Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Soci razmerje obrnilo v prid naše oficielno oni kakor drugi propadli. Mariborska lista je ostala za 248 glasov v manjšini, lista s. Korena pa za 3702! To je Vse tiste, Ikojih srca so iza delavsko stvar, iztreznilo. Danes stojijo na eni tftrani združene organizacije mariborskega, celjskega, ptujskega, trboveljskega in brežiškega okrožja, — ki imajo 10. »Skrinjico na 'volišču — na separatistični poti pa vztraja le par organizacij. Vse te ne morejo dati več kolt 1000 glasov. Teh tisoč glasov bo pripisano pri štetju najmočnejši stranki, to je kloivkaleem! Naši skivoni stvari pa lahkoti glasovi manjkajo, one-motgočijo lahko socialističnemu delavstvu, da dobi 2 mandata na Štajerskem, ki sta sicer gotova! Pomni: Kdor cepi naše vrste, pomada meščanskim strankam! Vsak H as, oddan za senara ti stično listo, io oddan za klerikalce! Premisli: Ali W*oš ojačati s svojim glasom klerikalce, ali hočeš ojačati delavsko znstonstvo v parlamentu? Odloči so za IHo z rdečim mbom, vrr.i krogljico 8. fobr. 1025 v 10. Skrinjico! Volivni odbor SSJ. Rdeči blok združenih delavcev in kmetov. Za svobodo in pravico za enakost vseh ljudi! Kakor hudournik prodira med delavstvom Slovenije »poznanje, da mora biti razcepa in medsebojne borbe enkrat za vselej konec. Naša agitacija, ki gre v znamenju združitve v močen rdeči blok, je preplavila že celo Štajersko in prodrla globoko v Mežiško dolino. Tudi v sami Mežici, na sedežu Miidern-dorferjevega separatizma pridobiva ideja združitve vsak dan novih pristašev. Nič ne pomagajo zavijanja ozkega kroga Miklerndorfer-Bernotovih pristašev, kajti Koroški delavec, ki so je desetletja boril v vrstah socialistične internacijomi- lo je v istem momentu, ko je zadnji Tržič. Preteklo ned d jo se je vršil pri .nas volivni shod naše stranke, ki je bil tako sijajno obiskan, kakor že dolgo nobeden. Naš stari poštenjak s. Oobal iz Zagorja nam je v daljšem in temeljitem govoru pojasnil politični položaj in razložil naloge socialističnega proletariata. Razkrinkal je demagogijo nasprotnikov delavske konsolidacije in nas pozval k bratskemu in složnemu delu za pravice in svobodo delavnega ljudstva. Tržič bo kakor vedno izvršil tudi pri teh volitvah svojo proletarsko dolžnost in bo volil listo rdečega bloka, ki ima rdeč okvir. Ljubljana. V soboto, dne 17. t. m. se je vršil v Trnovem v gost. g. So-klič-a volivni shod, katerega je po-setilo nad 80 somišljenikov. Na shodu sta pordčala iss. Čelešniik in Kralj. Prvi govornik je v svojem referatu natančno orisal splošni politični položaj v državi in v jasni luči pokazal na vse krivice, ki so se dogajale delavstvu s strani meščanskih vlad tekom šestih let. Koncem svojega govora je pozval navzoče, da strnejo svoje vrste in da dajo vsi kod en mož, dne 8. februarja kroglico za SSJ., ki je edina predstavnica delavstva. Navzoči so vzeli referat z velikim odobravanjem na znanje, na kar je prevzel besedo s. Kralj, ki se je v krajšem govoru dotaknili vprašanja nasilne razpustitve občinskega sveta ljubljanskega in pozval navzoče, da pokažejo pri predstoječih volitvah režimu, da je svobodna ljudska volja več, kot pa režimsko nasilje. Na to se je oglasil k besedi s. Jakomin, ki je govoril o pomenu organizacije in pozval navzoče na delo za socializem. Po burnem odobravanju se je dobro uspeli shod zaključil z pozivom na agitacijo za prihodnji volivni shod, ki se vrši dne 31. t. m. Volivni sestanek v Mariboru in na Teznu so se vrš'li dne 10. t- ni. za 4. in 17. t. m. za 5. okraj ter 18. t. m. na Teznem. Na vseh dobro obiskanih sestankih je referiral notsilec liste s. Korun in žel obilno pritrjevanja. Na sestanku 17. t. m. je poskušal nek klrikalni železničar braniti politiko klerikalcev, posebno se je mučil, da opore ministra Sušnika, o katerem je trdil, da ni položaja železničarjev prav nič poslabšal, pa so navzoči železničarji dokazali, kake pravice jo Sušnik železničarjem vzel. Posebno je na sestanku navzoči s. Leskovšek iz Celja ostro zavrnil klerikalno politiko ob hrupnem pritrjevanju navzočih. Tudi na shodu v Teznem je nek klerikalec hvalil svojo stranko, pa mu je hitro zmanjkalo sape, nazadnje je bil colo razžaljen, ko smo konstatirali, * da je klerikalec. — V Mariboru in okolici je votivno razpoloženje za našo stranko izborno in delavstvo, ki je 1. 