Št. 145.
*^
~-š*V Gorici, dne 18. decembra 1900.
IihaJa trikrat ni teden t Šestih IidanJIh, in sicer: Tsak torek, četrtek in soboto, ajatranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa  ob 3. ari po«
poldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom poSljana:
Vse leto.......13 K 20 b, ali gld. 6-60
pollela .   .  .   -...  .  . .  6:A 60 ,   ,     ,    330
četrt leta.....'. , 3 .TO. - 'V*, "T'70~ -
Posamične številke stanejo 10 vin. Narofinino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSCei vsak ian od 8. nre zjutraj do 6. zvečer-, ob nedeljah pa oi 9. do 19. are. Na naroČila brez doposlnue narodni ne se ne oziramo.
,,1'KIMOBKC'Htfmja neodvisno od cSode* ruk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«3o8a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Poute della Fabbra. ¦
SOČA
(Večerno izdanje.)
Tečaj XXX,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v L nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah -in   praznikih   od   9.   do   12.   dop.    UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici tt. 9.           P
Dopiel nuj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se noši n le upraraištvu.                                              v           .
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                   ______
O o* al In pcslanic« se racunijo po petit-vistab, če tiskano 1-krat 8 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica.
„tiorišku Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in«Primorca» Se -Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov knjižnioi« se raSunijo po 20 kr. petit-vrstiog.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Par besed o naši duhovščini.
Kdor seje veter, tanje vihar.
V »Prim. Listu* od dne 13. t. in. se je obrnilo ,več duhovnikov v Gorici" do c. kr. državnega pravdništva z vprašanji, ali nm je znano, da »Soča* in »Primorec* že celih osem mesecev v eno mer blatila in grdita duhovski stan, da ga izročata javnemu zaničevanju, da hujskata občinstvo proti njemu, da mu jemljeta dobro ime in ugied itd. Potem se spodtikajo nad besedami »far*, »f&rški", »profanatorjLvere*, »derviši* itd., Cel, s tem se žali cel duhovski stan, in kaj bi reklo c. kr. državno pravd niltvo, ako bi se s stičnimi izrazi obkladalo sodnike, častnike, učitelje itd. t Za »Prim. Listom* je prišla tudi »Gorica* od sobote, ki govor« o sovraštvu do duhovščine, ter smatra za sovražnika našega ljudstva vsakega, ki nastopa sovražno proti naši duhovščini, in tako naprej, kakor že znajo vedno.
Vsa taka in slična pisava je stalno orožje, s katerim se bojujejo klerikalci proti naprednjakom, čeprav vedo, da pri tem grdo lažejo. Opetovano že smo povdarjali, in lu z nova povdarjamo, d. nafta stranka ni proti duhovščini kot taki, in pusti prav lepo v miru vse tiste gospode duhovnike, ki so res duhovniki* ter ne agitujejo okoli z lažjo iu obrekovanjem na jeziku, ne profa-mujejo vere in cerkve ter žive tako, kakor pritiče katoliškemu duhovniku. Proti pravim duhovnikom nismo storili nobenega koraka in ga tudi ne storimo, pač pa smo jih storili in jih še storimo proti vsem tistim članom duhovščine, ki zlorabljajo vero in cerkev, spovednicet ki odpovedujejo kristijanom zadnjo popotnico, ki tulijo po shodih kakor zveri, s par besedami: naša stranka se bori proti vsem onim duhovnikom, ki nastopajo politično proti nam v javnosti, po časopisih in cerkvah. Tega pa nam ne more nihče zabraniti, saj to je vendar naša politična dolžnost!
Klerikalna stranka gre z vso silo, z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi proti narodno - napredni stranki, kaj ni umevno potem, da se morajo naprednjaki boriti proti klerikalcem?! Ta je res lepa, da duhovniki bi smeli delati proti naprednjakom, kar bi hoteli, narodno-napredna  stranka pa
bi morala na vse klerikalne lumparijc lepo molčati I Ta fci bila lepa I hi res, nekaj takega zahteva »več duhovnikov v Gorici" v pozivu v »Prim. Listu* do c. kr. državnega' pravdništva, skrivaje se pri tem za svoj stan, češ, ako se piše o duhovnikih, se napada s tem duhovski stan!
Čim bolj se bližamo odločilnemu dnevu konečnih volitev, tim bolj se dviga klerikalna svojat po svojih listih in cerkvali proti naprednjakom. Vsako toliko Časa »pogruntajo« kako novo. in tako so »pogruntali* tudi, da bi ne bilo napačno, obrniti se naravnost do državnega pravdništva, naj jih ščiti, češ, morda le kaj zaleže! — Res, da državno pravdništvo je urad, postavljen v varstvo javnega reda, ali nikakor ne v prilog le enih in v ne pri log drugih, kakor to jasno zahteva Mveč duhovnikov v Gorici* I Ta bi bila lepa! Gospodi se pač kolče po zlatih srednjeveških časih z inkvizicijo in preganjanjem vseh neljubih jim oseb,--------
Vprašanja c, kr. drž. pravdništvu od strani tistih »več duhovnikov* so pač smešna predrznost. Odkar jo počil razkol, sta blatila »Gorica* in »Prim, List8 neprestano nale prve može v narodno-napredni stranki, kradla jim čast in poštenje, jih izpostavljala javnemu zaničevanju, hujskala občinstvo proti njim, vzbujala z lažnjivim sumničenjem sovraštvo do njih ter jim jemala s psovkami dobro ime in ugled pri ljudstvu! Tako v listih, tako v privatnih pismih, ki so romala po deželi, tako na leči, spovednici, tako na shodih. Kaj se je navalilo »brezvercev* na naše pristaše, koliko spletkarij in sovraštva se je zasejalo med ubogo ljudstvo iz farovža in cerkve, kaka divja gonja prav od strani izvestnih duhovnikov se je pričela proti naprednjakom, kako se je fanatizovalo ljudstvo z lažnjivo pretvezo, da je vera v nevarnosti, in kako se je poleg drugega različnega ko-nečno spravilo ljudi v nesrečo, v vrsto tolovajev!
Črni gospodje, to ste počeli Vi, to ste storili Vi! Dolgo časa smo se zdržavali, dolgo časa smo trpeli knuto klerikalizma, s katero se je bilo po naših hrbtih, no, slednjič je bilo konec potrpežljivosti, in rodila se je reakcija, kakor jo poznate.
Sejali ste veter, želi ste vihar! Kar ste iskali, to ste našli!   V eno mer ste
drezali in drezali, lagali in obrekovali ter kazali na naše vel-može, kakor da so same moralne propalice in ničvredneži, katere treba, ^o Gregorčičevem receptu, vse pod ključ, no, in konečno se Vam je povedalo, kar Vam pritiče. Vi ste lagali o naših vel-možeh, mi pa smo pisali resnico o naših politikujočih duhovnikih, ki so pozabili na svoj poklic, da so duhovniki, ter so se smatrali le nekam za politične agitatorje v duhovski službi! Želi ste vihar I
To so nam je zdelo potrebno še danes omeniti, ker tisto orožje, da naprednjaki so proti duhovščini in veri, vihtijo klerikalci v enomer prav sedaj, ko se bližamo koncu volitev. Da pa to ni res, so nam dokaz prav "baši napredni možje, ki v istini rede duhovščino in vzdržujejo cerkev. Ti so steber cerkve in steber tudi naše stranke, profanatorslvo in zloraba cerkve in vere pa ostaja izvestnim duhovskim politikonom pod patronanco rimskih dohtarjev v Gorici!
Ako pa se kedaj kaj spremeni, ako se ljudstvo naveliča politiko na leči in v spovednici, ako začno opuščali hram božji, ako prične mislili o Ricmanju in še kom drugam, ako se zgodi kaj tokega, bode temu kriva edino le tisla peklenska politika, katero tira v naši deželi klerikalna stranka I Toliko mirno in stvarno! In s tem punetum I
Dopisi.
S PcČIn, dne ti decembra 1900. (O volitvah volilnih mož.) — Ker se je neki dopisnik iz našega kraja v 50. štev. »Prismojenega Lista* na široko pobahal, kako imenitno smo Pečani na dan volitve pokazali udanost do vere (prav bi bilo rečeno : »bere*) in naroda, se oglašam, da, v resnici so se pokazali Pečani, ki so vedno sluh kot še precej zavedni, da smo v nekolikih letih jako nazadovali. Kdo je temu kriv? Temu je krivo pred vsem to, da pri nas vedno šolo podu-čujejo le duhovniki! Ubogo ljudstvo tam, kjer se to godi!
