'252 Razgled' po pravniškili revijah. Razgled po pravniških revijah. Schweizerische Zeitschrilt fiir Strafrecht. — Revue Penale Suisse — letnik 1924. Carl Stooss (Graz): »A s c h a f f e n b u r g s K r 1 m i ,n a 1 p o 1 i t i k.o pravniških revijah. 25$ Ruckblick und Austolidk.« V tej rapravi je zaokroženo povedano vse, kar treba, da se iz zgodovinskega razvoja, kakor tudi iz modernega p&kreta razumejo danidanašnde itežnje po modermih kaznilnicah, ki ne ubijajo duha, ampak vzgajajo. Policija (Beograd, letniik 1924). Iz pestre vsebine tega oficioznega 60 tiskovnih pol obsegajočega polmesečnika naj v orientacijo domačim kriminalistom navedem po materijah urejeno najvažnejše razprave, ki iiit pritiče znanstvena vrednost! Materialno kazensko pravo: A. Kuzmanovič: Oduzimanje stvari po-srbskom krivičnom zakoniku (št. 13, 14). iD. Alimpič: Pravilnik za izvršenje zakona o dr zanju i nošenju oru'žja (št. 17, 18). — Formalno kazensko pravo: A. Kuzmanovič: O med ju narodno] konvenciji za suzbijanje nemoralnih publikacija (št. 1, 2). Isti: O m edhj un ar o dn o j konvenciji o saobračaju automobila (št. 13, 14). A. Curič: Upravna oblast i ž and a r-m e r i j a (št. 19, 20). Žarko Miladinovič: S a h r a n a s a s a g o r e v a-njem i pravda (št. 5, 6); pisatelj se zavzen-ia za sežiganje mrličev in p:bija vse pcroJsleke, ki se porajajo s stališča kazemskapravdinega reda> — Kriminalna politika: iDušan Subotič: Problem k r i m i n a 1 i t e ta, (št. 17, 18); Isti: Socialna iprof il aks n a kriminaliteta«,, (št. 31, 22). — Kriminalistika: a) subjektivna: Žarko Ružič: Leče-nje kleptomanije (št. 1, 2); v referatu se zavzema pisec za suge-stivno metodo. J. Vidakovič: H i p n o t i z a m u k r i m i n a 1 i s t i c i (št. 9, 10). Dušan Subotič: O krivčevoj duši (št. 15, 16). b) objektivna: Branko Žegarac: Kriminalni muzej policijske direkcije za Bosnu i Hercegovinu u Sarajevu (št. 3, 4).. — —: Statistika poslovanja kralj, policijskega ko.nisarijata v Mariboru za L 1923 (št. 3, 4; edini Slovenski pisani, z latinico tiskani članek v letniku). Organizacija varnostnih organov: Alfred Kafer (Bruselj): O medjunarodnoi vezi policijske službe (št. 1 do 4). Vasa Lazarevič: Najnovije organieacije državne policije sigurnosti u Run-iuniji i Bugarskoj (št. 3, 4). Bruno Schulzr Stvaranje jednog medjunarodnog policijskoR biroa (št. 5—8); Teodor Šporn: Organizacija policijskih vlasti u Sloveniji s obzirom na zakon o opštoj upravi (št. 13, 14). Pisatelj priporoča: V Ljubljani in Mariboru naj se prenesejo kakor je to za Celje in Ptuj že urejcmo, vsi posili, za katere je pristcijen srezki glavar, pa jih vrši sedaj policrijsiko 'dblastvo, v teritorialno pristojnost tiste srezke uprave, ki ima sedeiž v tem mestu. Izključno lokalna policijska oblast n?j se vrne občinam. Policijska direkcija v Ljubljani in policijski komisarijat v Mariboru ostaneta kakor sta, vendar se formalno podredita srezkemu poglavarju. A. Gustin: Izveštai o radu Policijske direkcije v Ljubljani (št. 13, 14). Vrlo zanimivo gradivo. Spisov leta 1922 je bilo: Kazenskih ovadb 3403, glede pcbijanlja draginje 385, <^vadb radi fsjne prostitucije 153, o smrtnih nezgodah hi težikib poškodbah 20, o samomorih 27 (4 ženske. 