1923 deloma gltisovalo za klerikalce, je sedaj kot en mož z nami. — V Mariborski bližnji in daljni okolici pa se je pretečeno nedeljo vršilo še več sestankov oz. shodov, na katerih iso poročali ss. Eržen, Čeh, Bahun, Petcjan, Ošlak i. dr. Sevnica. Ne bomo se hvalili, ampak bomo po pravici povedali, kar je res. Pri nas je precej delavcev, še več pa malih kmetov, ki bi morali biti z delavci kakor dve telesi in ena duša. Vendar smo zadnja, leta eni kakor drugi spali. V tovarni kopit, ki zaposljuje nad 100 delavcev, je organizacija čisto razpadla. Narodni socialci so odtrgali našo tovarno od prave delavske organizacije. Sedaj je pa njihov nekdanji vodja na svoje začel, delavci pa so organizaoijo zapustili. Mi Zdaj vidimo, da to ni bila prava organizacija in da moro biti organizirano delavstvo v tistih organizacijah, ki »o po celem svetu mod seboj v zvezi. Slovenci smo pa tako vsi. Sedaj gradijo pri na« Se eno novo tovarno za tanin. Tudi tu je zaposlenih precej delavcev. Na£ inženir nam je plačeval dosedaj po 50 Din, kar ni preveč, ker je naSe delo zelo naporno in je treba col dan težko vzdigovati. Tu je prišel vmes gospod Kranjc, ki je nastavljen v parni žagi in jo rekel inženirju: Za to delo se da dobiti ljudi bolj po ceni! Nato so nam znižali plačo na 40 Din, za ka;r se imamo temu Kranjcu zahvaliti. Mi Kranjca zelo obžalujemo, da je tako hitro pozabil na pošteno rodbino, iz katere je vzrasel. Njegov oče je ubog mali posestnik in revež, kakor mi, njegov brat dola v Sevnici, on pa z milijonarji drži, čeprav je le en ubog uradnik. Niti trideset srebrnikov mu ni nihče dal, —■ pa se vmešava v stvari, ki ga nič ne brigajo in zatajuje delavno ljudstvo kot Judež Tškarijot. Dalje vam imamo poročati, da smo imeli v nedeljo v Sevnici shod. Na shodu nam je socialističen govornik lepo razložil, da so v državnem zboru slabo gospodarili- in delali draginjo. Drugače pa so poslanci lenobo pasli in se med seboj prepirali, tako da niso napravili nobene postave, ki bi bila za delavca in kmeta dobra. Zato smo vsi sklenili, da bomo volili združeno socialistično listo, ki so bo spoznala po rdečem robu. Da bodo naši poslanci po naši volji delali, smo si ustanovili politično organizacijo, h kateri je pristopilo že veliko zavednih sodrugov. Vsi sodrugi pa morajo spoznati, da je le v slogi moč, ra to vabimo vse, naj pristopijo. Blanca. V Blanci! smo imeli v nedeljo, dne 18. januarja sestanek socialistične stranko. Govoril je govornik iz Ljubljano. Njegov govor je bil tako prepričevalen, da so mu vsi dali prisotni prav. Tudi na Blanci bomo volili delavci in kmetje socialistično. Sicer nam je žal, da ni samo ena socialistična skrinjica. Vendar srno si dobro preračunali, da bodo vsi glasovi, ki bodo oddani za raze,epi jene liste le klerikalcem koristili, ker bodo glasovi vseh strank, ki ne bodo dobile 6000 glasov, klerikalcem pripisani. Zato bomo glasovali za listo z rdečim robom, za katero stoji tudi druigo delavstvo v brežiškem okraju. Magiojnica. Tu se je vršil volivni shod v gostilniških prostorih »Cocej«, katerega se je udeležilo lepo število tukajšnjih rudarjev. Sodr. Tratar jo v daljšem gOvo-ru otvoril shod ter podal besedo s. Mihevcu, ki je v daljšem in lahko razumljivem govoru pojasnil pomen sedanjih volitev in povdaril zlasti potrebo okrepitve delavskih organizacij. Za njim so je oglasil k besedi s Judec (Naprojevec), ki je priporočal Bernotovo skrinjico. Dalje .se je oglasil k besedi s. Pohlin (komunist), ki je izjavil, da je po petih letih slikal prvič proletarski govor s. Mihevca, ki je bil res proletarski in a katerim se popolnoma .strinja. Priporočal je delovanje v smislu MihevČevega govora. Za tem je povzel ponovno be-sedo s. Mihevc, ki je os veti I Bemo-tovo delovanje od vseh strani, za kar je žel pritrjevanje od vseh navzočih, tudi orl »Naiprejevcev« in komunistov. 8. Tratar je zbral n,a shodu ht) Diin za tiskovini »klad »Socialista« in is. Judec je po Mihevčevih pojasnilih isto tako daroval 5 Din v isto svrho. 'Žalec. Pri nas se je vršil votivni shod SSJ v prostorih restavracije Janič, na katerem je poročal s. Mihevc iz Ljubljane. Shod je posetilo turii"kakih 20 obrtnikov, ki so zlasti odobravali poročilo o vzrokih in težavah malega obrtnika. S. Mihevc nam je razložil škodo, ki jo dela ljudstvu teror in korupcija vladajočih slojev. Njegov govor je bil večkrat prekinjen od burnih aplavzov. 'Zlasti so odobravali navzoči od- TROCKI ODSTAVLJEN. Ruska brzojavna agentura „Ro-sta“ javlja, da je rev. vojaški sovjet odstavil Trockega od izvrševanj njegovih vojaških funkcij ter niu vsled nediscipliniranega obnašanja v stronki odredil strog ukor. Zgleda, da je zadnji atentat na Zinovjeva pospešil notranjo krizo v komunistični stranki Rusije. Kakšen upliv bo imela degradacija 1 rockija, je težko predvideti, ker vsled stroge ruske cenzure ne more izhajati noben nekomunistični časopis. Zato so vse vesti, ki prodro iz Rusije pobarvane ali komunistično ali pa tako, kakor si jih prikroji meščansko časopisje. Pravo resnico je pa skoraj nemogoče zvedeti. Pri presoji nadaljnih dogodkov je pa treba upoštevati važnost dosedanje Trockijeve funkcije. Poleg Ljenitia je bil gotovo Trocki najjačji mož