V naši majhni občini je čez 50 analfa-betov, in med vsem prebivalstvom ni najti dveh, ki bi znala korektno in pravilno pisati! Žalostno a vendar — »haarstrfiubende Wahr-heit* l! To ugodnost (kar je nazadnjaškega, je vse nuncem .ugodnost") je bil porabil naš
»vikar« in spravil se je z vso silo na to »nevedno* ljudstvo, dobro vedoč, da »kdor nič ne čita, nič ne ve." Hodil je neprestano od hiše do hiše ter ljudstvu zlobno natvezal grozno nevarnost, ki preti sedaj veri (mi vemo, da se je šlo za »bero* in malho, a naše prosto ljudstvo ne razločuje bere od vere, trebalo bi pristavljati še — »ačija«) in cerkvi od nas naprednjakov-liboralcev! Črnil je dr. Turno, »Sočo* in našo stranko na način, kakoršen j© le »črncem« prirojen, Zatrjeval je, da dr. Turna je sicer krščen, a da vse le proti veri vpeljuje in da dela le za obrtnike, za kmeta nič itd., »Soča« da je brezverski list, ki vedno slabo In lažnjivo piše o veri. Gregorčič pa daje mož katoliik, poln slave in moči $ on jaaj bo vedno poslanec, njemu se ne smo tega odreči. S takimi in enakimi »lažisredstvi«, in ker je imel le skoraj v vsaki hiši po par , devic* na svoji strani, katere niso dale svojim mozom in bratom miru, je bil dosegel zares časten vspeh, da je bil spravil na volišče celih 34 anuliabetov in tudi nekaj drugih, ki pa sploh nič ne C: i tujo, in si le % največo težavo svoje ime na papir zapraskajo. Ta tolpa, med kojo so se nahajali mnogi »netnaničl* (pristno po uvodnem članku »Prim. Lista* iste štev,) da, še celo slaboumni in taki, kateri so že delili »nuncu* večkrat ponočno »parado* v cerkvi, ki med najsvetejšim opravilom »čik« žvečijo, kar mi naprednjaki-liberalei vendar studimo, šta je vneto v volilni boj za »vero* v veliko veselje »nuncu"f Še na volišču in drugod so izražali glasno: »Za vero mi kri prelijemo*. Zares — »schone Gesellschaft das"! Celo neki volilni mož V. kurije se je bil izrazil na volišču i »Naprednjaki, le delajte kar hočete, . naša sv. katoliška cerkev ne propade!« To revče je baje mislilo, da je voljen za to, da bo branil sv. cerkev, ne pa da bo volil poslanca ; torej se je prav malo zanesti, da se postavi na dan volitve v Tolminu pred cerkev in bo branil isto pred naprednjaki! Kdo se ne smeje!
Težek »misijon* je imel naš nune, in še par njegovih »petoliznikov", da so si priborili tmago nad nami »vže frdamanimi naprednjaki* v V. kuriji. V sili še hudič muhe žre, torej ni ostajalo tudi našemu nuncu drugega, nego poprijeti se tam, kjer se je bilo nadejati kaj vspeha, ker pri nas naprednjakih bi ne bilo nič, ko bi bil tudi Čez noč dober
Roman.
Poljski apisal Henrik Sienkiewicz. -(Dalje.)
Poslovenil Potiravski.
»Tvoj plemeniti modrijan je nečimnik. Ne, ni ga iao, in se tudi ved ne prikaže,«
s Jaz imam boljše mnenje, ako ne o njegovi priljudnosti, pa vsaj o njegovem razumu. Puščal je kri tvojemu mošnjičku, ter pride zopet, bodisi samo radi tega, da to stori drugič.«
»Naj se čuva, da mu jaz ne puščam.*
»Ne stori tega, imej potrpežljivost, dokler se temeljito ne prepričaš o njegovi pokvarjenosti. Ne dajaj mu več denarja, nasprotno pa mu obljubi bogato nagrado, ako ti prinese temeljito poročilo. Ali si se lotil česa tudi sam?«
»Dva moja oproščenea, Nimfidij in Demas, jo iščeta v spremstvu šestdeseterih ljudi]. Onemu sužnju, ki jo najde, sem obljubil prostost. Vrhu tega sem še poslal sužnje na vsa pota, ki držč iz Rima, naj po krčmah povprašujejo po Ligu in po dekliei. Tudi sam tekam po mestu po dnevu in po noči, računale na srečno naključje.«
¦Karkoli izveš, sporoči mi, jaz moram oditi v Antijo.«
»Prav.«
»In ako kako jutro, sprebudivši se, porečeš, da za jedno dekle se ni treba toliko mučiti in toliko tru-
diti, pa pridi v Antijo! Tam ne bo nedostajalo žensk niti vednla.e
Vinicij se jame z urnimi koraki sprehajati po veži. Petronij, zroč ga za trenutek, reče naposled:
»Povej mi odkritosrčno — ne kakor strastnež, kateri se sam prepričuje in sam razvnema, marveč kot razumen človek, ki odgovarja prijatelju: ali ti je še zmerom toliko mar za Ligijo?«
Vinicij za trenutek obstane, pogleda Petronij a, kakor bi ga doslej še ne bil videl, ter se jame znov!? sprehajati: Bilo je očividno, da duši v sebi jezo. Konečno mu zavest lastne slabosti, žalosti, jeze in ne-pomirljive tuge priženeta v oči dve solzi, ki sta povedali Potroniju več, nego najzgovornejša usta.
Petronij se zamisli ter reče čez trenutek:
»Sveta ne drži na hrbtu Atlas, marveč ženska ter se časih igra ž njim kakor z žogo.«
»Dk!« odvrne Vinicij.
Na to se jameta poslavljati. Toda v tem hipu naznani suženj, da Kilon Kilonid čaka v predveži ter prosi, da bi smel priti pred gospodarjevo obličje. Vinicij naroči, naj ga takoj spusta, Petronij pa reče:
»Glej, mari ti nisem rekel? Pri Herkulu, ohrani samo mir, sicer on nadvlada tebe, ne pa ti njega.«
»Pozdrav in čast plemenitemu bojnemu- tribunu in tudi tebi, gospod!« reče Kilon, ko vstopi. »Naj bo naša sreča enaka vajini slavi in slava naj preleti ves svet, od stebrov Herkulovih do meje Arsaeide.«
»Pozdravljen, postavodajec čednosti in modrosti,« odvrne Petronij.
Vinicij ga vpraša z navideznim mirom :
»Kaj prinašaš?«                       .                                    ;
»Poprej sem ti prinesel, gospod, nadejo, sedaj pa ti prinašam zagotovilo, da bo deklica najdena.«*          '
»To pomeni, da je doslej še nisi našel?«
»Da, gospod, toeta našel sem, kaj pomenja znamenje, ki ti ga je načrtala; vem, kdo so oni ljudje, ki so ti jo odnesli, ter poznam vero, med katere prizna valci jo je treba iskati.«
Vinicij je hotel skočiti raz sedež, na katerem je sedel, toda Petronij mu položi roko na ramo ter, obrnivši se h Kilonu, reče:
»Nadaljuj!«
»Ali si pa povsem gotov, da je deklica načrtala v pesek ribo?«
»Tako je,« zahrumi Vinicij.
»Pa je ona kristijanka in odvzeli so ti jo kri-stijani.«
Nastane trenutek molčanja.
»Cuj, Kilon,* reče konečno Petronij. »Moj sorodnik ti je bil odločil za poiskanje dekleta znatni znesek, toda tudi nič manj znatno število palic, ako ga hočeš prevariti. V prvem slučaju si oskrbiš ne jednega, marveč tri pisarje, v drugem pa ti modro-slovje vseh sedmerih modrijamov s tvojim lastnim vred ne bo zadoščevalo za zdravilno mast.«
»Deklica je kristijanka, gospod !« zakliče Grk.
»Premisli dobro, Kilon. Nisi bedast človek! Znano je, da sta Junija Silana ter Kalvija Krispinilla obdolžili Pomponijo Grecino, da je priznavalka kristijan-skega praznoverja, toda znano je tudi to, da jo je domača sodba te sumnje oprostila. Mar hočeš nama nakvasiti, da Pomponija in Ligija pripadata k sovražnikom Človeškega rodti, k zastrupovalcem vodometov in vodnjakov, k čestiteljem oslove glave, k ljudem, ki more" otroke ter se vdajajo najgrši raz-brzdanosti ? Premisli si, Kilon, da osti tega poročila ne začutiš na svojem hrbtu !«                                 (Dalje pride.)
govornik poslal,   kar bi  pa  prav od sred j želeli!
Mi smo želeli »gaspuda* za to tukaj, da bi nam razkladal resnice in nauke Kristusove, ne pa za to, da bi nam politikoval in posvetne zadeve diktiral; to umejemo mi sami. Kdor pa ne umeje, pustimo ga, ne slepimo nikogar, ker le pravičnim potom in po samozavesti dosežena zmaga bode častna in v ponos! S terorizmom in lažjo dosežena zmaga pa je sramota, katere ne bi hotel biti deležen!
Čitatelji sami naj sodijo, ali še je pravično pobahal dop*snik v »Prism. Listu* s Pečin. Ali sme take vrste ljudij šteti med zavedne .klerikalce", ki Se sami niso vedeli, zakaj so šli volit, temveč šli so le zato, ker i so ag<tspud" listek poslali in da rešijo cerkev ? |
Dalje dotični dopisnik hvali nekoje po-nikovske fante in može, ki so jih rešili splošnega propada, in graja Logarščane-Rakovčane, ki so po njegovi velemodri »bulici* volili po nevednosti 1
Da, ponosni smejo biti Ponikovci, da se jih je bilo tako malo dalo zaslepiti ta-raošnjemu »alkoholometru", in da so večinoma, sicer vsi zavednejši in odličnejši možje stali za narodno-napredno stranko in prekosili nas Pečane. Na Ponikvah se svita, znamenje, da imajo že par let ljudsko šolo, ki jo vodijo učitelji a ne nunci I
Ta občina bo igrala vse politično gibanje, združena z zavednim prebivalstvom Kogaršče-Rakovca, ki že danes ponosno sme vskliknilh »Pri nas ni »klerikalca". Mi na-prednjaki tukaj pa jih bomo podpirali. Potem naj se »klerikalci* pa le tepejo in »kri pre- | livajo za vero* sebi v nečast, drugim v kvaro!
