Pribičev)Ł-Žerjavova klika na Solskem pollu. Prtd srbsko obsodbo Pribičevič-Žerjavove poI»U5e. Naše slovensko liberalno učiteljstvo igra od prevrata sem v javnosti žalostno vlogo. Oklenilo se je koj jjo ujedinjenju v Sloveniji dr. žerjavove pokvarjene daižbe, katero po pravici sovraži in se odvrača o-l aj-e vsa poštena slovenska javnost in prav posebno -e :>aš, za pravo krščansko vzgojo vneti lanel. »Napredai« učitelji si z Žerjavom vred do danes niso znali osv >ji i srca slovenskega kmeta in to pa v glavnem radi tega ne, ker so od prevrata do danes teptali svetinje preprostega naroda v Sloveniji in te so: versko nravna vzgoja in zahteva po samostojnosti Slovenije. Narod zahteva in se bori z vsemi silami za ravnokar omenjeni sveli *ji, a Žerjav in liberalno učiteijstvo že skozi dobo več nego pet let trobi po osnovnih in drugih šolah v ušesa ter srca mladine brezversko sokolsko vzgojo in starejšim pa centralizem v gospodar&kem in političnem oziru. Da bi slovenski liberaLni učitelji lažj" dosegli cijj sokolske vzgoje v šoli in tudi politično zasužnjili lonela beograjskemu centralizmu, so lanalu po preobratu ustvarili s svojimi liberalnimi bratci na Hrvatskem in po Srbiji skupno stanovsko organizacijo, ki se jjnenuje: Udruženje jugoslovanskih učiteljev, ali s kraticami začctnib črk navedenih besed: UJU. Prvi oče Ujll je vsej slovenski, tudi priprosti javnosti znani in žalibog sedanji prosvetni minister Svetozar Pribičevič, drugi mali in slovenski atek te organizacije pa dr. Gregor Žerjav. Kakor sta ta dva oceta piskala, tako je tudi njihova učiteljska deca plesala in sicer po šolah ples sokolaškega brezverstva, v političnem in gospodarskem oziru-^pa velesrbski kolo za nas tolikanj kvarnega centralizma. Vse one slovenski in brvatske učitelje, ki niso brezobzirno trobili v Pribičevič-Žerjavov rog UJU! -— sta ta dva moža preganjala in mrcvarna do obupa. Javnosti je znano, da imamo v Sloveniji pošteno in obče spoštovano krščansko organizac^o učiteljstva, ki se imenuje »Slomškova zveza«. Ti ubogi učitelji Slomškarji so bili skozi dobo pet let pod bičem Pribičeviča in Žerjava pravi mučeniki. Kot najboljše, poštene in pri ljudslvu spoštovane ter priljubljene učne moči fe Slomškove zveze so morali službovati na najslabšib. mestih in so bile dnevno izpostavljene vsem inogočim nezakonitostim, s katerimi jlh je bičal Ijubljanski višjl šolski svet, ki je stal pod duhovnim vodstvom gospoda dr. žerjava. Ko je prišla na površje Davidovičeva vlada in je postal prosvetni minister dr. Korošec, so vsaj deloma popravili krivice učiteljem Slomškarjem, s katerimi sta jib v teku pet let obmetavala Pribičevič in ŽerjaT. Komaj sta se ugnezdila na vladno mesto potom spletkarij Pašič in Pribičevič, se je zagnal Pribičevič z vso silo v one hrvalske učitelje, ki niso pri UJU, Žerjav pa v naše slovenske Slomškarje. Krivice, koje je deloma popravil Korošec, sta Pribičevič in žerjav kar čez noč in čisto nepostavnim potem nadomestila s potrojenimi zlobnostmi in nezakonitoslmi, s katerimi sedaj šibata Bepolicajdemokratsko učiteljstvo po Hrvatskem in po Sloveniji. Hrvatskim in slovenskim ueiteljem, M niso za Sokoia in orjuno, ki so za sporazum, za krščansko vzgojo in za samostojnost SHS plemen, je danes pod Pašič-Pribičevičevo vlado za obupati. A kljub neznosnemu pritisku od zgoraj ti ljudje vztrajajo v svojih poštenih vzorih za našo boljšo prihodnjost in v tej rzlrajnosti za sporazum in poštenost je hrvatske ne UJUjevee in naše Slomškarje še potrdil predsednik UJU — Srb — Miljutin Stankovič. Tako ostro in resnično kakor je obsodil ta Srb Pribičevičevo šolsko in drugo politiko s svojim podpisom, je še ni doslej nikdo. Treb« pa pomisliti, da je gospod Stankovič predsednik učiteljske organizacije, ki ima dva očeta: Pribičeviča in Žerjava in je torej ta njegova obsodba veliko bolj porazna, kakor če bi jo bil izrekel kak Korošec ali Davidovič. Stankovičevo obsodbo z njegovim lastnoročnim  podpisom j« prineslo glavno glasilo UJU »Narodna pro sveta«, in jo hočemo tudi v »Gospodarju« pribiti v d*- kaz, kako sodi Srb o brezvestni policajdemokratski p©- litiki. Kakor hitro je postal za dr. Korošcem prosTetni minister Pribičevič, so pozvali Stankoviča k naučnema ministrstvu v Beograd na odgovor, ker je baje gororH na političnem zboro\anju, ki ni bilo v soglasju s Pribičevičevo politiko in je časopisje objavilo, da so padli proti Pašiču in Pribičeviču na tem shodu izrazi kakor: sila in nazadnjaštvo. Radi tega poziva na odgovor in kratenje državljanskih pravic je objavil gospod Stankovič med drugina tudi sledeče: Kaj pravi Stankovič o Pribičeviču? »Za časa 32 mučnih let učiteljske sluržbe, poleg prosvetnega dela sem se boril v vrstah ostalega učiteljstva predvojne Srbije za ustaviiost, zakonitost in državljansko svobodo. V tej bofbi sem bil nekolikokrat na leto odpuščen in premeščen iz enega konca na drugi konec Srbije. Po vseh mukah in borbah z reakcijo in ostalimi težavami, ki so tlačile učiteljstvo, po šestih letih, preživljenih v vojski, po razdejanem domačem ognjišču in po vsem ostalem trpljenju, ki sem ga kot tudi veliko drugih pretrpel, sem dočakal, da mi v osvobojeni in ujedinjeni domovini, za katero sem delal z besedo in. dejanjem, krati državljanske pravice tn da me uniči oni, ki je za časa naših muk po Albaniji in takrat, ko sem jaz z ostaliini tovariši slab in star služil kot vojak na sdunski fronti, sedel v Pešti na kolenu našega zna¦ega narodnega nasprotnika. Težko mi je omenjati vse to. Toda moram omeniti, da se vidi ves nesmisel tega dejanja, ki tudi najbolj hladnemu opazovalcu kažc na prftvega demona naše nove države in ideje našega narodnega in državnega edinstva, ki je razgnal najidealnejše branitelje bratstva Srbov in Hrvatov in je v naše narodno življenje zanesel najbolj črno sovraštvo. šest lct sem sam po »Narodni Prosveti« širil misel bratstva in edinstva Srbov in Hrvatov. To delo je imelo ˇ učiteljskih vrstah pozitivne uspehe. Ne smatram lo delo samo za svoje; toda smem reči, da snn bil pri tein delu eden od prvih sodelavcev. To dolo je zbralo v en krog 12 tisoč srbskih, hrvatskih in slovcnskih učileljev, najbolj zanesljivih pionirjev naše narodnc misli. Po Tsem lem pa sem dočakal sam in toliko drugih bolj zaslužnih od mene, da se dela z menoj kot z nasprotnikom države, dočim se okoli demona naše narodnc misli zbira gomila lopovov in stremuhov, ki na račun pravice in morale in na sramoto današnje dobe ropajo državo m onečašrajo vse, kar je sveto. Demon našn narodne niisli zednačil sebe z držaˇo, je zrevelliral ves hrvalski del našega naroda in v uaši narodni nesreči, ki prihaja iz boja Srbov s Hrvati in ki je ovirala redno konsolidiranje države, — je našel siajbolj gotovo sredštvo in vir za zadovoljevanje svojega !>olestnega vladohlepja. Ta zgled privaja danes, k zavedbi od dolgotrajne .anote vse poštene Srbe; mcni je že od zdavnaj popolno:na jasno, zakaj onih 2000 narodnih ueilcljev v Hrvat>ki in Slavoniji, onib idealnih borcev za našo narodno nisel tudi pri vsem svojcm navdušenem delu za zmago (tržavne ideje ni našlo onega odziva v hrvatski masi katerega bi z ozirom na kakovost in obsežnost svojega uarodnega dela bili morali najti. Tako oni kot tudi mi vsi bomo dosegli svoj narodni ideal, ako pogumno in odkrito vstanemo proti temu čudnemu človečetu, ki se je vrinilo v naše narodno življenje in ki je glavna ovira uresničenju tega ideala.« Kakor znano, je Pribičevič poskušal, da bi UJU popolnoma izrabil v svoje strankarske namene, kar se mu je v Sloveniji posrečilo. Srbsko učiteljstvo pa se je s predsednikom na čelu uprlo in dvignilo odločcn protest proti samodrštvu ministra pri nameščanju učiteljstva. Srbsko učiteljstvo stoji na stališču, da je treba varovati dostojanstvo učiteljstva. Obsodba, ki je zadela izpod peresa predsednika UJU, Pribičeviča, pade ludi na dr. Žerjava in na vse one brezveslne slovenskc učitelje, ki v njegovi družbi in >• njegovo pomočjo prcganjajo z brezobzirnim teptanjem zakona naše nad vse priljubljene in res v Sloveniji edino prave ljudske učitelje — Slomškarje.