ruske revolucije. Dočim se je Ljenin pečal pred vsem s teorijami in študijami, je bil Trocki vedno mož realnega in praktičnega dela. Sredi najljutejše revolucije, ko so sq mnogi sedanji voditelji sadistično udajali furiji, je Trocki takoj zaslutil, da je treba pozitivno izkoristiti revolucijonarno dobo. Šel je takoj na delo in je premagajoč ogromne težkoče, pričel iz razpadlih drobcev orgagnizirati današnjo rdečo armado. Rdeča armada, na katero so ruski komunisti tako zelo ponosni, je pred vsem plod Trocki-jevega .sistematičnega truda. Zdi se, da se godi sedaj Trockiju tako, kakor je v življenju navada. Namreč, da se drugi lišpajo z njegovim delom. Trocki ja dolže sedaj, da je prevelik prijatelj „socialpatri-otov“ in so ga zato odžagali. Vprašaje pa je, če bodo to, kar je on ustanovil, tudi znali res voditi in če se ne bo kmalu pokazalo, da kravi sedlo ne prlstoja. Mogoče bo Troc-kij počakal na tiste čase, ko se bo pokazalo, da novi komandirji armade niso nalogi dorasli. Sicer bomo pa videli, kaj prinese bodočnost. Nov volivni red v Italiji. K akor smo_ že zadn jič poročali, je »sklenili Italijanski fašizem uveljaviti nov volivni red, ki uveljavlja večinski princip po vzoru Anglije, povrh je pa nameraval uvesti za premožnejše sloje po 2 glasova. Načrt je bil pretekli toden predložen poslanski zbornici v odobritev. Nenadoma ■se je pa oglasilo k besedi več vladnih poslancev, ki so govorili sicer za novo volivno reformo — svarili »so pa le pred prevelikem napetjom loka, kajti mase italijanskega ljudstva so silno razburjene nad tem, da »se prizna premožnejšim slojem po 2 glasu. Na podlagi teh svaril se je vladna gospoda vendar ustrašila prevelikega zločina in je sicer z veči- To »Iranko je označil za stranko nezadovoljnih liberalcev, ki se je obesila za rep demokratskih mladino v. Iz Brežic. V nedeljo 18. t. m. ista se vršila dva votivna shoda naše stranke. Ob 2. uri pop. se je vršil shod v gostilni Žagar v Deanih selih. 8 Baraga in s rezki kandidat s. Warlec sta navzočim pokazala sedanji položaj in ožigosala vse tiste, ki iso ta položaj zakrivili. 8. Baraga jev enournem govoru razložil, kako je prišlo do tega, da jemali kmet in delavec tako tepen in popolnoma brezpraven. Opozoril je volivce, kako ©o bili vedno navdušeni za klerikalce, posebno mali kmet je šel čez drn im strn za klerikalci, vkljub temu, o vršil shod naše stranko dne 1. febr. 1.1. ob 13. (1.) uri v restavraciji gospe F. Kunej v Oplotnici. Govornik piridc iz Maribora. ;Sodrugi, skrbite, da bo shod primeren številu ■delavcev v našem kraju. Znano vam je, da 'nimate od nobene druge čftraiinkc kake pomoči pričakovati, torej vse na naš shod. Nadalje se o imela uprava povedane izdatki. Uprava. ZA TISKOVNI IN VOLIVNI SKLAD. I)o «edaj nabranih Din 10.779.flA Za rdeč blok neimenovani Din 1.000.— 8. Uratnik Filip nabral na blok Din .100,— K. Schrott Frane, Leše Din 30.— S. Tratar nabral na shodu v Mago jajci Din 55,— S. Jndee Din 6.— Skupaj Din 11.95fl.Sft Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ '/-a Slovenijo. Odgovorni urednik: Franee Vidmar. Tisk J. Blasnika nanled. v Ljubljani. Kroje po najrjovejši modi, poljubn* xa dame in gospode razpoSilja Knafelj Alojzij učitelj krojaštva Ljubljana, Krlževniška ul. 2. KuBpin, konzervna tovarna ri. d. Novi Sad. Proizvaja iz popolnoma zrelih zelo sladkih paradižnikov dvojno konzervirane ■ i Tovarna jamči, da je ekstrat pristen in cist in da pOlllIHUPIS ne vsebuje n i Itn kih barvil in soli. Proizvajamo (paradižmi ekstrat). tudi prvovrstne marmelade, kompote, grah« fižol in mesne konserve. Dobe se v vsaki trgovini Vi O J- on W Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina 4* # ni i9 fjf Maribor, Aleksandrova cesta .štev. 48 =3 IK> -t O Priporočamo vsem gospodinjam HDRIH ječmenovo ljudsko kavo, dvojno sladno rženo ,,Meta“, dvojno sladno ječmenovo ;;Sidro“ kavo. ZfitltEVBftE jo IJDBSnd ! ===== Zal)tB39jtE ju povsod! Zahtevajte povsod k Jadran* j 1 terpentinovo čistilo 1» g čevlj ’, ker je najboljše. 1 Ako čistite čevlje edno § [e z »Jadran« kremo«, si. | prihranite mnogo denarja. | Vaši čevlji ne razpokajo, gij ostanejo mehki in trpežni. I I I I I R K *, im ~ ni . ‘r Prvorazredni moderni pisalni stroj ST0EWER Vrhunec fine melsanilte, z »eileialm jamstvom dobite samo pri LUDVIK BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova «!. 