Slava zavednim Logarščanom-Rakovča-nam, ki so bili silno nadlegovani od črnih »kavk*, a vendar so ostali trdni in neomah-ljivi možje. Posebno naš vrli gosp. župan je imel pogoste, nenavadne obiske »nuncev", da bi ga bili preslepili, a ostal je mož jeklen in zvest svojemu prepričanju.
Stava in čast tudi zavednim možem in fantom na Ponikvah, ki se niso strašili terorizma ter stali vstrajno in odločno na naši strani. Posebno je hvale vreden bivši tamošnji župan Lapanja, kojega so nunci smatrali svojim, a bil je z nami ter je »golobradcem* | marsikako resnico v obraz zabrusil.                i
Čast pa tudi onim šestim, kateri so bili pritekli ravno v odločilnem trenutku ter pri- j pomogli, da smo »zaslepljeno druhal* strmo- j glavili v selški skupini in vsaj deloma rešili Čast zavednosti v občini. Le naprej po začeti poti, že pride čas, ko spoznajo i nasprotniki, , da nismo veri in cerkvi nevarni ter da so bili hudo hudo zaslepljeni in nevedni.            '
Odločilno besedo v občini ima naša stranka, kajti ves občinski zastop je napreden, razun enega, ki se je bil kar čez noč v »klerikalca* prelevil. Utegne priti prilika, da se izreče kaka »nezaupnica*. Živeli! 1
Trnovo pri Kobaridu. — Oprostite, gosp. urednik, da Vam predlagam ta dopis, ali saj mislim, da ga še ni bilo iz naše male občine. Siia me je pregnala do tega, da Vam sporočim malce, kako so se vršile volitve volilnih mož. Sicer nimamo veliko, v V. skupini smo volili, združeni z Iderskim, 2 moža, koja sta posreči izvoljena tam. V IV. skupini smo enega, ali strmite, voljen je z vsemi 5 oddanimi glasovi gosp.'nunet Morda bodete radovedni, kako da je volilo samo 5 volilcev in izvolilo gosp. nunca.
Dan volitve je bil letni trg zahvaljence v Kobaridu, torej so se dogovorili občani med seboj, da tisti, ki ostanejo doma, naj volijo iz svoje srede enega kmeta, katerega so tudi sporazumno postavili za volilnega moža. Ali glej čudo! Prvi je volil naš župan, Andrej Fon, po domače Kolar, oddal je glas gosp. nuncu, potem se je postavil za hrbet gosp. nunca in migal z očmi na ostale 4 vo-lilce ne njega voliti, mogoče je mislil samega sebe! Ostali 4 volilci so sprevideli nakano županovo, mogoče tudi sporazumljeno z nun-cem, — ne boš Jaka, ker se hočeš prati navidezno, pa naj bo, torej tudi mi za njim, in volili so še oni nunca.
Seveda so se med seboj jezili, ker Trnovo kot zavedna vas in vsi brez izjeme narodno-napredne misli, pa tak škandal ! Se bolj so se jezili drugi iz trga domov vrača-. joči se ljudje, ker še sanjalo se jim ni, ali je to mogoče ali ne.
Od veselja prešinjen nune na nepričakovani izvolitvi, da bi malo potolažil razburjene duhove, je ukazal županu, prinesti 3 kg. sira (čuča), 10 kr. popra, 21 hlebcev, in ker so hlebci  zmanjkali, je pa Se en hleb sirkovca
vkupil, seveda sta nune In župan zraven zo-bala, ter med tem 6 litrov vina popili; to gostovanje je nune iz svoje blagajne poplačal. Povrhu vsega jim je dal še vsakemu eno pod nos iz svoje tobakere, katera je tako velika kakor kakega malega čebelarja panj! Ali vse eno imamo še eno nado do nunca, in sicer mogoče, da zamudi volitev, ker, kakor znano, je naš nune počasen in dolgi svetnik kakor polž, torej povsod kasen; bi bila prav čuda, da bi tudi volitve državnega poslanca ne zamudil 1
Kakor znano, v naši občini nimamo učitelja za šolski poduk, je Ie nune, in tudi v tej stroki je dolgočasen palron. Res, nesrečne se štejemo Trnovci, da naši otroci ne znajo ne bratTne plsatr. Kako,"saj šole ne71 poznajo, par ur na teden, in Bog te obvaruj I Čudno, res čudno, da smo Trnovci brez učitelja ! Toliko otrok, do 60, ali naj hodijo v Kobarid, ko je Vl4 ura hoda?! Kako moremo mi svoje otroke po takih poteh v šolo pošiljati t! Ako se nas višja šolska oblast ne usmili, smo zares zadnji v našem okraju.
Gosp. nunca pa prosimo za zdaj, da zasluži tisto šolnino, kar mu jo dajemo, vsaj toliko, da bi otroci svoj priimek zapisati znali. Kar se pa tiče našega župana, smo Trnovci trdno uverjeni, da mu zvoni in županski stol odleti, in potem naj vozi slobodno svoja drva na Laško, in ne nas spravljati v Miklavževo dolgo noč!              Trnovec.
Iz Prage, dne" 9. decembra. (»Pre- | šernov večer*.) — Enako trpljenje, enak I boj z istim sovražnikom, zavest bratskega pokoljenja so tesno združili dva naroda, češki in slovenski. Mi, ki smo teptani od vseh, prezirani od vsega, katere zaničevati si štejejo drugi v zaslugo, imamo vernega prijatelja v narodu češkem, ki pazno sledi ves | naš napredek, vse naš narodno gibanje. Tako I so praznovali Čehi z nami tudi stoletnico onega velevažnega dogodka, ki nam je dal je dal našega nesmrtnega Prešerna.
Ne bom omenjal krasnih foljtonov in člankov, katere so pisali skoro vsi češki listi o našem pesniku, in tudi ne predavanj, katera so prirejali češki rodoljubi, da poduče svoje občinstvo o velikem pomenu Prešernovem. Hočem pa sporočiti slovenskim rojakom o krasnem večeru, kateri je priredila včeraj »Umčlecka beseda" v spomin Prešernovega rojstva.
Bil je to krasen večer. Velika dvorana v prostorih »Umelecke besede" je bila natlačena češke gospode, ki je prihitela poslušat mile zvoke naših slovenskih pesmij. Gospod Inemann je čital krasno razpravo o Prešernu, katero je napisala Slovencem dobro znana pisateljica,gospa Gabrijela Preissova. V kratkih potezah je očrtala trnjevo. pot Prešernovega življenja in podala temeljito študijo v njegovem pesniškem delovanju.
Nato   je   zapela gospa   Lidenka Ine-
mannova-Lvova »Pevaj ptiček" h Smetanove
opere   »Hubička*   v slovenskem jeziku  ter I
slov. narodne »Luna sije", »Škrjanček poje
žvrgoli"  in   »Bratci,  veseli   vsi*. Zbranemu
občinstvu   so    se   dopadle    zlasti    zadnje
tri narodne in vse je čudilo njihovi  krasoti.
i Mnogo  je pripomogla k njih   vspehu tudi
gospa Inemannova s svojim krasnim glasom
I in vzornim  predavanjem.   »Zbor slov. aka-
j demikov" jeprednašal »Kam?*, »Luna sije",
»Mili kraj* in »Ko pridem jaz k tebi". Gosp. j ! slikar Germ je zapel »Mornarja*, »Kam*, I »Nikdar ne bom pozabil" in nekaj čeških | pesmij. Slovence je zbrana gospoda jako I viharno pozdravljala in jim kazala svoje | simpatije.
I           Kakor razvidno, je bila to pristno s!o-
| venska beseda v »zlati matuški Pragi", ki je I tudi pomagala vtrditi slovensko češko vzajemnost in pokazala Čehom krasni vir slovenske poezije, narodno našo pesem, iz katere je črpal tudi Prešeren, ko se je pri-[ pravljal za svoje pesniško-proroško delovanje. Iz Devlna. (Kdo barabe?) — V odgovor dopisniku »Primorskega Lista", v katerem nas smatra za »barabe", zato ker smo volili molilne može za narodno-napredno stranko, in nam očita tudi, da mislimo, da znano najvišjo politiko, rečemo le, da kar se tiče ,barab3tva*, pripustimo vse te »časti* g. dopisniku »Prim. Lista* 1 Gosp. dopisnik je mogoče pisal v ,Prim. List* samo iz ljubezni do svojega bližnjega (?), in s tem je hotel pokazati, kako se moramo ljubiti, in kakšna krščanska ljubezen je  okoli njegovih
II pristašev. Najhujši nasprotnik bi nas ne mogel tako zmerjati, kakor ta prečastiti pr.... Gosp. dopisnik, mogoče si je on zaslužil, da
bi ga mi zmerjali z barabo in Se a kakšno I drugo psovko!!