23 mošikih); o .poskusih samomora 3, o pobeglib nedoletnikih 83, 254 Kazgled po praviiiškili revijah. o izgubljenili predmetili 774, o najdenili predmetih 754. Prome,ta (prihod in odhod) na železniškili kolodvorih je bilo in sicer vse leto 1922 ter v iprvi polovici 1923: na glavnem kolodvoru 2,418.611 odin. 1,162.183 oseb, na drž. kolodvoru v Šiški: 92.163, odn. 100.712, na dolenjskem kolodvoru 246.256, odne. 46.251 oseb. ~ Aleks. Vragovič: Organizacija naše poHcije (št. 15, 16). — Vekoslav Keršovan: Reorganizacija policijskih vlasti u državi, a os o bito u Slovenačkoj (št. 17, 18). Pisatelj se peča s ipredlogi Teodorja Sporna (vidi zgoraj) in izraža svoje mnenje, da bi se morala policija zakonito urediti takai, da bi prišle na sedeže velikih županov posebne policijske direkcije ali komisarijati. Vsi poiicijski posli naij se odvzemo samoupravnim oblastvom in dajo policijskim cblastvom. — K. Spahrič: Unif ik a c i j a z a kon a (št. 19, 20, se peča le z upravnimi izakoni). — Državno pravo: doc. Jovan Štefanoivič: G r a n i C e s 1 o b o d e parlamenta i z a š t i t a g r a d j a n a od njegove s ve m oči (št 21, 22). Pisec pledira za fakultativni zakonodajni referendum, dalje za pravico sndnikrA', da preskusijo ustavnost za konav in da jim neustavnih ni uporabljati. Upravno pravo: doc. .1. Štefanovič: Nadzor državne vlasti nad samoupravnim finansi-jama (št. 1-^). A.(Mmpič): Drugi medljunarodni kongres za pobo'Ijšanie administracije (št. 1, 2). doc. .lov. Štefanovič: O administrativnim' sudo-vima i njihovoj nadidžnosti u opšte i kod nas (štev. 7—12). — Odgovornost policijskih i opštlnskih vlasti po zakonu o taksama (št. 11, 12). Razen teh in še mnogih drugih irazprav in poročil prinaša list oficrcizno mnogo uradnega gradiva, od katerega omenjam: Objašnjenje generalne direkcije posrednih poreza o razuiiievunju pojedinih odredaba novog zakona o taksama; Načelne odlukc opšte sednice Kasacionog suda; Praviileik o upotrebi narodiie vsnage za oipravku javnih putova; Pravilnik n uiposlavanju radnika stranih državljana. Dr. M. D. Gerichtszeitung (Dunaj) 1924. Ta v prvi vrsti praktičnim potrebam namenjeni časopis je prinašal tudi v lanskem 75. letniku obilico gradiva o pravnih vprašanih, ki so še sedaj nam skupna z Avstrijo. Uvodni članek bivšega kanclerja F. Seipla: »S t a a t und' G e s e 11 s c h a f t« govori o dianašnjJh nalogah družbe napram državi (str. 1.) — Dr. E. Fischer-Colbrie: »Ein paar Worte iiber die Transportgefahr beim K a u f e« (str. 5). § 429 o. d. z. »avnava obenem s prenosom lastnine tudi prehod nevarnosti transporta. — Dr. Kleinimami daje pod naslovom: »G r u 'U d b u C h s e r g a n z u n g« nekaj nasvet.iv za poenostavljenje posto^pka (str. 6). - - Dr. R. Weishut-Dr. BeiBer: »Z u m B e g r i f f der b e s t a t i g e n d e n E n t s c h e i d u n g« (str. 23). — Polemika, kdaj je smatrati sodno odločbo za potrjeno ipo § 502/3 c. pr. r. Dr. We,ishut z?htEva poleg potrditve sodbe po 2. stcipnji tudi še soglasje v razliogih obeh sodb, dr. BeifSer pa temu oporeka in zahteva samo soglasje v vsebini in pravni podlagi sporne pravice ali pravnega razmerja. Če tega iz tenorjev obeh sodb ni moči razbrati, je pritegniti v pojasnilo še ostale dele -sodb. — Dr. H. Posthoff: »Verzicht auf Tarifiohn« (.str. 35). Pri- RazKlcd po pravniških revijaii. 