6/1. V zalogi barvni trakovi, Indigo- karbon in povoščeni papir, hektografični in kopirni zvitki, olje za stroje i. t. d. Zavarovalnico in puzau. rava n.ca „TRIGLJIV“ Beograd - Zagreb - Ljubljana glavnica Din B.SODGOO vplačana. Zavaruje požar, transport z žtleznico, na rekah in po morju, valore, tatvino z vlomom, razbitje stekla, dolžnost jamstva, nezgode, točo, chomage in poškodbe strojev. Transportna zavarovanja prevzema v domači in tujih valutah. Posluje v kraljevini SHS In v mnogih Inozemskih državah. — Inkaso premij v letu 1923 je presegel vsoto 26,000.000 — dinarjev. ČJ&3 V DRUŠTVU m {ATOV ROtKft „ popolni," j ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN'OBENEM NAJ FINEJŠI Priloga »Socialistu™ sl. 4, Sodrug dr. Ljudevit Perič pred ljubljanskimi zaupniki. Govor s. dr. L. Periča, kandidata za mesto Ljubljano, na volilnem shodu zaupnikov Cenjeni sodrugi! Delovanje marca meseca 1923 izvoljene narodne skupščine je bilo na protiustaven in nasilen način ukinjeno. Začetkom novembra 1. 1. je bila narodna skupščina razpuščena. Žalovati za bivšo narodno skupščino delavstvo nima prav nobenega povoda, kajti bila je nesposobna za ■vsakršno gospodarskem in socialno delo. Najenergičnejše pa protestirajmo zoper način, na kakršen je bil naš parlament razpuščen in pa zoper sistem manjšinjskega vladanja. Mi smo zastopniki čiste in popolne demokracije; najvišji zakon za nas je ljudska volja in velja za nas parlamentarni princip, da je padec kabineta, povzročen po zunanji sili brez sodelovanja poslancev, abnormalnost, nasilje in kršitev ustave. Volitve za novo narodno skupščino so razpisane na dan 8. februarja t. 1. Volivne priprave in volivna kampanja so v polnem teku. Kandidatne liste so vložene in je s tem zaključen prvi del volivnega boja. Med našimi meščanskimi strankami se bodo volitve vršile v znamenju boja za sedanjo vlado in proti njej. Za sedanjo vlado, ki nastopa pri volitvah pod imenom narodnega bloka, je postavila pri nas listo SDS s svojim umetno ustvarjenim radikalnim priveskom. Narodni blok pravi, da mu gre za narodno in državno edinstvo. Kdor je pa objektivno opazoval razvoj javnega življenja v državi v zadnjih šestih letih, je moral spoznati, da je tako radikalni, kakor tudi demokratski stranki narodno in državno edinstvo samo krinka, pod katero skrivajo svoj samopašni pohlep po oblasti. Bahajo se, da so oni edini čuvarji države. Slabo bi pa bilo za to državo, ako bi bil njen obstoj odvisen od strank narodnega bloka. Vsiljujejo se državi za nekake nenadomestljive jerobe, njihov je-robski nedomokratičen in reakcionaren način vlade pa mora vsak svobodoljuben človek občutiti kot nasilje, ki ne more pospeševati narodnega in državnega edinstva, temveč zbuja samo nove kali nacionalne mržnje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Narodni blok ni čuvar, temveč grobokop narodnega in državnega edinstva. Sedanja vlada narodnega bloka je dosegla na neparlamentaren način oblast, ker niti ob svojem nastopu ni imela zaupanja skupščinske večine, tako, da se pred narodno skupščino niti pokazati ni mogla. Parlamentarno načelo so stranke narodnega bloka hladnokrvno pogazile, samo, da so prišle do oblasti in do državnih Sredstev vsaj za čas volitev od razpusta narodne skupščine do sestanka nove skupščine. Današnjo absolutistično in reakcionarno vlado je dobro označil naš sodrug Divac, ko jo je imenoval vlado kraljevih komisarjev. Absolutistična vlada pa ne more biti drugačna kot nedemokratična in reakcionarna. Ne mine niti dan, da nefii vlada tega dokazala z dejanji. Tako je za novo leto razpustila na podlagi izjemnega zakona o zaščiti države Radičevo stranko. Radič rogovili na Hrvatskem že (j let in ni danes večji veleizdajnik, kakor je bil pred leti. Kljub temu se je Pa-šičeva stranka opetovano spuščala ž njim v dogovore ter se je spomladi 1923 celo po dogovorjeni pogodbi in z njegovo indirektno pomočjo dokopala do vlade. Sedaj v volivnem gibanju, ko so ji glasovi pol milijona hrvatskih kmetov neprijetni, se je pa odločila za razpust Radičeve stranke, da bi si mogla na ta način pri- salonu gostilne „Pri Le1 dobiti v bodoči skupščini večino in tako vsaj na videz opravičiti svoj nedemokratičen in reakcionaren re žim. V svoji kratkovidnosti je vlada poslala Radiča in ostale člane vodstva stranke v ječo, toda zverižena policijsko pravna konstrukcija pred nepristranskim sodiščem ni mogla zdržati in danes se cel svet z zadoščenjem smeje vladni blamaži. Ravno daites 'smo čitali v časopisju, da so pričeli tudi pri nas z ustavljanjem opozicijonahicga tiska in to deloma zaradi člankov, ki so izšli že leta 1922 in naprej. Vlada, ki hoče obdržati oblast in dobiti večino pri volitvah s tem, da razpušča stranke, da preganja njih voditelje, da ukinja tiskovno svobodo, je nestvor, anahronizem v današnjem času, ko vse ljudstvo zahteva svobodo in samoodločbo. Delovno ljudstvo bo poskrbelo, da se v naši državi ne bo gazil demokratizem in parlamentarizem, marveč bo samo pogazilo in zrušilo z volivno krogljico diktaturo vlade in pomedlo stranke, ki hlinijo demokratizem, v resnici pa podpirajo najbolj reakcijonarno in absolutistično vlado. Nacionalni blok