Mi smo barabe zato,  ker smo znali, braniti se od nasprotne narodnosti, zato ker volilci so volili vsi  enoglasno, zato ker smo videli že poprej, da ako nismo vsi zedinjeni, najbrže da propademo, smo barabe tudi zato, ker se potegujemo za naše  pravice,  katere so nam  zapustili, naši  očetje,  barabe smo tudi zato, ker se trudimo, da naša mladina bi imela večje veselje do  našega naroda in do učenja v šoli, in v to svrho smo se namenili prirediti »Bozičnico*. Barabe smo tudi zato, ker zamudimo toliko  zlatega časa  za cerkveno petje, in  toliko  drugih  dobrih I del. Vprašamo g. dopisnika  »Prim. Lista", I kdo je~veeji baraba^ mir ki  se" potegujemo j za našo sveto narodno stvar, ali on,  ki nas I zmerja z barabami? Gosp. dopisnik  »Prim. Lista* naj si zapomni, da v besedi »barabe* je nekaj pomena, katere besede naše osebe ne zaslužijo, in naj si skrbno izprašuje svojo I vest, če je ima še kaj! Sploh klerikalcev je j prav malo v naši občini, a kar jih je, imajo I tako črno vest, kakor farSka suknja,  ter so J polni vnebovpijočih grehov. Oni dobro vedd, kakšen je tisti  vnebovpijoči greh, delavcem in najemnikom zasluženo plačilo trgati ali pa pridržati. A ti  posvečene!  božji  z  dušo  in telesom se ne zmenijo za nauke svete cerkve, zakaj jim je ljubši denar kakor nauki  sv. vere! Torej, prečastiti dopisnik »Prim. Lista*, ime barabe  Vam  pripustimo. Prav zado- I voljni pa bi bili, ako bi prišel dotični gosp. dopisnik na  dan  z imenom.  Mi smo pripravljeni vsaki čas na vse.
Toliko za danes. Da se drugikrat zopet vidimo z — barabo l                                       j
DomaČe in razne novice.
Volilni shod v Sežani, ki se je vršil minoto nedeljo, je bil impozanten. Na shodu je bila ogromna večina volilnih mož ter zaupnikov in drugih somišljenikov naše strank«?. Predsednik shodu je bil gosp. Avgust Pra-( protnik, posestnik in trgovec v Lokvah. Govorniki so bili gg, dr. Henrik Turna, Andrej Gabršček, Okar Gabršček, Andrej Stok m Lud. M a h o r č i č. Prvi je govoril o prvi točki dnevnega reda, drugi istotako ter predlagal slednjič tudi kandidata narodno-napredne stranke dr. Henr. Turno in Oskarja Gabršček a, katera sta tudi razložila svoj program ter izjavila, da sprejmeta kandidaturo ter tudi mandat. Občinstvo je oba gg. kandidata z navdušenjem sprejelo. Obširneje poročilo o shodu prihodnjič.
Deželni zbor. — Včeraj kmalu po II. uri je otvoril deželni glavar dr. Pajer deželni zbor ob navzočnosti vseh poslancev slovenske in laške narodnosti. Vlada je zastopal dvorni svetnik vit. Bosizio v paradni uniformi. Deželni glavar je naznanil koj s početka, da zasedanje bo le kratko ter da ne seže čez 22. t. m., ali po drugi strani bo isto važno, ker gre za dve reči: to je za znani davek na žgane pijače, in je želeti, da se načrt zakona sprejme, tako, da more zakon stopiti v veljavo že z novim letom 1901 ,* v drugi vrsti treba dognati proračun za prihodnje leto. Na to izreče svoje veselje, da so navzoči vsi poslanci, jih pozdravi ter spodbuja na skupno delo v korist dežele. Do tu je govoril laški, na kar je začel slovenski, rekoč, da v dokaz, da spoštuje  slovenske   poslance ter jim pri-
I znava -jednakopravnost, govori v njihovem jeziku, proseč jih, naj delujejo z združenimi močmi, da bodo mogli skupno vršiti težavno nalogo. Od tu naprej je govoril Ie laški. Spominja se dohoda  cesarja v Gorico in kar je
J s slavnostimi bilo v zvezi ter v dokaz uda-nosti zakliče: Evviva Francesco Gtuseppe. Poslanci so se odzvali z »evviva" in— »živio* klici. Zastopnik vlade vit. Bosizio pozdravi v
I navadnih običajnih  frazah  poslance laški in
J slovenski, zagotovljaje jih podpore od strani vlade. Deželni glavar Pajer se spominja na to umrlega deželnega poslanca barona Loca-telHja, katerega slavi v izbranih besedah, nakar storita zaobljubo novo izvoljena laška poslanca dr. Waiz in Chiozza s tem, da sežeta po prečitani formuli dež. glavarju v roko. Dottori in dr. Gregorčič prečitata spomenico, da je bila uslišana prošnja, da je prišel cesar v Gorico povodom  400-letniee ter je bival
I med nami 2 dni. Deželnemu odboru se naroča, da sporoči pred Najvišji  prestol naj-
I srčnejšo zahvalo na obisku cesarja v naši deželi. Spomenico so podpisali vsi poslanci, zato po mnenju dež. glavarja ni potreba posebnega razpravljanja o tem, marveč v znamenje soglasja vstanejo vsi poslanci raz stole. Deželni glavar omenja, da treba izvoliti posamezne odseke; glede udeležbe teh odsekov naj se zmenijo sami med seboj. Na to zaključi sejo. Druga seja je pričela na to o poldne ter trajala do S/41. Po prečitanem zapisniku so se prečitale mnogobrojne došle peticije, ki so se izročile peticijskemu odseku. Ker je med peticijami mnogo dijaških, pred-
j laga dr. Turna, da se naroči peticijskemu odseku, da o teh peticijah poroča že v četrtek
ali petek; kajti zasedanje se zaključi že v soboto ter bi potem morali dijaki čakati na podporo do prihodnjega zasedanja, ki bo še le okoli meseca aprila. Ta predlog se je sprejel enoglasno. Prvi dve točki dnevnega reda t. j. zakon o uvedbi doklade k državni žganjarini in proračun za 1. 1901 se izročita finančnemu odseku. Tretja točka dnevnega reda je bila volitev v odseke, ki se je izvršila na predlog dr. Venutija per acelamationem, in sicer tako-Ie; v finančni odsek so voljeni: Dr. Verzegnassi (preds.), Berbuč, dr. Gregorčič, Chiozza, dr. Waiz, conte Panigai in dr. Rojic, v peticijski odsek so voljeni vitez Dottori (preds.), dr. Abrara, Gabršček, dr. Gregorčič, Lapanja, Michielli in dr. Venuti, v pravni odsek pa so voljeni dr. Marani (preds.), dr. Egger, Grča, Muha, conte Valentinis, dr. Verzegnassi in dr. Turna. Nato je dež. glavar .zak)jučiLsejo_naznanivšif_...da_se_bo_pribpdnja seja vršila v četrtek ob 5. popoludne.
Darovi za Živca. ~ Darovali so nadalje: Ivan Ciharija, Nabrežina 1 K; Josip Caharija, Nabrežina i K; Ciharija Silvester, Nabrežina 1 K; Pertot Josip, Nabrežina št. 13, 1 K; Radovič Ant., Nabrežina št. 195, 1 K; Ignac Tance, Nabrežina 1 K; Milic Ivan, Slivno 1 K; Peric Ivan, Slivno 1 K; Terčon Ivan, Mavbinje 1 K; Pernarčič Ferd. župan, Mavhinje 1 K; Pipan Alojzij, Mav-hinje 1 K; nekdo iz Ajdovščine 2 K; pevmski naprednjaki nabrali v gostilni pri Vincencu Koinavliju K 2; gostilničar doda 1 krono. — Skupaj 16 kron.
O tolorajstru v Skopem. — Raznese! je bil glas, da je ranjeni Živec umrl. To pa ni res. Živec je v tržaški bolnici in je upanje, da ozdravi, toda brez jednega očesa. To so mu biii klerikalni tolovaji naravnost izbili; drugih ran je imel 15, vse hude. — Po Krasu se čudijo od kraja sramotni pisariji »Gorice* in »Prim. Lista*, k« tudi o tem to-lovajstvu nesramno lažeta. Mi pa pravimo: Zdaj vidite tudi oni Kraševci, ki ste klerikalcem še kaj verjeli, kako ostudna Sažnjiva banda so ti ljudje, s katerimi se moramo naprednjaki boriti. — Za ranjenca je že doslo nekaj darov. Prosimo še l Vsaj par sto-takov naj se nabere! — Zanimivo je, kako so se hoteli tolovaji izmuzniti iz zagate. Drugi dan po zločinu so poslali štiri može na posvetovanje k dr. Gregorčiču v Gorico. Tu so dobili moder svet, naj oni prvi zatožijo na-prednjake, da so štorih to in to. Par njih je bilo namreč nekaj opraskanih, kar je verjetno, ker napadeni naprednjaki so se branili. — Toda oko pravice se ne da slepiti. Eden tistih štirih je v zaporu  kot glavni zločinec.
—  Radovedni smo, ali bodo tudi ;; tem procesu za priče — dr. Kos, dr. Pavlica in J.mko Hočevar. Oni bi gotovo pomagali!
O češkem kvartetu je izrekel „Friult Orientale" modro sodbo, ki mu pa ne dela časti. Gospoda, vsaj umetnost Vam bodi vz '.sena I Opozarjamo Vas na znamenito oceno v »Ta ge s p os t* od 13. t. m., ki proslavja ta kvartet v taki meri, da noben Slovan ne bi našel večjih stiperlativov. In čudno, graški strokovnjak poveličuje prav ono, česar je »Friuli Orient.* pogrešal, namreč: da so to štiri duše, ki se zlivajo tako divno v celoto, da je to unicum v današnjem glasbenem svetu. In »Tagespost* gotovo ni Slovanom prijazen list!