255 stanek delavca na nižjo mezdo, kakor je pogojena v kolektivni pogodl>i, je tako tekom delovnega razmerja kakor tudi po njegovem prestanku pravno brez učinka. Priporoča pa, ustanoviti za tožbe na naknadno izplačilo mezdnili razlik kratko zastaralno dobo. — V članku »D e r B e r u-f u n gs an tr a g. Ni c h-t i g'k e i t e n« (str. 53) pdemizira dr. M. Hantech s Spcrlom, češ da ctostiga prizwni ipredlog na razveJjavo sodbe iimiplioite tudi predlog na izpremembo in da so ničnosti naštete izčrpno v § 477 C. pr. r. \)r. L. H e 11 c r raziskuje, kako je obravnavati različne zaznambe vrstnega reda pri prisilni prodaji: »Anmerkung der Rang-ordnung und Z w a n g v e r s t ei g eT un g« (str. 59). — »Liquid'i-tio-n und Di ss o l'u ti on« od dr. M. Klarmanna, prispevek k d:k'triini o razdružitvi družb (str. 76). — Dr. M. Diemath: »Verkiirzung des .s C h u 1 d i g e n U m t e r h a 11 e s« skuša priteigini'tii § 950 o. d. z. na pomoč, da bi preskrbe! vzdrževalnino za nezakonske otroke od oč&tov, ki se udinjajo samo za hrano in stanovainje. (Primerjaij pa k temu sodbo dunajskega vrh. sodSča na str. 165.) Dr. H. Dnis trian sky: Moderne T h e o r i e d e r R e a It a s t e n« (str. 114). Pisatelj raziskuje bistvo realnih bremen in jim nakazuje mesto med sliužnostmi m aastavnami pravicami. Bistvo mu je gasipcdianski namen teh bremen, kajtj realna bremiena so ?>Nutzungsrechte«, ki se dosežejo s pomočjo tujega zemljišča. Vendar označuje njegova termiinolog^ja samo pasivno stran tega pravnega instituta. — Dr. E. H e 11 m e T: »Z u r F r a g e d e r G e r i c h t s f e r i e n« (str. 117) p'e-dira, da bi se poleg nekaterih spornih (izrekle tudli vse nesporne stvari za pojitinilške. — Dr. P. Burkan'ta razprava »D as Ehehindernis des K a t ho 1 i.z i s m u s« je zanimwa že radi tega, ker brani senatni predsednik vrhovnega sodišča mnenje, da zakonski zadržek katolicizma že od leta 1867. (državni osnovni zakoni) ne obstoji več; da ga je razveljavila, če bi veljal še, senžermenska mirovna pogodba. Novo je poslednje mnenje, pa tudi tozadevnir razlogom se da prigovarjati de lege lata. (str. 129.) Dr. A. Lenhcif: »E h e t r e n n u n g und U n t e r h a 11 s a n s p r u c h« postavlja 'tezo, da za vprašanje, ali je plačevati preživnino, ni merodajna obliki, prestopka, marveč krivda enega zakonca (str. 13«). — Iz poročila 33. nemškega pravniškega shoda (Jurdstentag) v Heidel-bergu od 11. do 13. septembra 1924 nas zanimajo samo nekatera vprašanja. Shod se je izrekel za to, da popresodi državno sodišče, je-li nasprotuje poznejši zakon ustavi. Popre.w'o rednih sodišč o tem je odklonil. Dalje se je izrekel shod za pritegnitev laiškega elementa k vsem kazenskim sodiščem. In sicer v obliki skabinov, poroto smatra za zastarelo in preživelo ustanovo (bila je v Nemčiji odpravl'jena z navadno naredbo). Zanimivo je tudi, da so nemški juristi z večino glasov sklenili, da se izdaj v civilni pravdi sodba brez poprej.