in pri nas v Sloveniji zlasti JDS je zatrjeval in zatrjuje, da je za široko samoupravo v oblasti, v okraju in v občini, v resnici je pa SDS najhujša nasprotnica vsake samouprave. Kakor hitro dobi v roko državno oblast, je njeno prvo delo, da razpušča od ljudstva izvoljena zastopstva. SDS je v kratki dobi dveh let dvakrat protizakonito in brez tehtnega razloga razpustila izvoljeni občinski svet ljubljanski. Edini tehtni razlog je bil denar Mestne hranilnice ljubljanske, ki ga je prav nujno potrebovala gotova banka. V svoji gorečnosti za samoupravo je SDS razgnala tudi po deželi nebroj občinskih zastopstev in drugih samoupravnih korporacij. Samouprava, kakor jo SDS v dejanju pripušča, je lažnjiva samouprava, je samouprava gereutov in vladnih komisarjev. S svojim doslednim in avtomatičnim gaženjem samoupravnega načela je SDS zlasti v Ljubljani že demoralizirala en del malodušnejšega prebivalstva, kar se izraža v besedah, ki jih je večkrat čuti: ,,Tak in tak občinski svet bo že izvoljen, večino bo že dobil, ampak ko pride na krmilo demokratska stranka, ga bo pa itak razgnala." Tako malo-dušno naziranje in modrovanje ljudstva je za politično moralo kvarno in v stanu popolnoma omajati vsako vero v pravico in zakonitost. Z ognjem se igra, kedor daje ljudstvu povod za tako naziranje. Zelo nevarno igro napoveduje režimski tisk, govoreč o bodočem zakonu o sodnikih. Poskušajo napad na neodvisnost sodišč, ker pravijo, da naj se v zmislu novega zakona postavijo vsi sodniki in sodnijski pomočniki na razpoloženje za dobo, ki jo določi pravosodni minister. Vsi bodo morali zopet vlagati prošnje za svoja mesta in sicer zato, da bo mogoče ..očistiti sodnijski stan vse navlake". Sodniki so in morajo ostati nepremestljivi. Ni mi znano, da bi bilo med sodniki kaj navlake, to pa vem, da se bo znala navlaka, če bo nacionalni blok čistil sodnijski stan, režimu prikupiti, odstranjeni pa bodo značajni in nepristranski sodniki. Samostojni demokratski stranki je sploh neodvisnost sodišč trn v peti. I o dokazujejo vsakodnevne izjave raznih ministrov in pisava režimskega tiska. Ni dolgo tega, ko je demokratski »pravnik" razlagal, da v volitvenih stvareh sodišča ne nastopajo kot sodna oblast, marveč, /u“ dne 15. januarja 1925. da jim je poverjena samo neke vrste upravna funkcija, vsled česar da more upravna oblast akte in odločbe sodišč poljubno razveljavljati in spreminjati. Tudi to je dokaz, samovolje! Značilno je postopanje nacionalnega bloka z uradništvom. Odteguje se mu izplačilo celo tistih razlik in draginjskih doklad, ki so mu bile že zakonito priznane. Iz uradništva so napravili bedno in malodušno rajo, ki nima veselja do dela in postaja brez stanovskega ponosa, ki je potreben za nepristransko in vestno uradovanje’. Režim hoče imeti edino od sebe odvisno uradništvo, ki ga utegne po mili volji partizansko nastavljati, premeščati in reducirati. Uradništvo naj vrši samo voljo režima. Ob tej priliki bi opozorili uradništvo, da je že skrajni čas, da uvidi, kje je njegov interes in na kakšen način si more izboljšati svoj bedni današnji položaj. Interes duševnega delavca je identičen z interesom ročnega delavca. To mora uradništvo izprevideti, mora se organizirati v stanovske organizacije ter nastopiti za svoje pravice solidarno z delavskimi organizacijami. Iz oportunnosti in praktiških razlogov zatrjuje SDS svoj veliki smisel za socialne reforme in socialno politiko. Po prevratu je bila naša buržu-azija prestrašena in v tej dobi je delavstvo priborilo razne važne soci-alno-politične pridobitve. Med tem se je pa buržuazija ojačila in celo njeno stremljenje gre danes za tem, da stopnjema, toda vztrajno in dosledno ukinja in krči eno delavsko pridobitev za drugo ter se je že lotila tudi osemurnega delavnika. Zavodi za socialno zavarovanje so birokratizirani in nacionalni blok ima na njih samo toliko interesa, kolikor služijo za zbiranje denarja, s katerim trgujejo gotovi denarni zavodi. Da vlada ne jemlje resno zavarovanja delavstva, se vidi najbolj jasno iz tega, da nikakor tieče zavarovati svojih delavcev pri podjetjih, r>ri železnici in javnih Stavbah. Vr-hutega pa postopoma ugrablja delavstvu ves vpliv v delavsko varstvenih in socialnih zavodih. Drzno norčevanje iz delavstva je poročilo, kakor ga je prineslo ljub-1 krnsko režimsko glasilo, češ, da je vlada pripravila lepo božično darilo rudarjem z novim pravilnikom za bratske skladnice. Če si natančneje ogledamo ta pravilnik, vidimo, da je to pravo danajsko darilo, ker v bistvu jemlje rudarjem večino, to je vsak vpliv v načelstvu. Pač pa pravilnik dobro odgovarja interesom Trboveljske premogokopne družbe in podjetniškim tujezemskiin in domačim interesentom ter bankam. Vsi poznate krivično postopanje z invalidi in do