Radi škrlatlcc so zaprli tu vsi otroški vrtci in šola »Nolre dame". Zavodi ostanejo zaprti Črez praznike do 2. januvarja 1901.
»Vež duhovnikov v Gorlel.* — Pišejo nam: Gosp. urednik ! kateri pa so listi možje, ki so se podpisali več »duhovnikov v Gorici", ter ki zahtevajo od drž. pravd-ništva, naj kar ustavi »Sočo* in »Primorca*, da ne bosta pisala več o tistih slavno znanih politikujočih duhovnikih? Kaj pravite, kateri utegnejo biti tisti duhovniki v Gorici ? Po-litikastri prve vrste so pač dr. Gregorčič in oba rimska dohtarja Pavlica. Z drugimi v Gorici, ako upoštevamo še omejenpga ka-teheta Tabaja, pač niste imeli opraviti. Kateri torej so tisti duhovniki ? Ali je morda skrit za izrazom »več duhovnikov* viležki naš don Anlonio, kateremu poje zadnja »Gorica* slavospeve o človekoljubju? Človekoljub Ea; to pa to! Iz samega človekoljubja je otel dati zapreti g. Gabrščeka, in da bi se človekoljubje nad njegovim najboljšim narodnim delavcem skozi deset let uresničilo, se je podpisal v svrho vspelia s svojimi polnimi naslovi. Ali tiči morda za to rečjo tisti dr, Gregorčič, ki ruje neprestano proti dr. Turni, pod katerega patronanco se vrši naj-grši gospodarski boj proti »Gor. ljudski posojilnici* in proti »Trg.-obrtni zadrugi" ? To ti je res človekoljub {svoj čas posebno proti svojim kolegom!) rodoljub, vzoren duhovnik duševno visoko stoječ itd., kakor ga opeva »Gorica" ! Prav, prav! Ali pa morda stojita za firmo »več duhovnikov* ona dva zbesnela dohtarja Sz Rihemberga, Pepe in Drejc, katera se imata zahvaliti edino le »liberalni* dobroti, da nisia že — suspendirana ? I ? Ko je šlo za kožo, je hodil Pepček od Poncija do Pilata, je »cvirnal" okoli na vso moč, ker se je bal zaslužene kazni za vse tiste lum-parije, ki so stale v »Prim. Listu* proti »Trgovsko-obrtni zadrugi*. Ali sta se pre-drznila ta dva »moža*, pisati na državno pravdništvo odprti poziv ?1 Rad bi vedel to reč, ali ne le samo jaz, marveč še kdo drugi!
—  Taki ljudje naj bi vodili našo politiko, takim možem naj bi se pokoravali vsi drugi ?! Za Boga, kam bi prišli? Nikamor drugam, nego v še hujšo Črno temo, kakor smo jo
imeli doslej, ko smo prepuščali vso politiko le —• nuncera! Tega pa ne sme več biti, in naj se makari tistih »več duhovnikov v Gorici" postavi na glavo sredi Travnika!
Kaj nameravajo iiaprednjakH — To nam pripoveduje »Prim. List* od Četrtka. Pravi, da hočemo najprej ogrditi duhovščino, ki prav uči ljudi, vzeti ljudstvu zaupanje do nje, potem pa jim bomo povedali, da hočemo pregnati "Boga iis ffet»s,-pape*a in vere-iz sveta in cesarja iz Avstrije! — Taka zlobna podtikanja, take peklenske lumpa-rije piše »več duhovnikov* v »Prim. List"! In taki ljudje imajo še drzno načelo, obračati se javno do c. kr. državnega pravdništva, da naj kar pozapri, »Sačo* in kar je ž njo v zvezi, čeprav se le brani in črni gospodi pove le tisto, kar išče sama. — Vidi se, da črnuhom ala dr. Drejček in Pepe se zdeha po srednjeveški inkviziciji. Oni bi radi ko-mandirali in izročevali vse neljube jim ljudi drž. pravdniku, da bi jih metal v zapore, kakor so za časa inkvizicije njihovi predniki zlorabljali državno oblast v svoje peklenske svrhe. — Tako daleč menda vendar še nismo, da bo narekovalo par zbesnelih dervišev v Gorici državnemu pravdniku, kaj ima ta storit! in kako postopati?!
Spovednik zapeljuje t smrtni greh? — Nekdo nam piše: »Kar je priporočal oče Jtkob oni ženici v gorah, je po nauku katoliške cerkve — smrtni greh. Tako torej! Spovednik zlorabi spovednico tako daleč, da zapeljuje ženo v smrtni greh, in ta greh naj bi pomogel klerikalcem ob volitvah! Prosihuo sporočila, kje se je še porabila spovednica v agitacijske namene? Radi bi imeli slučaje, katere lahko porabimo i pred sodnijo!
Ven i njim! — (Prosto po »Prim. Listu6.) Treba je pa tudi napovedati boj »Prim. Listu* na vsej črti, ne samo po listih, ampak v dejanju. Ven ž njim iz vsakega naprednega društva, ven ž njim iz vsake poštene gostilne, ven ž njim iz vsake družine! Na vsakem, še tako slabo oskrbovanem posestvu najdemo dovolj boljšega gnoja, kot ga nosi »Prim. List* rned svet. Z našim gnojem pognojimo vsaj svojo njivo, z onim iz »Prim. »Lista* pa ne vemo nikamor. Naj naša duhovščina le piše v „Prim. List*, naj ga bere, da jo bodo oči bolele, mi pa se ga le ogibajmo kot peklenščeka in povejmo glasno in jasno, da kjerkoli bero in si upajo prenašati take nesramnosti in podlosti, kot jih piše »Prim. List*, tam ni I ju d i j, temveč tam so izrodki in tolovaji, kakoršue je bilo videti v Skopem.
Mrtvo žensko truplo ha cesti. V soboto okolu 5. zjutraj se je odpravi! dninar Ivan Gorjan iz Kromberga na delo v Solkan. Ko je prišel mimo tamošnje opekarne do cestnega ovinka, je našel na sredi ceste ležeče mrtvo truplo; bila je ženska, ki je imela na sebi samo srajco in bele nogavice. Gorjan je obvestil o tem policijo, ki se je podala z zdravnikom na lice in »sta, kamor je prišla pozneje tudi sodna komisija, in se je konstatovalo, da je bila ženska neka 56-letna Katarina Komel iz Kromberka. Iz dosedanjih poizvedeb se je dognalo, da omenjena Komel ni bila pri zdravi pameti; njen mož in njen sin sta neprestano pazila na njo in sta njenim mnogokrat čudnim željam in zahtevam po mogočnosti ustrezala. — V petek se je družina podala Že zgodaj k počitku in sta mož in sin tudi takoj zaspala. Ko se je proti jutru mož prebudil, je zapazil, da žene ni v postelji, pač pa je bila njena obleka na stoiki. Sluteč nesrečo, je Komel takoj zapustil hišo in skupno s sinom iskal po Kronberku svojo ženo. Našel je ni, ali prinesli so mu jo pozneje na dom — mrtvo, zmrznjeno.
Nabrežinci pozor. — Poročajo nam: »Nabrežinci so lepo sprejeli novega vi-karija Carga, ker je obljubil, da ne bo sejal zdražbarsiva v tej napredni občini. — Ali že začenja. V šoli je priporočal otrokom, naj doma ne čitajo takih časnikov, ki pišejo proti veri in dukovnikom, in naj prosijo, da se taki časniki ne naročajo. — Tak opomin v šoli je sicer jako bedast in dosega navadno nasproten namen, toda kaže, da vikar Cargo se polagoma pripravlja na ono misijo, katero mu je določil M i s s i a na Nabrežini. —-Tudi se bavi s petjem; to je previden prvi korak, ki pa gotovo ne bo nosil tako sladkih sadov kakor takrat, ko je poučeval tolminski kaplan Čargo petje med okoličanskimi dekleti, — Toda: Tutti frutti so za zdaj ustavljeni, zato pika! Vi  Nabrežinci  pa: Pozor!