šnje razprave, če se stranki sporazumino odrečeta ustni razpravi (str. 148). - Dr. H. Reichel priobčuje pod naslovom »Staatsveirtrag und inmenstaadiches Recht« zanimivo sodbo viš. dež. sodišča v Hamburgu, češ da meddržavna pogodba, ki ie postala državni zakon, lega svoistva ne izgubi samo vsled dejstva, da kot mednarodna 256 Razgled po pravniškili reviiali. pogodba ne velja več. (Str. 153.) — Zadnja številka je posvečena izključno reformi bračnega prava. Po uvodnih besedah urednika priporoča prof. dr. R. Rotter (»Der Weg zur E h r e r e c h t s r e f o nm«, str. 171) nov zaikomik in fajkultativno civilno 'porako. Nevzdržnost sedanjega stanja prikazujeta na prrktianih primerih dr. E. Swclboda (»A u s den Q r e n z g c-b i e t e n d e s Z i v i I- und Strafrechtes.i m Bereiche der Dis-pensehen«, str. 174) in dir. H. Klang (»I n t e r 1 o k a 1 es osterrei. chisches Eherecht«, str. 175.) — Za izpreimeimbo zakona je tudli ur, AMred »Rechtliche Beantwortung des sakramentalen CharaktersderEhe« (str. 180), dočim je, da se obdrži sedanje stanje, dr. L. Weinberger »Der Antrag Seve r-Po p p (str. 178). — Času pri-n-.erno izpremembo § 144 k. z., nikakor pa ne odprave te določbe, priporoča dr. M. Prietsch: »Das Problem der F r u c h t a b t r e i b u n g« (str. 181). — Dr. M. Scheffenegger »Strafbarkeit der vorsatzli-chen Unterlassung der schuldigen Unterhaltsleistung« (str. 182) se peča z načrtom kazenskega zakona iz ieta 1912. — Zakonom, ki so nastali po prevratu v Avstriji, je posvečena cela vrsta člankov n. pr. Poročilo dunajskega pravniškega društva o štirih predavanjih o zakonu ziciper nečedno tekmo (str. 12, 27). H. Luschin: »An-wendung des Familienglaubigergestzes auf gesetzli-che Un t e r h a 11 s a nsp r ii C he?« (str. 24). Zanikaino. — »Erho-¦un g v on p r i v a t e n P ensi o n en b ei G e 1 d en t w e r tu n g« (str. 25) Dve odločbi dunajskega vrh. sodišča, ki priznavata zvišanje privatnih pokojnin, češ da gre pri tem za starostno preskrbo, ki je pa tožitelji vsled razvredbe denarja ne morejo uživati, če se pokojnine ne zvišajo. — Dr. M. Hantsch: »A u s der Praxis der A u B e r s t r ei tn o v e 11 e 1923« (str. 33). — L. Pachmann: »Die s a 1 zb u r g i s ch en Jugendvor-s C h r i f t e n (str. 40). — Dr. E. Hellmer: Die Oberspannung des auBerstreitigen Verfahrens« (str. 44).: Zakonodaja poslednjih let je odkazala nespornemu postopku precej stvari, ki spadajo po svo'em bistvu med sporne stvari. Radi tega postaja nesporno postopanje sporno slabše vrste. Nujno je potrebno, vrniti se k stari, pnncipialni razmcjitvii med obema postopkoma. — Dr. M. P i e t s c h: »B e r i c h t i g u n g s-zvvangimPrefigesetz vom 7. April« (str. 49). Pisatelj prikazuje snov in razpravlja o tvarini po novem avstrijskem zakonu, izhaja pa iz teme'jnie iteize, da popravek ni nič dragega kakor replika, z drugimi besedami, da pravzaprav ni popravek, ampak odgovor (str. 49). — Dr. I. Hauke; »Die Ve r ein f a c hun g des 'Verfahrens auBer Streitsa-chen (str. 81). — Dr. M. Hantsch: Mathematik im Familien-gl iiubig e r g es e't z (str. 92). Dr. A. Globočnik: »Berechnung des E r h 6 h u n g s a n s p u c h e s n a c h dem F a m i 1 i e n g 1 ii u b i g e r-gesetze« (str. 146). — Dr. A. Lamger: »Die I n s t a n d h a 11 u n g s-p f I i c h t des V e r m i e t e r s« (str. 155). — .Meseca aprila je izšla posebna številka na čast Franca KI ein a ob njegovi sedemdesetletnici. Jubilarja se sipominja s toplimi besedami in ocenjuje njegovo delo dr. Fr. Književna iporočila. 257 Engel. Članiki dr. E. Burna (»D i e Februar - Novel'le zu der ZPO -f ii r d a s d e u t s C h e Reich und un ser Zi v i 1 p r o