danes meščanske vlade niso še bile v stanu, da rešijo invalidski zakon. Kljub temu, da je vlada v stanovanjskem zakonu obljubila razne ugodnosti za pospeševanje novih zvradb, ni nikjer ničesar storila. Meščanske stranke nimajo prav nobenega smisla za to velevažno in pereče socijalno vprašanje. Boj za oblast bijejo in pri tem so razbile skupščino, predno je mogla kot edina kompetentna pravočasno kaj ukreniti v svrho zaščite najemnikov po ugasnitvi sedanjega stanovanjskega zakona. Edino socialistična stranka Jugoslavije se resno bori za zaščito najemnikov in skuša povsod, kjer se more uveljaviti, najti sredstev za zgradbo novih cenenih stanovanj. Dokaz za to imate v ljubljanski občini, kjer se je socialistična stranka resno potrudila, da je kljub vsem oviram vlade in meščanskih - strank v kratkem času pridobila nad sto novih stanovanj brez podpore od strani režima. Mislim, da je dovolj dokazano, da so stranke, ki tvorijo nacionalni blok, nedemokratične, reakcionarne in zato hoče socialistična stranka storiti vse, da nacionalni blok pri bodočih volitvah ne zmaga. Isto željo in isti namen imajo tudi meščanske opozicijonalne stranke. Te stranke so pa vsaka sama v sebi razdvojene in nestalne v svojih nazorih in programih, vsaj sta n. pr. stranki Davidoviča in Spahe glasovali za vidovdansko ustavo, zoper katero se danes borita. Poleg tega so meščanske opozicijonalne stranke med seboj needine ter se pogosto napadajo. Do danes nam še niso povedale, ali imajo sploh enoten dr-žavnopravni program. Vse to močno slabi moč meščanske opozicije. Že iz teh razlogov se socialistična stranka s tako meščansko opozicijo ne more družiti, ker ima svoj utrje-tudi mora držati, če hoče ostati resna razredna stranka, ter iti svojo ravno pot. Socialistična stranka ne sme izgubljati izpred oči svojih ciljev, ki gredo za izpremembo današnjega krivičnega kapitalističnega družabnega reda v socialistični družabni red, ki zahtevajo, da se delo osvobodi od suženjstva kapitalizma. Naša stranka je politično parlamentarna stranka, ki tudi s parlamentarnimi sredstvi skuša realizirati že v sedanjih razmerah svoj minimalni politični program. Borimo se za politično načelo najpopolnejše demokracije in za samoupravno ustrojstvo države. In ti principi so danes najbolj ogroženi in socialistična stranka se mora vedno in povsod postaviti v njih obrambo . Državo imamo, zahtevamo pa v nji vso svobodo in suvereniteto ljudstva. Volitve v narodno skupščino so sredstvo, s katerim izraža narod svojo suvereniteto. Zakon nam jamči, da nikdo ne more biti klican na odgovornost, kako je vršil svojo volivno pravico. Temelji socializma in torej temelji našega državnopravnega, gospodarskega, socijalno političnega in kulturnega programa so močni in v železnih zakonih narave in gospodarstva tako utemeljeni, da jih nobena sila ne more premagati. Socialistična stranka je član londonske socialistične internacionale, torej del kvetovnega pokreta, ki po vseh kulturnih državah mogočno nastopa za pravice ljudstva. V naši državi sicer nimamo stare industrije in je zaraditega delavski pokret še šibek. Vkljub temu pa z veseljem opažamo, da vse delavstvo v Sloveniji odločno zahteva enotnost socialističnega pokreta. In to stremljenje delavstva pozdravljamo vsi najiskrene-je v nadi, da bodo volitve v narodno skupščino to željo delavstva izpolnile. Smatrajmo te volitve kot manifestacijo za enotnost delavstva, smatrajmo ta volivni nastop stranke kot svojo interesno in častno zadevo ter da s sijajnim volivnim uspehom pri volitvah pokažemo, da smo stranka, ki hoče zmagati in odločevati v politiki, s katero se jugoslovanska buržuazija ne bo več igrala. Sodrugi volivci! Volite torej socialistično, volite svojo stranko, ker le s tem boste dostojno dokazali, da je naša stranka zrela in programatično edino dosledna in popolna. Ne volite torej mene in mojega namestnika, ampak stranko, ki ima edina Vaš program! S temi gesli, sodrugi, pojdimo v volivni boj vsi za zmago pri volitvah in za zmago našh načel in programa! Volivni shod zaupnikov je bil lepa manifestacija delavskih zaupnikov ljubljanskih. Na shodu je še v lepem govoru orisal s krepikimi besedami sodrug Rado Celesnik kot namestni kandidat za Ljubljano socialni položaj delavstva, kažoč na potrebo konsolidacije delavskega pokreta. Predsednik shoda sodrug Kralj je op-njevito poudaril sijajne usDehe proletariata drugod in pokazal na možnost enakih uspehov^ pri nas. Sodrug dr. Korun je v daljšem govoru pojasnil položaj naše stranke v Sloveniji in kazal na neresnost političnih strank, ki so brez programov in brez doslednosti ter konstatiral, da je konsolidacija delavskega pokreta v Sloveniji takorekoč izvršena stvar. Shod je bil zaključen ob sijajnem navdušenju zaupnikov. Volivne skrinjice SSJ v Sloveniji. (Napisi na njih so obrobljeni rudeče.) «r ■■ skrinjica. Moč socialističnega pokreta v leta 1924. II Ljubljani L. 1924. je bilo za delavski socialistični pokret leto uspehov in napredka. Moč socialističnih strank kaže sledeči seznam najvažnejših socialističnih strank, ki so bile organizirane v Socialistični delovni internacionali. Amerika................. 