Koma je čestitati ? V dopisu iz Skopega (dober dan, gospod kaplan !) v »Gorici* od torka se predrzne nekdo potem ko je zavil dejstvo o tolovajstvu, zlobno reči: g. Ga-bršček, čestitam! — Neizpodbitna istina je, da klerikalni tolovaji so pobili ubogega Andreja Živca, ki vzdihuje in ječi v tržaški bolnišnici kot žrtev divje turške gonje, ali dopisnik po silovitem reku: Rečem ti, da mi ne porečeš, zvrača vse na druga ledja in se predrzne celo izustiti z zlobnim namenom besede: g. Gabršček, čestitam! No, kar se tiče čestitanja, le počasi! Naši stranki je res čestitati, ker nima tolovajev v svojih vrstah, klerikalna pa jih ima i Kar se jim ni posrečilo v Dornbergu in v Brdih, se jim je posrečilo v Skopem I Klerikalna banda, čestitamo l
Vipavska železnica. — Sedaj, ko se bližamo konečnim volilnim dnem za državni zbor, spravljajo klerikalci na dan, karkoli bi
jim utegnili služiti v agitacijo. Vedeli smo, da privlečejo na površje tudi Vipavsko železnico. Zadnja »Gorica* je napisala kar uvoden članek, katerega še ni konec, in v katerem pripoveduje zasluge dr. Gregorčiča in Berbuča glede na to železnico. Stvar o Vipavski železnici je pač že tako pojasnjena, da ni potreba nobenega daljšega pojasnila, da pa se bervi »Gorica* sedaj zopet ž njo, Ldela ediaaje, z namenom, agitirati za volitve ! To je njeni edini namen! Ako je izmed gg. klerikalcev kdo res kaj storil za to kratko železnico, moj Bog, kaka strašanska zasluga je to! Kot poslanec je v takem slučaju vršil le svojo dolžnost ' in nič drugega. Čemu torej • vsako dolžnost pretvarjati v zaslugo! — Da pa so furbali svet s tem, da je .Centrifuga*. ponudila vladi vseh 3,400.000 K za zgradbo te železnice, to pa še vedno stoji neizpodbito. Saj »Gorica" sama pravi, da je rekel dr. Gregorčič, da posojilnica nima toliko denarja, da ga pa dobi. Kdo le ga bo dal? To je bilo na Dunaju v pogovoru s sekcijskim načelnikom v železniškem ministerstvu. Sekcijski načelnik, se je začudil ponudbi. Kako pa tudi ne! Farbanje je farbanje!
Klerikalna tolovajstvu. — Poročali smo že, kaj so počenjali klerikalni zaslepljena v Povirju. Dane3 nam je dopolniti, da je bil Ursič Jernej, okoli 70 let star, vržen ob tla in smrtno ranjen. Pretresli so inu možgane tako, da je v soboto bil že previden in ni več upanja, da ozdravi. Mož se nič ne spominja, kdo ga je udaril in kaj se je zgodilo z njim. Spomin ga je popolnoma zapustil. — Take sadove rodi agitacija iz naših farovžev 1 Nič čuda, ako je razburjenost proti njim čedalje  hujša! Pride dan osvete!
Iz Kanala smo dobili dopis, v katerem nam pravi g. dopisnik, da veliki zvon v tam-kajšni cerkvi je počil že križev teden, a še sedaj nimajo drugega. In zakaj ne? Zato, ker je bil zavarovan pri banki »Unio catholica* Gosp. Broilli v Gorici ga je prelil že zdavnaj, ali ga noče izročiti, ker zahteva, da mu mora banka poprej plačati prejšnji dolg. Dopisnik vsklika, da je to pač lepa katoliška zadruga, ter se obrača do naših znanih katoliških »osrečevateljev« ljudstva, češ, sami naj se uče gospodarstva najprej, prodno začno učiti druge gospodariti s predpasanim gospodarskim »birlahom*!
H Temnico se jezi nekdo v »Prim. Listu* nad tamošnjim g. županom, ker so se vršile volitve volilnih mož v Kostanjevici, in ne ravno tako, kakor so hoteli klerikalci. Gosp. župan, ki je celo po pisavi dopisnika iz Temnice mogočen mož in se razume samo ob sebi naprednjak, je že vedel, kaj dela, in kako bo prav za občino, ali da se voli tu ali tam. Volilo se je v Kostanjevici toda to ne jezi toliko gosp. dopisnika, marveč jezi ga pač le to, da so zmagali naprednjaki in ne klerikalci. Radi tega seveda je moral priti v »Prim. List" dopis proti obče spoštovanemu gospodu županu. Nikogar ne puste v miru, kdor ni njihove barve.
Izpred sodnije. — Obravnave so bile v četrtek: proti Francetu Civčiču iz Vrtojbe, obdolženemu radi težke telesne poškodbe; obsojen je bil na dva meseca; proti Ivanu Slejko, obdolženem radi javnega nasilstva, z nevarnim pretenjem: kaznovan je v 6-me-sečno težko ječo, poostreno z vsakomešečnim postom; tretja obravnava se je vršila proti Karolu Figarju radi zločina po § 127., obsojen je bil v dvamesečno težko ječo. — V soboto je bila obravnava proti A. Mavriču, Fer. Veliščer in Mar. Valenčak iz Zapotoka radi obrekovanja. To je bila Že četrta obravnava, katera je skončala tako, da sta bila prva dva obtoženca oproščena, slednja pa je bila obsojena na 7 dnij zapora.
Znorela Ženska. — V četrtek okolu 10 zvečer, je našla policija pred nunsko cerkvijo 40-letno Mit. Leban iz Sedla, sedečo na stopnicah, ki vodijo v omenjeno cerkev. Dotično ženo, ki najbrže ni zdrave pameti, je odvedla policija v svoje prostore na Travniku, od koder so jo včeraj zjutraj poslali domu.
Požar. — V nedeljo popoludne je pogorela v Renčah hiša nekemu kolonu. Zgorela je hiša in premičnine v njej. Škoda je krita z zavarovalnino.
»Slovenska Čitalnica'' v Gorici vabi na občni zbor, kateri priredi v društvenih prostorih dne 22. decembra 1900. ob 6. uri zvečer. Dnevni red : !. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo denarničarja. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlogi.
Razpis natečaja. — G. kr. namest-ništvo v Trstu razglaša: Razpisuje se s tem natečaj za štipendij v letnem znesku 570 kron ustanove kanonika Franca Uzmana, kateri je podeliti s prvim poluletjem šolskega leta 1900/01. Do užitka tega štipendija so poklicani 1.) potomci sorodnikov ustanovitelja in sicer kakor moških kakor ženskih kolen; 2.) dijaki iz občine T o maj j 3.) dijaki iz občine Lanišče (Buzet) in 4.) iz okolice tržaške. Uživanje štipendija traja za čas naukov na kakšni srednji in taisti enaki drugačni šoli, kakor tudi na kakem višjem učnem zavodu. — Na tečajne prošnje se morajo predložiti c.kr. namestništvu do januvarja 1901, Taistim je dodati: 1.) rojstni list; 2.) dokaz sorodstva z ustanoviteljem; eventualno 3.) dokaz občinske pristojnosti; 4.) spričevalo o ceplenju
koz; 5,)ubožni list, inkonečno 6.) spričevala I zadnih dveh šolskih poluletij. — Opaža se, da pristoji sedaj, pravica podelenja štipendija najstaršemu sinov Antona Cefuta- Uzmana ranj. Jožefa v Tomaju, da je pa podelitev štipendija odvisna od odobrenja c. kr. na-mestništva.
Zahvala. —' Iz Devina: Iznenadil nas je mili,dar^ Zatone .Vam, vrli kanalski lovci, zahvaljujemo v imenu naše šolske mladine ob Adriji, da ste se spomnili naše mile dece. Srčna Vam hvala. Da bi našli posnemalcev! Bog Vas živi. Odbor za »Božičnico*.
Listnica. — Gosp. dopisniku s Pečin. Vaš dopis priobčujemo danes. Ako imate še kaj zanimivega glede na volitve, kakor omenjate v pismu, le na dan! Čim več se izve takih rečij, tim bolje. Zdravil—Gosp.Anton Cerne ml. v Tomaju. Vaš »popravek«, kateri ste nam poslali iz Gorice dne 15. t. m., smo vrgli na podlagi § 19. v koš, kar izvolite vzeti na znanje! (Kako so nagli s »popravki*! Kapelan v Skopem je poslal hitro popravek, ko je bil poprej še naglo dopis v »Gorici" iz Skopega, in oglaša se tudi »prosluli* ml. Cerne, ki je tudi tisti dan agitiral v Skopem v vrsti klerikalcev. Kaj je temu vzrok? Ali slaba vest, da se odklanja vsaka odgovornost gledš na znano tolovajstvo v Skopem ali kaj?! Čudno ali morda vendar umljivo ?!?) — Zaostale dopise in poročila porabimo tekom tedna, kar naznanjamo prizadetim gg. dopisnikom. Smo tako na tesnem s prostorom, da le težko sproti vstrezamo, Ali na vrsto pride vse, kar je porabno. Zato le naprej s poročili!
Zgubljeno. -— Včeraj je zgubil Janez Lenardič na potu iz Kojskega čez Pevmo v Gorico od 7. ure v jutro do 97, hranilno knjižico »Gor. ljud. pos.«. Pošten najditelj naj mu jo vrne. V knjižici je bilo tudi nekaj važnih pisem.
Razgled po svetu.
Istra. — Italijani v Istri sleparijo pri volitvah volilnih mož tako grdo, da je kai* strah Človeka, ko čita poročila o volilnii: bojiščih v Istri. Nojglavnelšo vlogo poleg sleparij, katere uganjajo z volilnimi imeniki, igra denar. Na tisoče so ga že potrosili. Zato pa tudi Italijani že vriskajo veselja, češ, da to pot dobe oni 4 poslance, Hrvatje in Slovenci pa samo enega. Kdo ve, kaj se zgodi! Moč in prelkanost Italijanov sta veliki, »zgorej" pa imajo največjo zaslotnbo!
Koroška. — Našim slovenskim bratom v nekdaj tako pretežno slovenskem Korolanu preti huda izguba. Le en mandat so imeli koroški Slovenci, ali sedaj pojde še ta po vodi. Proti slovenskemu kandidatu Grafc-nauer ju za državni zbor je postavljen nemški nacijonalec Tschare, kateri ima že zagotovljenih za sabo toliko volilnih mož, da bo izvoljen in da propade Grafenauer. Tužno, prelužno! Koroški Slovenci ostanejo brez vsakega svojega zastopstva v državnem zboru. In vzrok temu? Največ pač, ker je merodajen med koroškimi Slovenci edino le popustljivi kle-rikalizem!
