Razne stvari. (Prvo s v. obhajilo) 180 učencev in učenk bilo je na god sv. Alojzija v mariborski prestolnici tako slovesno, da še nikoli. Milostljivi knezoškof so ob 7. brali sv. mašo. Pred sv. obhajilom so razložili v prisrčnih besedah, kak dan je dan prvega sv. obhajila. ' Po sv. ma.ši so s primernim nagovorora blagoslovili dve krasni novi šolski zastavi deških in dekliških ljudskih Sol. Ko so milostni nadpastir z navdušenimi besedami otroke vspodbudili, naj vpričo zastav prisežejo Bogu zvesiobo, in so otroci trikrat glasno zaklicali: da, ter so milostni knezoškof starišem izročili v skrb prvoobhajance, razsolzilo se je vsako oko. Prostorna cerkev je bila polna Ijudskih in meščanskih učencev in vernikov. Prelepa slovesnost se je končaia z zahvalno pesmijo in z blagoslovom s presv. Reš. Telesom. (Najvišje potrjenje.) Presvetli cesar so potrdili izvolitev celjskega župana Gustava Stigerja. v slranski kapeli, prižnico in krstni kamen, kupili so tudi nove svečnike, ki so posebni kinč velikega oltarja. Lani so dali prenoviti še ostala dva stranska oltarja, namreč oltar Lurške M. božje, katere krasno podobo je kupila neka domača dobrotnica, in oltar sv. Florijana, za katerega lepo podobo so pa mladenioi stroške poplačali, in letos ravno 9. junija bil je izgotovljen lepi novi cementni tlak, katerega je bilo že silno potreba. Pa nadjamo se še, da preden bo nastopil mesec oktober, razveselili nas bodo z novo podobo roženvenske Kraljice in morebiti še s čem, česar pogrešamo. Iz tega je torej razvidno, kako vneti so naš Ijubljeni dušni pastir za dobro stvar. Izrekamo jim na tem mestu najsrčnejšo zahvalo, želeč, da bi nam jih ljubi Bog še ohranil v zadovoljnosti med nami mnogo let! Zahvaljujemo se pa tudi vsem dobrotnikom, kateri so kaj pripomogli za olepšanje naše župnijske cerkve, in ob enem tudi prosimo, darujte še za naprej, kolikor bo mogoče; saj vam ne bo brez plačila ostalo. Pravični Bog bo gotovo vsakemu povrnil, če ne na tem, pa na onem svetu. Šentjernejčan. Od nemške meje. (Volk v ovčji obleki.) Svetovalec »Štajerski kmet« priplezal je v onem tednu tudi k nam. Poslali so ga iz Maribora na enega tukajšnjih občinskih uradov, od tam so ga potem dajali v tukajšnje krčme na »koSto«. Šmencano »kunštni« so. »Štajerski kmet», kako nedolžen naslov! On hoče biti kmetom svetovalec v političnih in gospodarskih zadevah. Kaj še hočete več in koristnejšega? Ali si ga ne bode vsak kmet z veseljem naroeil? Pa pozor Slovenei! Pred seboj imamo res volka v ovčji obleki. Kakoršen da mu je namen, to nam pove na prvi strani. Delovati hoče, da poneha tisto hujskanje (mi Slovenci bi bili tega res veseli), da se doseže sporazumljenje med narodi, (Slovenci in Nemci.) Krokodilove solze toči, ko toži, da se še žalibog ta blagi namen ni dosegel. Kako hinavsko obžaluje, »da se je narod ločil od naroda.« Glejte ga no, kako prijateljski nam ponuja v spravo svoji roki nasproti; iz ust se mu cedi ljubezen do bližnjega. Pa vprašamo te zdaj ti »Štajerski kmet», kdo pa je vsemu temu nemiru kriv? Kdo drugi, kot tvoji stariši, tvoji krstni botri, bližnji in dalnji sorodniki (sovražniki Slovencev), kateri mislijo, da mi Slovenci moramo biti »ambos«, oni »hammer«. Pa od zdaj naprej mora biti drugače. «Štajerski kmet« hoče spraviti enkrat vse v pravi tir, vse sovraštvo in hujskanje odpraviti, kmetom mora se zopet na noge pomagati, (čujte! menda bode zdaj »Siidmark« tudi Slovencem posestva kupoval). Tudi rau je na tem ležeče, da bode se delila resnica in pravica, ker celo med duhovniki je znašel take, kakor sam pravi: katerim je prav malo mar za resnieo in pravico. Bodemo videli, ti »Štajerski kmet«. Ker ti tako grdo sumničiš duhovnike, in ako je tebi res kaj za resnico in pravico, tedaj je tvoja dolžnost, da podučiš tvoje sobrate (slovenske nasprotnike) tam gori na Dunaju, v Gradcu, da mi Slovenci po pravici moramo imeti slovenske Sole, da se uvede pri uradih slovensko uradovanje, da dobijo Slovenci v Celju slovenske paralelke na gimnaziji, in še dosta krivic bi ti lehko našteli, katere zdaj Slovenci trpimo; ker to vse, kar smo ti tukaj našteli, nam gre po pravici in resnici. Ako tega ne boš z vso odločnostjo tirjal, tedaj boš pač sam nasprotoval besedam svetlega cesarja, s kateriini si prišel prvikrat na svetlo, namreč: da se doseže blagostanje, zadovoljnost in sreča Njih narodov. Bodemo videli, drugače ostaneš volk v ovčji obleki! G. Iz Slov. Bistriškega okraja. (Nemškutarija.) Nekega dne grem po opravku in pridem v Vrhovlje Tam najdem pred županovo hišo kažipot z nemškim napisom. Mislil sem si, kam smo prišli? Svojo dni je ta vas imela same Slovence, zdaj so pa menda že vsi pomrli. — Pridem na Slov. Bistriško postajo. Tukaj vidim zopet takšen kažipot, kateri pa želi menda pobegniti. Zdaj še samo sloni na drevesu in kaže nazaj, kjer se Slovencem za drag denar ne kaj posebno dobrega prodaje. Da ta kažipot narobe kaže, to je tudi slabo za one agente, kateri Črešnjevskim dekletom nove »mode« donašajo. — Vstopim v čakalnico, kjer zagledam na mizi pismo z nemškim natibkom na zavitku >J. K. Gasthausbesitzer in Kerschbach<. Mislil sem si, vse je nemško, samo jaz sem ubog Slovenec. Prosim Vas, dragi rojaki slovenski, ne bodite »pustove eime«, ampak možaki in narodnjaki, da se nam ne bodo omikani gospodje od zadi smejali. Glejte, so možaki, kojih ni slovenska mati rodila, pa se vendar potegujejo za slovenščino, kakor n. pr. gospod Peter Novak v Slov. Bistrici. Domačinov Vam ne bom našteval, pa veliko jih je, kateri imajo več v mezincu, kakor mi v glavi, vendar pa se nikoli ne sramujejo, da so Slovenci. Odpadniki, Vas je res lahko sram! —r. Iz Slov. goric. (B abj e verstvo.) Pri nekem viničarju v Jarenini je zbolela krava. Ker ji niso vedeli pomagati, reklo se je, da je krava »zacoprana«, in le kaka copernica jo more rešiti. Pride neka cunjarica iz Leitersberga in spozna. da je krava res »zacoprana». Zenska zatrdi, naj njej dado 5 gld. in štiri velike kose svinjskega mesa, češ, te bodem v gozdu pokopala in priklicala copernico. Res, dali so jej, kar je zahtevala; ali ženske ni bilo več nazaj, in kravo so morali zaklati. Tako »Marburgeroa« z dne 7. t. m. Kdo je pa tega babjeverstva kriv? Čujte, jareninsko učiteljstvo; kajti tako se bere v istem časniku na četrti strani z naslovom: »Slovenisirungsarbeit!« Ali pa je babjeverstvo žal, najti tu in tam samo med našim ljudstvom? Ravno predzadnjo nedeljo je bilo brati v nekem nemškem časniku: V neki vasi na Spodnjem Avstrijskem (Kreutschlach bei Gmiind) so tri ženske šle na limanice ciganki. Najproj je bila ta pri neki bolni kočarici, katero je na tanko izpraševala zaradi bolezni. Kočarica ji vse razodene ter ji tudi da 8 gld. Ciganka ji je namreč pripodovala, kako zna celo neozdravljive bolezni na enkrat ozdraviti, samo prej more denar skrivnostno v zemljo zakopati in potlej izkopati. Na ravno tak način še je osleparila neko drugo osebo za 1 gld., in še neko drugo za uhane, vredne 3 gld. Ko bi »Marburgerea« 0 tem poročala, ali bi k temu tudi dostavila, da so lega krivi ondotni učitelji ? Gotovo ne, ker so na Spodnjem Avstrijskem liberalni učitelji. Cemu se je torej s tako besnostjo zagnala v jareninsko učiteljstvo, posebno v tamošnjega g. nadučitelja? Gospod nadučitelj je vzgleden kristijan, izvrsten učitelj, ki se strogo ravna po predpisih šolske gosposke, in značajen mož, ker ne preganja svojega rodu, ampak mu kot izkušen gospodar v gospodarskih rečeh rad svetuje. Bog daj mnogo takih učiteljev vsakemu narodu, zlasti pa našemu slovenskemu! — Duhovšeina je kriva babjeverstva. Tako bo morebiti zarobontal ..