15.000 Argentinija............. 8.000 Belgija . .................... 621.000 Bolgarska............... 28.000 Danska................. 130.400 Nemčija................ 869.000 Angleška: Del. stranka . 3,126.000 Angleška: Nezav. del. str. 30.000 Finska.................. 28.000 Francija................ 70.000 Grška................... 3.500 Nizozemska ..... 39.500 Letska.................. 2.600 Litvanska............... 2.000 Norveška................ 8.000 Avstrija............... 566.100 Poljska (poljska stranka) . 59.000 Rumunija................ 12.600 Švedska................ 138.500 Španska................. 8.000 Cehoslovaška: Nemški soc............ 72.000 Češki soc............ 100.000 Poljski soc............. . 2.000 Ukrajinski soc........ 6.400 Madžarski soc..... 2.000 Madžarska .................... 190.000 skupaj 6,139.700 To so Številke od samo 26 strank, ki so internacionali priključene, med tem, ko številke od 16 strank manjkajo. Nekaterih številk sploh ni mogoče dobiti, ker so stranke prisiljene na tajno delovanje (v Rusiji, Georgiji, Armeniji), ali pa so prisiljene boriti se pod izredno težkimi prilikami, kakor v Italiji, Jugoslaviji itd. Ce prištejemo še približne številke ki nam jih pokažejo te države, bi dobili končno svoto 7 milijonov internacionalno organiziranega soc. proletariata. Posebno so porastle soc. stranke v zadnjem letu na Francoskem, v Avstriji, Poljski, Bolgariji in na Švedskem. Nazadovalo pa je število v Nemčiji in na Madžarskem, kjer preživlja proletarijat težko gospodarsko krizo. Na Nemškem pa so zadnje volitve pokazale že zopetni porast na glasovih, čemur sledi vedno tudi porast članstva v stranki. Število 7 milijonov je večje, kakor pa znaša celokupno prebivalstvo Avstrije in je več kot polovica tega, kolikor ima Jugoslavija prebivalcev. Zgorajšnje številke pa značijo seveda samo število organiziranih socialistov. Število volivcev pa, ki vo-liio socialistično, pa je ogromno večje, ker je n. pr. samo angleška delavska stranka pri zadnjih volitvah dobila preko 5 in pol milijona glasov, nemški socialisti pa okroglo osem milijonov glasov. Tudi naša SSJ je včlanjena pri Socialistični delovni internacionali (londonski) in smo tudi mi del te ogromne socialistične armade sveta. Naša dolžnost je za to, da dvigne socialistični pokret v Jugoslaviji, ki ima danes kakih 10.000 organiziranih pristašev, na število, ki nas bo v internacionali pristojno zastopalo. Živela socialistična internacionala! Sodrugi zaupniki, sporočite nam naslove znancev in prijateljev, da Jim pošljemo „Socialista11 na ogledi Koliko je to; ena miUarda?[ Državni proračun naše državo znaša za tekoče leto 10 in y2 mi-Ijarde dinarjev dohodkov in ravno-toliko izdatkov. Vse te dohodke spravlja državi delovno ljudstvo s svojim delom, davki itd. skupaj in odpade na vsako glavo v tej državi akoro 1000 Din 'državnih dohodkov, •to se pravi, toliko mora vsak človek v tej državi preskrbeti dohodkov za državno blagajno. Ker pa znači za bogatina 1000 Din malenkost, za reveže pa ogromno svoto, se vidi, kako silno je pri nas ljudstvo obremenjeno, kajti način, kako dobiva država svoje dohodke je tak, da odpade glavno bremo na samo reveže, no pa bogatine. In ravno naša stranka so bori za pravično razdelitev državnih bremen, ki na.; jih nosijo oni, ki kaj imajo, ne pa oni, ker nimajo niti .za svoj .vsakdanji kruh. Pri tem pa nastaja zanimivo vprašanje: koliko pa je pravzaprav to: ena miljarda: Da si vsaj vemo predstavljati, kolika je ta svata! Na Krajnjskem skrinjica. Na Štajerskem skrinjica. To je ena miljarda, deset miljara pa je desetkrat toliko! Ali niso torej državna korita res od suhega zlata? Ali ni čuda, da se vse meščanske stranke tako tepejo za taka korita? Za prihodnje leto pa nameravajo naši vlastodržci ta proračun povečati otl 10 y2 na dvanajst mil jard! Ti pa, delavec in kmet, imaš priliko pri teh volitvah poskrbeti za to, da to breme ne pade na tvoja ramena, in boš vrgel krogljico v socialistične skrinjice, ki so obrobljene z rdečim robom in ki so: v Ljubljani 8., na Kranjskem 8., na Štajerskem pa 10! ■i Kandidati SSJ v ostalih okrožjih države. V liadn. Novinah so bile doslej objavljene sledeče kandidatne liste SlSJ i^ven .Slovenije: 1. Okrožje 'Subotica: nosilec dr. M. Sekulič, srezki kandidat: Vojin Brkič, Anton Juričič, Lajoš Kečke-meti; i. i I .