Na Kranjskem bijejo danes hud boj pri volitvah v kmečkih skupinah, ki volijo 5 poslancev. Obe stranki sta postavili svoje kandidate.
Štajerski deželni zbor je bil otvorjen včeraj. Slovenski poslanci niso prišli.
V Dalmaciji je izvoljen v peti kuriji v volilnem okraju Zadar dr. Peter Klaič, v okraju Spljet pa vit. Anton Vukovič.
Italijanski poslanci se razven dveh, ki sta bolna, udeležujejo deželnega zbora v Inomoslu. Vladni zastopnik in deželni glavar sta jih pozdravila presrčno v nadi, da se udeleže složnega delovanja v korist dežele. Predložili so protest proti dež. zboru in odboru, ki se suče okoli zahtevane avtonomije. Italijani prete z obslrukcijo, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Namestnik je odpotoval radi tega na Dunaj na posvetovanje, kaj storiti.
Rlhard Camber ne da miru tržaškim Italijanom. Ker se mu je posrečilo, da jih je spravil v največjo zadrego s kandidaturo dr. Dompieri-ja za V. kurijo, jih spravlja zdaj v še večjo s kandidaturo bivšega namestnika Rinaldinija v trgovinski zbornici. Zato se hočejo nad njim maščevati. Tekom tega meseca se bodo vršile proti njemu pred poroto tri razprave zaradi razžaljenja časti. Med ostalimi ga je tožil tudi dr. Venezian, Ravnatelj tram-wayskega društva je izdal ukaz, v katerem pravi, da odpusti iz službe vsakogar, ki bo občeval s Camberjem.
Deficit parlžkc razstavo. — Dne 15. t. m. se je objavila bilanca svetovne razstave v Parizu. Deficit je razmeroma majhen. Dohodkov je bilo 114 milijonov frankov, izdatkov pa 116 milijonov, torej je deficita 2 milijona. Izgube posamičnih zasebnih podjetnikov so seveda velikanske.
Novo bolgarsko mlnlsterstvo. — Z novim ministerstvom, izvoljenim v zadnjem času, niso Bolgari nič kaj zadovoljni. Za sedaj stoje še vse stranke proti njemu. Najneza-dovoljnejši so Zmkovljevci in Radoslavovci, ki so uprizorili hudo agitacijo proti svojim nekdanjim tovarišem, ki so sedaj vstopili v ministerstvo.  Radoslavovci  se že sed-j pri-
pravljajo na hud volilni hoj in se nadejajo podpore od strani Macedoncev. Novo ministerstvo trdi, da bo nasproti vsem in vsakemu ostalo nevtralno, in da zagotovi za vo-hlno svobodo. Od daljnjih korakov ministerstva bo odvisno, ali se izreče zaupanje novemu rtmisterstvu ali ne.
Proces Condroehl-Defellce y Blmn.
CT- Y. Rimu se vr§i znani proces Condrochi-Defchce, in noben dan ne preide, da ne bi prišla na razpravi na površje kaj specijelno sicilijanskega. Nedavno je bil preslišan kot priča odvetnik Salvatori, ki je med drugim pripovedoval tudi o »zaprtih volilcih«. Na predsednikovo vprašanje, kaj s tem misli, je odgovoril omenjeni odvetnik, da v Siciliji vsaka stranka zapira po več svojih volilcev, ki bi se mogli stranki izneveriti. »Pri nas«, pravi odvetnik, »nikdo ne gre volit, ako ni plač\n. Po volitvi plačati obe stranki; ona, kj je zmagala, za materijalno zmago, a ona, ki je propadla, za moralno zmago. Tako je ves svet zadovoljen!« Tako je na Siciliji, a mnogo bolje ne bo tudi po ostali Italiji.
NemSiJa In Zjcdlnjone države. —
Reuter javlja: Nemški posianik pl. Holleben se je 12. t. m. v nekem pogovoru izrazil, da smemo glavne točke kitajskega vprašanja smatrati za rešene. Ko se je pritrdilo za* htevi, da je obvarovati integriteto Kitajske, je preostalo le še, da se zavaruje pravice posameznih strank. Nemčija zagovarja odprte luke. Obžalovati je mnenje, ki ga gojijo nekateri krogi, da je Nemčija nasprotna napredovanju amerikanske trgovine. Obema deželama da je cilj isti, namreč varstvo domače industrije. Obeh koristi trčijo morda včasih druga ob drugo, a mednarodne simpatije med Zjedinjenimi državami in Nemčijo so utrjene po dogodkih na skrajnem vzhodu. Večkrat se je z emfazo opozarjalo na sorodne vezi med Anglijo in Zjedinjenimi državami, a te vezi so istotako močne med Nemčijo in Zjedinjenimi dižavami,
Car daroval 5 milijonov. — Iz glavnega mesta v Črni gori, Cetinje, se zatrjuje iz dobro podučenih krogov, da se je ponudil car Nikolaj v plačilo vseh velikih del, namenjenih javnosti in ljudskim koristim. V prvi vrsti velja to za zidanje novih cest, med fcojimi bo jedna peljala iz Getinja v Danilov grad in bo velike slrntegične važnosti. Načrt izdela car in je v gori omenjeno svrho že določil 5 milijonov frankov.
Nesreča na morju, — Iz Madrida poročajo, da nemška vežbaniska Indija »Gnei-senau« se je potopila v luki otoka Malaga. Poveljnik je bil ukazal, da glede na razsajajoči vihar zakurijo kotle. Verige pri sidru so se utrgale in ladija se je zdrobila ob uhodu v luko. Mrtvih je okoli 100, le malo se jih je rešilo.
Novo puške. —- Neki Norvežan je izumil novo puško, ki s svojo konstrukcijo nadkriljuje vse dosedanje puške. V berolinski vojni šoli se je delalo s to puško poskuse, ki so sijajno vspeli. Nemški cesar je že ukazal, da se oboroži jeden hanoverski bataljon s to puško.
Št raj k v Anttrerponn. — V Antvver-penu stavkajo delavci v lukah, stavkajočih je okolu 8000, ki so se preteklo nedeljo podali vsi pred mestno hišo, kjer je župan sprejel njihovo deputacijo; obljubil jim je, da bode v teku 5 dnij skušal pridobiti delodajalce zastavljene jim pogoje.
Ogromen davek. — Poznani baron Hirsch je zapustil po smrti društvu židovskih kolonistov sedem milijonov funtov šterlingov. Angleške finančne oblasti so zahtevale od te zapuščine davek; toda društvo se je temu upiralo, češ, da je inozemsko društvo. Pri-zivno sodišče pa ni uvaževalo' tega ugovora, | in je društvo pred kratkim plačalo ogromen I davek v znesku 1,260.000 funtov šterlingov.
Dedščlna 360 milijonov. — V Ameriki je pred časom umrl svetovnoznani Van-derbilt, ki je zapustil uradno na 72 milijonov dolarjev ali 360 milijonov frankov cenjeno premoženje. Radi dedne pravice so nastale težkoče, ki so se pa sedaj odstranile, in dobi Alfred Vanderbilt, akoravno drugi sin ranj-kega, 44,500.000 dolarjev, Kornelij, prvorojenec, ki se je poročil proti očetovi volji. 7,500.000 dolarjev; ravno toliko je dobil vsak ostalih dveh bratov. Vdova po Vander-biltu je dobila legat 2 milijonov in pa letni dohodek 250.000 dolarjev. Oporočni izvršitelji, domači uslužbenci in razni dobrodelni zavodi, so dobili 571.000 dolarjev. Dedna taksa znaša 520.000 dolarjev.
V južnt Afriki. — Buri so ustavili blizu Vlaklaagte pri Standertonu železniški vlak ter se polastili 130 konj. Drug oddelek Burov je zaplenil na farmah mnogo goveje živine in ovac ter jih dovedel Burom pri Vlaklaagte. — Burski general Devret je v nevarnosti, da ga Angleži popolnoma obkolijo; nameraval je prodreti v Kap-kolonijo, toda to se mu ni posrečilo radi narastlih voda in se umika sedaj proti severu; da bi ušel Angležem, je pustil na mestu jeden top, 400 . konj in veliko vozov. — »Daily Ezpress« javlja, da so bili Angleži v južni Afriki zopet premagani. Več tisoč Burov je naskočilo tabor generala Clementsa v Barbelonu. Spočetka so bili Buri odbiti, a napad so ponovili z največjo silo ter vzeli po hudem boju angleško taborišče. Baje je padla velika mno- ,
žica Častnikov ter je bila veČina angleške vojske ujeta; ujete so tudi 4 stotnije polka .Northuraberland". Glements se je umaknil v Heckpoort. Iz Lorenzo Marqueza poročajo: Položaj v Koinatiportu je resen, 1500 Burov je v bližini, Angleži pričakujejo naskok. Angleško konjeništvo je odšlo v Sabiel. Vse čete so pripravljene za boj. Lord Kitschener javlja tudi: Buri so napadli kraje Lichtenberg, Betlehem, Wrede in Vryheed-a brez vspeha. Pred Lichtenbergom je padel burski general Lemmer. Buri se torej zopet prav energično gibljejo. In v tem času pojde Kmger baje v London k Salisbuiy-ju, pogajat se radi miru. Možno je, da doseže ugoden m:r. — General Dewet, kojega so Angleži obkolili, je po večkratnih napadih na iste s precejšnjimi izgubami ubežal nevarnosti, ki mu je pretila. Angleži so mu vzeli jeden top in ujeli 22 mož. Dogodki na Kitajskem. — .Standard" je prinesel brzojavko iz Šangaja, da je cesa-rica-vdova zadovoljna s temi mirovnimi pogoji. Cesar naj se vrne kmalu v Peking, plača naj se odškodnine 50 milijonov funtov šter-lingov, vsako poslaništvo naj ima stalno slražo 2000 mož, v vsaki pokrajini kitajske države se nastavi tuj svetovalec tamošnjim oblastvom. Li-Hung-Cang je izjavi!, da pošlje kitajska vlada po sklepu miru prostovoljno svoje odposlance na Nemško in Japonsko, ki naj pri-neso doticnima vladama tudi moralno zadoščenje. Kitajska je pripravljena storiti vse, kar zahtevajo vlasli, samo svoje zemlje nt odstopi nič. Po zadnjih vesteh, ki so došle iz Washingtona, je Angležka pripravljena podpirati te mirovne pogoje. Ker so spremenitve, koje je stavila Angležka, neznatne, ne nasprotujejo onim načelom, kojih se drže Zjedinjene države. S stališča Zjedinjenih držav najbrže ne bode nikakih zaprek za skorajšnji konec mirovnih pogajanj.
