Janua Golec: Po pripovedovanju atrica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe i 23 i Domačin in poljanec Jurij se je komaj otepal vsemogočih povabil ter ponudb. Le tuintaip je kateremu ugodil, da je pobil očitek, češ, saj niti ne znaš več ponarediti povojnih bankovcev. Oni mali debelušasti dedec, ki se zadržuje in biva tam' in tam, ta zna, ta je mojster, samo težko ga je dobiti, ker se drži v skrivnih podstrešnih luknjah in si upa liki jazbec samo v noči na sveži zrak. Koliko potvorb je prav za prav izšlo iz Jurijevih in Rupnikovih rok, pozneje niti sodišče ni moglo dognati. Potočnik je veliko obljubljal, rad vtaknil v žep kot predujem v pravem denarju, bolj redki pa so bili njegovi fovš-metulji. Drznejši od Jurija je bil mojster Rupnik. Iz njegovega skrivališča so pribrenčale dolarske muhe, katere so zabrnele po goriškem ozemlju ter po hrvaški strani in so obetali razni razpečevalci uspehe. Jurij izsleden in prijet Priprosti narod po vsem Dravskem in Ptujskem polju je vedel, kakor smo že omenili, da sta v obratu dve denami tvornici. Mojstra sta prevažala vsak svojo ponarejevalnico izpod ene strehe pod drugo in iz ene vasi v drugo. Pri takih razmerah se moramo vprašati: Ali so orožniki tedaj resnično spali po svojih vojašnicah in se niti zmenili niso za to, koliko škode trpi država? Nikakor ne! O čemur vas samo šušlja, to sigurno naslehne uho orožnika. Tako je bilo tudi v primerih Potočnik in Rupnik. Jurij je bil s petnajstletno kaznijo od oblasti dovolj žigosan zločinec. Orožnik inora vendarle vedeti, kakor ne pusti mačka miši na miru, tako se tudi ponarejevalec ne more vzdržati, da bi ne zapadel staremu grehu, četudi se je vical radi njega že leta in leta v ječi. Orožniki so imeli na mubi oba ptiča, a ju niso zagrabili iz enostavnega vzroka: ni bilo prijav, da bi bil kdo oškodovan s ponarejenim denarjem. Dne 27. aprila 1925 je prišel k znanemu trgovcu v Ptuju moški. Prosil ga je za izmenjavo 50 dolarskega bankovca, ker je v nedeljo banka zaprta in bi rad plačal ravnokar kupljeno blago. Trgovec je vzel bankovec in je izplačal zanj 2700 dinarjev. Naaledn^ dan ga je odnesel r banko, kl ga je Vzela terez nadaljnega. Cez nekaj drd je šele ugoto»ila zagrebška b<wza po Tseh mogoSh števakah, da fre v tem primcrn za prav dobro posrečeno potvorbo. Dfikodovani ptojrici trgovec je prijaril zadevo orožBlštvu in nataačao popisal moža, ki mu je povedal pri innenjavi bankovca, da se pi*» Anton Breznar ki ima sorodnflte v Ameriki. Orožniki ao riutili takoj, da gre sa Jurija Poločrdka, katerl je romal tedaj po Dravskem polju •d ene vasi do druge in od enega znanca do drugega. Samo radi enega ovadenega dolarskega falzifikata je razpregd ptujski orožniškl poveljnik patrulje po veem Dravsfcem polju. Slo je za fasleditev Jurija, katerega so moraH orožniM dobiti, da ga predstavijo prizadetemu trgovcu v Ptnju. Predstavljen^a iz oči w ofi bo ogoljufani sigurno prepoznal. 8 tem bo podan zadosten '«rok za predajo sodlSču vsaj enega ponarejevalcer, o katerem so ie Łvkali Tnbd na itrehah. Jorlj se je »vedal, kako jo je prfomil «sto sam t isdajo 50 ddankega bankovca ii Rupnlkove detavnke. Slutll je, da bodo orožniki kmalu la njim. V tem tolikanj miroljubnem člov«lni je dosorel v Kaveatii nevarnofrtl sklep, da se bo vprl z orožjem, kakor hitro bi položil nanj roko orožnik in ga pozval na predajo za zapor. Kako resna je bila Potočnikova prisega samoobrambe, je dokazal v noči 10. maja 1925. Orožniki so preiskali ter pretaknili vsa naselja po Dravskem polju, kjer so spraševali po Juriju. Noben poljanec ga ni videl in niti sanjalo se mn ni, kje da bi se zadrževal. Kljub temu, da je bHo orožništvo brez Ijudskega sodelovanja navezano samo nase, se je lotilo izsleditve ponarejevalca s toliko naglico, da ni imel časa za umik iz območja ogroženega Dravskega polja. Kjerkoli je poskušal Jurij, da bi prodrl neopaženo orožniškl obroč in utekel ter se skrfl kam na Hrvaško, je moral nazaj. Zopet in zopet je moral omejiti pobeg \z ene vasi v drugo, dokler ga nista napodila dva orožnika v vas Dobrovce. Nista mu pnstila prilike za razmislek: Kam bi se potuknil? Na vsak način se je moral skriti preganjalcema. V to «vrho si je izbral seoik nekega dobrovškega kmeta. Planil je po ketvi na neoo in se zakopal. V tem prikrttju je hotel počakati, da bi m oddaljlla najvefja nevarnost. (Dal> prihodnjift)