Štajerski kmet«, da bi zopet jedno zisolil naši častiti duhovščini. Pa predno si bode kaj t.-ikega upal trditi, naj jo mahne, saj ima mesec dnij časa in fino frankfurtarsko suknjico, v Berolin. V Berolinu bode našel sicer brezverske, nemško-razsvetljene glave, pa veliko babjevernikov, sicer ne bi tam neka vedeževalka na mesec tisočakov zaslužila: in glede babjeverstva bode z nami jednih mislij, ter bode klical: Slovenci in Nemci radi poslušajte kršeanski nauk! Iz Kostrivnice. (Zaslužni križec.) [Konec.[ V področje občinskega odbora, ne pa samo župana ali celo beriča, spada med drugim po § 32 obč. reda skrb za domače ubožce, in po § 36 tega reda nadzorovanje opravil občinskega starešinstva in gospodarst\a občin- skih naprav. Odbor ima pravico, postavljati v ta namen posebno zaupnike, kakor tudi zato, da pazijo na občinska podvzetja in da povedo v občinskih zadevah svoje mnenje in stavijo nasvete. Med take zaupnike odbor lehko pokliče tudi neodbornike, nikdar pa ne beriča. Odbor.je dolžan, da da pregledati večkrat med letotn blagajnico. V področje obeinskega starešinstva spada v obče po § 45 obč. reda gospodarstvo v občinskih rečeh in izvrševanje odborovih sklepov. § 56 se glasi: -»Župaii je za svoja službena dejanja odgovoren občini, za dejanja v izročenem področju pa tudi vladi.« Seveda so odgovorni tudi občinski svetovalci in služabniki, ako ne opravijo poslov, katere jim je izročil župan. Toliko v poduk onim odbornikom, ki res mislijo, da je v občini župan in berič vse, oni pa nič. Že pod prejšnjhn županom se je vzel v proraeun večji znesek za popravilo tukajšnega župnišča in lansko loto ravno tako, občinski prebivalci so odrajtali ta davek, toda ti bi zastonj iskal pri belem dnevu s svetilnico kakšnega posebnega popravila v farovžu. Moj Bog! kje bi vzela župan in berič čas za to, ko pa imata imenitnejše opravilo, sklieevati seje in obdelovati odbornike za zlate križce. V zadnjem dopisu se pritožuje Slatinčan čez slabe naše ceste ter svetuje Karžupniku, da naj pridno nasiplje te ceste, bralno društvo pa, ki mu ni nič storilo, pri miru pusti. Res, dober svet, ki je vreden, da si ga k srcu vzame! Gosp. dopisniku bodi povedano, da se res sedaj nasipavajo ceste, toda na nekaterih mestih tako, da sprehaja človeka strah in groza; zakaj tu pa tam zagledaš cele skale in prav previdno moraš stopali in skakati, da si nog ne polomiš. Vrlim Slatinčanom svetujemo, da se pripeljajo na prihodnjo veselico s teškimi vozovi, »parizerji«-, ki bodo s širokimi svojimi kolesi nekoliko zdrobili ogromno kamenje. Naš gosp. župan in berič njim bosta gotovo hvaležna; posebno poslednji, ki mora noč in dan postopati po teh cestah; znabiti še skličela sejo, da tudi za Slatinčane poprosita zlatih križcev. Seveda bi bil ves trud zastonj, kar ju je izučila bridka skušnja. Zaslužnega križca ni in ga ni. Oh, nehvaležnost sveta, da si vendar tako velika! Gela Kostrivnica ve za neštevilne zasluge beričeve ter jih kar občuduje, pa gospodje pri okrajnem glavarstvu so bili tako trdih glav, da tega niso hoteli verjeti ter so prošnjo, namesto na Dunaj. poslali nazaj v Kostrivnico. Sedaj vemo, zakaj Karžupnik toliko žaluje. Kar veselja mu je srce igralo, dolge brke, »kostrivniški strah« imenovane, so kar trepetale, ko je noč in dan sanjaril, kako bo ponosno z novim križcem korakal po Kostrivniei, češ, glejte me, sam svetli cesar me spoštujejo in odlikujejo. V svojem duhu je koval nove sovražne naklepe proti bralnemu društvu, ki mu je pravi trn v očesu. Storil je že vse mogoče in nemogoče, da bi uničil to preimenitno društvo. ki z dobrirai časopisi in knjigami odpira oči našemu sicer pridnemu, pa zapeljanemu ljudstvu; izlival je svojo jezo na poštene kiščanske hiše, posebno pa na