Narodno gospodarstvo.
Izseljevanje avstro-ogersklh Slovanov.
—  Po poročilu nr.šega konzulata v Novem Jorku je prišlo od 1. julija 1899. do 3C. junija 1900. 2329 Cehov, 8906 Slovencev in Hrvatov, 36.855 Poljakov in 25.392 Slovakov iz naše države v Severno Ameriko. Ta statistika govori pač več nego bi mogli povedati debeli folijanti. Avstro-ogerska je, kar se tiče izseljevanja, druga država v Evropi. Prekosi jo samo še blažena Italija.
80 let ogersklh financ. — V dobi od 1.1868. do 1. 1897. so se povišali stroški za penzije od 2*86 mil. gld. na 8*42 mil., za državni dolg od 48*52 mil. na 139 mil; za upravo Hrvatske in Slavonije od 32 mil. na 8 mil., za notranje ministerstvo od 9*5 na 15 mi!., ministerstvo financ od 5*23 na 10 mil., ministerstvo justice od 3 na 14 mil. — iznos direktnih davkov je stopil od 58 na 108*5 mil., užitnine od 12 na 77 mil. Čisti dobiček tobaka je znašal do leta 1876. okoli 15 mil., sedaj je stopil na 33 mil. Prebitek od železnic je bil 1.1876.: M6 mil. a 1.1897: 34*06 mil. Državni dolg je stopil od 268*85 mil. na 2212-98 mil., cena nepremičnega državnega imetka s 324*97 na.67803 mil.
Zakonodajstvo v obrambo delavstva.
— Y Parizu so se pred časom sešli prijatelji te misli iz Francije, Anglije, Avstro-Ogerskega, Nemškega, Švice, Italije, Belgije in Nizozemskega na zborovanje mednarodnega društva za zakonodajstva v obrambo delavstva. Izvolili so si stalno predsedništvo in določili za sedež društvu Švico. Izdelali so si tudi program, ki jasno določuje njegovo nalogo: 1.) Ustanoviti mednarodni urad, ki naj bi iz-daval perijodične zbirke takih zakonov iz vseh dežel, in sicer v francoskem, angleškem in nemškem jeziku; 2.) omogočevati proučevanje delavskih zakonov raznih dežel in držav; 3.) sklicevati mednarodna posvetovanja v obrambo delavskega zakonodajstva; 4.) izdelovati spominske spise ali na drugi način gojiti poučevanje vprašanja, kako gojiti mednarodno delavsko statistiko. — Društvo se je razdelilo v narodne sekcije. Na Nemškem so tako že počeli ustanovljati in kmaiu bodo sledile tej druge.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
Brivcev Koledar
za leto 1901
je izšel v Trstu. — Koledar prinaša Šaljivo gradivo in lepe slike. — Dobi se povsod, kjer je „Brivec" na prodaj. —. Stane 25 kr. (50 vin.). — Kdor se naroči na „Brivca" plača 6 kron na leto.
Kje je!
Valentin Černuta, rojen leta 1875. v Spodnjem Logu (Unter-Breth) pri Bovcu na Primorskem. Leta 1893. je ostavil svojo domovino ter šel na Ogersko delati v šurao. Od onega časa se ni Culo ni5 o njem. Kdor ve" za njegov sedanji naslov naj blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Tomaž Cermita, firidger, Cairbon Co. Mont. ^ortU-Amcrica.
GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela
In črna vina
iz vipavskih,    <0ŽK^        Istersklh
furlanskih,         V        vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošUja po železnici na vse kraje avstro - ogerste monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena smarn«. Postražba poštena.
^.•.»..^-.a.-.».-,y.-.^.*»^-.w.^.-JK;.«..,iy.-.-<t..at.
>Leta 1881. v 6oriri ustanovljena tvrdka
E. Riessiier, v Nnuski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča pred. duhovščini in stavnemu obtinsivn svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrlvažke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo
^^^ff^^ff^^^jr^r^rr1«^
V^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. »3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanco, torte i. t. <1.
Priporoča se slavnemu občinstvu za tnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Cfosposk* uliea Štev« 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubiije točno in hitro postrežbo.
Nova knjigoveznica,
preskrbljena po najnovejih zahtevah in z najnovejšimi pripravami
v Gorici, Gosposka ulica štev. 7
(v hiii  »Gor. Ijud. posojilnica").
Priporoča se slavnim krajnim šolskim svetom in učiteljstvu za prevezavo šolskih knjižnic in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali novo izdelanje, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah.
Rojakom v mestu in okolici se priporoča udani
Ivan Bednarik,
lastnik knjigoveznico.
Yažno za vsakega!
S g S * L
g,   C   »   ra   a
jx  c  S 1  žepna  ura iz niklja Ankor-Rem.  (na  željo
posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjko
regulirana s 3-letnim j a mstvom ter etui. 1 eieg. oklopna verižica iz  niklja ali goldina s
privezki vred. Pariznr sistem. 1 sravatna igla iz goldina z vdelanimi linijami. 1 par pozlačenih zapestnik  gumbov.   Znamka   „Ga-
rantie*. 1 garnitura g-unibov i" goldina za predsrajt-nike in
ovratnike; 5 komadov. 1 par  uhanov iz  pristnega   srebra,  uradno
zaznamovana. 1 prstan Iz goldiDa z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui.
Teh štirnajst krasnih, in dragih predmetov z aro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 295, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna hiša, Krakati, Strudom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se  tekom 8 dnij sprejme nazaj
ter  denar vrne, da se kupovalec  nima bali nikake
nevarasti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti]
zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agenlje.
»Krojaška zadruga"
vpisan« zadruga  z  omajano  zavazo  v  Sorlcl.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cen}, odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), *Lavvn Tennis* i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih ccnali brez pogajanja.
h želji se posije tudi uzorce, poštnine proste.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
Gorica
Ozka »lica št. 1 — Via Stretta 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo ilebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času.
Prevzema naroČila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo voda z cevmi vsake vrste.
V lastni zalogi ima stroje za žvapljanje sodov iz cinkanega Železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehova za zvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd.
»r- Postrežba točna. —- Ceno zmerne. -»«1
„Goriška Tiskarna" A. Gabršček
priporoča ravnokar izšle knjige:
»Marca ViSCOnti'% ital. spisal Tommaso Grossi; cena s poštnino vred K 2*60.
»Odiseja" II. izdaja; po Ilomeru proste ^revel prof. A. Kragelj; cena s poštnino K   l-40.
»Venec SlOV. povestij", III. knjiga, prevodi iz raznih slovan. jezikov; cena s poštnino vred K 1*40.
Na zahtevo pošiljamo cenik naših izdaj zastonj.
ss-p
*ž^mm^=g^
i
.Ljubljanska kreditna banka1'
v Ljubljani Špltaiske ulice ftt. 2.
Nakup in prodaja                  0 Posojila nn vrednostno papirje proti nizkim
vseh yr»t ren% državnih  papirjev, zastavnih 0                           obrestlm.
pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkuhiut- (j        Zavarovanje proti kurzni izgubi. 0     _____          Mej5lh P°ff°Jlh'                       Q           , Fromese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlogr , na vložne knjižice, na tekočI račun in na glro-I konto s iV,%uim obrestoraiijcm od dne vloge \                        do dne vzdiga.
'         Eskompt menjle najkulanluoje.
Borzna naročila.
]
ru&un i                    it
Zaloga vsakovrstnega  I
pohlitva         I!
IntonlrešOTli
v Gorici,                    j!
Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini.    '
V zalogi ima                 |
pohištvo vseb slogov  I
za vsak stan,          J
priprostega in najfinejcgo izdelka    1
v veliki izberi.                      I
V ZALOGI IMA: Podobe na   J
platno in šipe, ogledala, žime   J
in plahto, razne fapeearije itd.   i
\      Daje tudi na obroke!           ¦*