<* I 2. okrožje Sombor: nosilec Nedeljko Divac, srezki kandidati: dr. Živko Topalovič, Pavlo Tatič, Simon Hajnrih, Vojin Brkič, Šandor Bajazet; 3. okrožje Novi .Sad: nosilec Vitomir Korač, srezki kandidati: Pavle Tatič, dr. M. Sekulič, Hajnrih Simon, Nedeljko Divac. 4. okrožje moravsko: nosilec dr. Andra Živkovuč, srezki kandidati: Kosta Petrovič, Živojin Životič, Sarafin Radosavljevič, Milan Simič, Nikola Markovič, Jova Miloj-kovič; 5. Pančevo - Vršac: nosilec dr. Živko Topalovič, srezki kandidati: Matijas Peter, Mihael Šnajder, Luka Pavičevič, Bogdan Krekič, Georg Lihtenberg, Jožef Zemen, Ra-disav Uroševič. 6. Vel. Bečkerek: nosilec Nedeljko Divac, srezki kandidati: Vitomir Korač, Kazimir Čaplja, dr. Stevan Ivanič, dr. Jovan Lskruljev. Boren občni zbor društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru. Miljarda je 'tisoč milijonov, če bi zvezali za eno milijardo četrtdi-danrskih denarnih popirjeV skupaj v en snopič, bi bil ta snop dolg oz. .visok — 115 kilometrov, to je toliko, kakor je ia Ljubljane do Mari-.bora. Ce te bankovčke položimo .enega poleg drugega, dobimo tako ,dolg pas, da ovijemo ž njim zemljo trikrat okrog tečajev. In težki bi .bili ti popirčki tisoč ton, /.a njihov prevoz bi rabili sto vagonov. V zlatu bi tehtala miljarda 332.000 kilogramov, 'torej 33 vagonov. Če postavimo za miljardo cekinov enega vrh drugega, bi ta gora segala 30.000 m visoko, bila bi torej 15 krat višja kot naš Triglav. Iz milj ar d e zlata zamoremo na-. praviti 22 zlatih spomenikov v velikosti človeka, Kdor bi hotel .za miljardo 100 dinarskih bankovcev povezati v knjige, bi 'te, knjige s platnicami vred tvorile že lepo biblioteko na 10 policah, vsaka polica 3 m dolga. V nedeljo 11. t. m. je bil sklican občni zbor društva stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico. Na dnevnem redu so bila običajna poročila, volitev novega odbora in raznoterosti. Predsednikovo poročilo je bilo silno kratko. Za tem jo poročal tajnik g. Goršič in končno blagajnik. Za tem kontrola in zdelo se je, da bo vse gladko poteklo. Predsednik da predlog kontrole za absolutorij na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet. Po tem pa preide šele k debati o tem poročilu. Oglasi se gosp. novinar Pirc, ki stavi več predlogov ter zahteva prečkanje nekaterih členov društvenih pravil .in končno očita predsedniku, da vlači društvo v volivni vrtinec, tedaj v politiko. Nastane prerekanje. Sodrug Bahun zahteva od predsednika, da se izvoli 5 članski volivni odbor, ki naj predlaga listo novega odbora. To se je končno po daljšem omahovanju zgodilo. Volivni odbor je hotel predložiti listo in je predlagal za predsednika dosedanjega tajnika g. Goršiča. Predsednik polkovnik Aljančič v. p., ki je precej neroden, je povzročil z nepravilnim glasovanjem precej zmede in Jcon-fuzije. En del navzočih je glasoval za g. Goršiča, toda isti so tudi potem vzdignili roke za Aljančiča, čemur je bal tudi ta vzrok, ker je bilo .precej takšnih, ki slovenščine prav ne razumi j o. Razmerje glasov se ni dalo točno ugotoviti in je nastajala £ vedno večja zmešnjava. Profesor g. Pečovnik je .predlagal prekinitev zborovanja, ki se naj prihodnjo nedeljo nadaljuje. Glavni vzi*>k, da se občni zbor ni mogel normalno .vršiti, jo seveda iskati v tem, da je predsednik prevzel kandidaturo na režimsko buržujski, t. j. radikalni listi, ki vživa ibaš med najemniki najmanjše simpatije, v naivnosti, da bo s tem koristil najemnikom. Narodnim socialcem v album! V * najnovejšem glasilu nar. soci-alcev, v „Slovencu“ beremo, kaj pravijo narodni socialci v svojem volivnem proglasu o socialistih, češ, da smo finančno odvisni od kapitalistične mladinske klike in da zato nastopamo pri teh volitvah samostojno ter da smo zato razbili pogajanja za skupni volivni nastop vsega delavstva. Gospodje narodni socialci so zelo kratkega spomina: ali se ne spominjajo več, da so se ta pogajanja razbila za to, ker so se narodni socialci bali Žerjava, ki bi jim na prste stopil, če bi se bili izjavili za republiko — kakor so narodni socialci skmi povedali. Vetrno, da nas narodni socialci ne ljubijo, ker smo njihovo snubljenje, da bi ž njimi šli skupaj v volivni boj, zavrnili, kajti narodni socialni prvaki so se istočasno pogajali tudi z Zerjavovci za skupni volivni nastop. Dvoživk pa mi ne maramo. Narodne socialce smo prepustili njihovi usodi, kajti zavedali smo se, da bo samo v korist zdravemu političnemu razvoju v Sloveniji, če pet narodno socialnih političnih kameleonov čim preje izgine iz slovenske politične pozornice. Uljudni res nismo bili, ko smo se jih otepali, ali bili smo pametni in pošteni. In to je glavno! Narodno socialistične klevete pa, ki jih pobijajo v predalih ..Slovenca", nas pa samo potrjujejo o tem. kako smo imeli prav, ko smo jih posadili na dilco.