č. g. kaplana, pardon, »tega pr kaplana«, ki bralno , drastvo vodi. Pa oh, ves trud je bil zastonj — bralno društvo raste in cveti, iz Beča pa zlatega križca ni. Iz Konjic. (Z a d u š n i c e.) Občinski očetje se skozleto po večkrat zbirajo kposvelovanju. da obravnavajo o blagostanju občine. Podobno se po naročilu škofovem duhovniki po posemeznih dekanovinah morajo vsako leto v našej škofovini zbrati k zborovanju po enkrat (v škofovini sekovski po dvakrat), da se pogovarjajo glede dušeskrbja. Za dekanovino Konjice se je tako zborovanje vršilo dne 19. junija. Pred zborovanjem so se gospodje bili zbrali v farnej cerkvi: otide so opravljali zadušnice ali nirtvaško sveto opravilo za blagor duši rajnega prelata msgr. Kosarja. Slovesno sv. mašo popeval je velečastiti gospod .1. Voh, knezoškofji svelovalec in dekan in nadžupnik v Konjicah. Diki lavantinski, pokojnemu prelatu Kosarju, naj sveti večna luč! Iz Središča. (Toča, vinogradi.) V vsth časnikih je bilo nedavno čitati, kako je letos meseca maja toča zdaj tu, zdaj zopet tam razbijala in pobijala. Tudi naši okolici ni prizanesla, da si ni zdatne škode napravila. Nekaterim vinogradom bližnjih vinorodnih goric (Sv. Bolfenk, Sv. Miklavž) je pač usekala nekaj ran, a veliki večini je prizanesla. Bog nas čuvaj še tudi nadalje vsake hude nevihte in pa srditega ledenega biča! — 0 peronospori še do sedaj ni dulia ne sluha, ker se je skorej povsod pridno škropilo; pač pa se kaže skorej v vsakej gorici p i k e c, zlasti na napnencih ali kakor iste tu imenujejo na »konjih«. Listje na njih izgleda, kakor bi ga bil kdo z razbeljenim železoin osmodil. Nekateri vinogradniki mislijo, da pikec (nemški der schwarze Brenner) napade samo grozdne jagode; kar ni tako, zakaj ta bolezen se loti tudi listov, peceljev, mladih poganjkov in opletkov. Glavni uzrok pikca ni solnce, kakor se krivo misli, ampak kakor pri peronospori tudi neka glivica (Sphacelsma ampelinum), kar je stfokovnjak de Barv že leta 1874 dokazal. Ker se pa ta glivica najhitreje po kakem toplem dežju razvije, odtod mnenje, da je topli solnčni dež pikčev oče. K—i. Iz Ormoškega okraj a. (C e p 1 j e n j e z e 1 e n e trte.) Ono sredo, dne 6. junija, razkazoval je na Humu v draštvenih goricah ormoškega vinorejskega društva navzočim v lahko umljivem domačem jeziku gosp. Fr. Matjašič, c. kr. komisar iz Ptuja, kako je trto »zeleno" požlahtnovati. Gepili so na to stari in mladi več trsov in se z veseljem priučili prepotrebnega dela. Bog daj, da bi se zanimanje za to velevažno delo vedno bolj širilo med Ijudstvom, ker le na ta način se lahko ustavi uničenje vinogradov. katero povzročuje trtna uš. Od Zgornje Sv. Kungote. (Bela žena. Tretji dan t. m. se je nemila smrt zopet pri moji hiši zglasila in mi pokosila mojo še mlado priljubljeno ženo, Alojzijo Gamser. Bes je že več let na pljučih bolehala, pa smrti se' še ni nadjala; toda smrt je prišla, kakor tat in jo pokosila, sprevideno s sv. zakramenti. Izrekam prisrčno zahvalo najpoprej našemu eastitemu gospodu župniku, ki so nje pogreb tako slovesno opravili, drugie našeinu vrlemu gospodu nadučitelju in organistu, ki so jt tako milo nagrobnico zapeli, da so vse pričujdče do solz ganili, tretjič vsem vernikom, ki so priSli od blizu in daleč zadnjo častjej skazat.— Za vso.skrb, trpljenje milo — Naj Ijubi Bog jej da plačilo! L. Gamser. Iz Ptuja. (Vabilo.) Naznanjajoč vspored ueiteljske slavnosti, prosimo ter vabimo slavno p. n. slovensko občinstvo, ker se približuje 1. julij, da nas z mnogobrojno udeležbo počastite. Kuvert za osebo stane 80 kr. Kdo želi se istega udeležitl naj blagovoljno pismeno javi vsaj do 28. junija 1894. g. Drag. Zupančič-u, učitelju v Ptuju, da zamoremo slavnim udeležencem povoljno postreei. Nadejamo se obilne udeležbe, ter Vam kličemo »Dobro došli«.