo. Samoupravljanje v kra-jevni skupnosti in združenem delu pa je temelj in izhodišče za uresničitev neposrednega in skupnega delegatskega odloča-nja v samoupravni občini in širših skupnostih. Krajevne skupnosti, kakršne so se razvile tudi na območju naše občine, so bile zelo različne po številu prebivalcev, njihovi socialni strukturi, obsežnosti in oblikovanosti prostora itd. Zato ni slučaj, da se je tudi skozi navedene in druge značilnosti krajevnih skupnosti pričelo preučevanje, kakšne naj bodo krajevne skupnosti, da bi kar najbolje opravljale svoje osnovno vlogo v političnem sistemu. V občini Bežigrad je leta 1974 delovalo 11 krajevnih skup-nosti, ki so bile po vseh karakteristikah zelo različne in po tipih tako mestne kot predmestne, pa tudi vaške. Ob tem se je postavilo vprašanje, kaj storiti (stvar je bila inicirana kot enotna aktivnost Ljubljane, pa tudi širše), da bi krajevne skupnosti postale resnična in realna možnost takšnega pove-zovanja in organiziranja občanov, da bi bil zagotovljen njihov neposreden vpliv na urejanje osnovnih živjenjskih vprašanj v skupnostih samih in preko delegatskega sistema v širših družbenopolitičnih skupnostih. Na teh osnovah je bila zasno-vana skupna akcija preoblikovanja krajevnih skupnosti v Ljubljani in tako tudi v Bežigradu. Na osnovi analiz in ocen stanja v posameznih krajevnih skupnostih je bilo najprej šte-vilo skupnosti povečano od 11 na 16 in kasneje od 16 na sedanjih 28 krajevnih skupnosti. Današnje stanje je podano v naslednji preglednici: Naziv krajevne skupnosti št. prebivalcev A. T. LINHART 764 BERIČEVO-BRINJE 561 BEŽIGRADI 1708 BEŽIGRADII 2104 BORIS KIDRIČ 2027 BORISZIHERL 3543 BRINJE 3696 ČRNUČEGMAJNA 2913 DOL 1145 FRANC RAVBAR ČRNUČE 2089 IVAN KAVČIČ-NANDE 3526 JEŽICA 1014 JOŽE ŠTEMBAL 3550 KOROŠKIH PARTI2ANOV 1825 MIRAN JARC 1852 NADGORICA-JEŽA 1277 PODGORICA-ŠENTJAKOB 1167 REZKE DRAGAR 1474 SAVLJE-KLEČE 920 SAVSKO NASEUE I 1805 SAVSKO NASEUE II 2101 SAVSKO NASEUE III 2156 7. SEPTEMBER 3720 STADION 2001 STOŽICE 2275 TOMAČEVO-JARŠE 2040 TRIGLAV 2352 URŠKE ZATLER__________________________________3080 SKUPAJ________________________________________58685 Aktivnost pri preoblikovanju je imela svoje pozitivne, pa tudi negativne posledice. Naj omenimo samo nekatere. Med pozitivno lahko štejemo brez dvoma večje angažiranje širo-kega kroga občanov pri reševanju družbenih zadev, mož-nosti večjega in ustreznejšega izražanja avtentičnih interesov Ijudi, večji skupni nadzor nad izvajanjem sprejetih progra-mov itd. Slabe posledice teh sprememb pa so premajhna preučitev situacije pred odločitvijo o preobtikovanju, kam-panjsko izvedena akcija preoblikovanja, nesporazumi v zvezi z ustvarjanjem in zagotavljanjem pogojev za delovanje kra-jevne samouprave itd. Ne glede na to, da ob ocenah teh aktivnosti večkrat prevla-dujejo slabe izkušnje, slabe strani teh aktivnosti, ne bi smeli pritrditi tistim, ki menijo, da je bila to zgrešena akcija. Zgrešena je bila in bo tudi v bodoče, če bomo obremenjeni še vedno in preveč s pojmovanjem krajevnih skupnosti kot »malih občin«, kot institucij, katerih sinonimi so mogočne zgradbe in ne dejavnosti - programi, velik »proračun« in ne napor, da se v okviru materialnih možnosti (ki so v tem trenutku omejene) zadovoljujejo interesi in potrebe občanov itd. Ocene o zgrešenosti takšnih naporov bodo prisotne toliko bolj, kolikor bo takšna dejavnost tudi v naprej premalo preučena, kampanjska akcija. To mora biti naša programska in operativna stalnica, pri čemer so potrebni vsakodnevni napori, da krajevne skupnosti vse bolj postajajo tesna zveza občanov, medsebojno povezanih pri razreševanju skupnih problemov