POŠTNINA PLAČANA V
GOTOVINI

*
ČETNIK 40
1931 ^ 1932
*
5
VSEBINA 5. štev.: S. Darina: Pa je zopet prišla (Pesem) — Maksimov: Ko je dete sladko spalo... (Pesem) — Danilo GorinŠek: Sveta uoč (Pesem) — Svjatoslav: Uspavanka (Pesem) — S. Darina: >Oj, veste nocoj ..?« (Pesem) K. Ma tko vi č: Daritev — Ksaver Meško: Sveta noč (Pesem) — S. Darina: V sveti noči — Vaš prijateljček — A. K.: Marijin zvonček — Uganke.
Rešilci ugank.
Beglll su vse tri uganke: äifre r Sonja iz Kočevja; Motoh P., iz Ribnice; VUar Mar., Juteràek Miha, Mannjan St., ix T)oba pr1. Donitalah; Kovat C., iz Male Ligcmje; Bogomila in Vlad. Trdina ta Gor. Radgone; Titll Fr., iz Slov. Bistrice; Gorenjak K.. Gracej Jul., Gugel Kloi., Lukman Ver., Kelenc Iv., Rečnik Mar., iz Ruš Pri Mariboru; Vrolili Pr., Pavlovih Fr., Prezelj Mih., Slabina Ign., Nastran J., Kregar J.. Stirn V.. Babovee Iv., Babnik 81., Kuhar Mar., Seljak A., Kopilar Ang., DolniC-ar Iv., ŠuSterSič Fr., Tramte Lud.. Erman Aut., Bajželj Ant., Sušter£ič Mat., Toinaževič Aug., Zaletel M.. Hojkar Mar., Lobe M., iz St. Vida nad Ljubljano: Piè D., Novak Al.. Set ina Adr.. Bnhar Fr., JavorSek St., Cilar Fr., iz Zg. Šiške; Debevec Ant., čekada Ant., Gabrenja Fr., 1'uutar Rado, šlajnar Iv., Slak Zv., Zgonc Kar., MatHfič Aut., MaliSič Gabr., Slajnar Mar.. Sod Dev., iz Unca; — Markelj D., Skof V.. Peršin Fr., Roškar S., Veroväek C, Vidmar D. in B., Strnnd P., 2itko R., Breznik S.. Lam-pelj J., Količina l'., Jtirkovič V.. Sininovec B.. Prepeluh J., Est Mladen, Tomšič ZI., Frank D., Mevlja M., Kurent T., Šenčur R., Lenarčič I)r., Adamič Fr., Logar Fr., Prek J., Kavčič Avg., Mast-nak A., Jančič D.. 1'odgorSek M., Peterlin L.. 1'revoršek D , 2ituik M., Logar I., Zorifi S., Curk Mojralr, BrecelJ T., iz Ljubljane; — Lugarič Vik., Tätlicher Ot., Rop Loop., Antonie Ant., Perionger Avg., Pai Mar., Jančič Ot., Sirec Jož., Bezjuk Jož., Repec Al., Zupanlč L., Turk N., Gojkošek K IJles K. Nahberger J., Stopinšek M., Kranjc Mar.. Bedtač Mar., Skrbinšek K., Majhen Ant., Neubauer R., I.aslč Sr., Zupauič Ton.. Paveo Jan., Kac A., Kiseljak Ant., šijauoc Mar., Piiuar N . Železinger Al., Kanipl M., Gojkovič Ter.. Sever A., Kolarič Roz., Pernek Fr., Repec Avg., Skrila M., Paveo Fr., Kosen burger Ed.. Marušek Al., Zupanić N.. GrandoSek Ver., Bezjak M.. Sijalice Mak b, na Hajdini; Crtalič E., Dinghauser Mar., Draàlér J., Dronik V., Fabjan F.. Globevnik M., HervolJ J., Hočevar Iv., JevSek Mar., Kaciu SI.. Kastelic Mar. in S.. Kastrevc Am., Kleindinest V., Kovofiič J.. Kravcur Mart., KraSevec A„ Papež S., PrSina St., Pintar (Nttdaljf \anje na tretji stiaui ovitka.)
Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1951/32 Din 20, Angelček sam Din 5.
Lastnik »Pripravniški dom« v Ljubljani. Urednik in izdajatelj Vinko Lavrič, katehet v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na Uredništvo Vrtca in Angelčka v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (Vinko Lavrič) v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — Čekovni Tačun uprave ima štev. 10.4?0. — Za JugoBlov. tiskarno v Ljubljani Karel čeč.
Mar., Piutarič A., Podgajßki Mar.. Podgoruik Majda, Potočar A.. Itak L, Bilelj A.. Saje S., Smolič J., Smrdeli V., Stauiša M., Setina A« Mar. in N„ štiue D., Uderman R„ \ asič Mar., Vrček J., Žagar N., Željko N. iu F. iz Novega uieaia; Ptbrovc l)., Cretuik Lj., Srebočau Fr., Uoreujak J., H ribe r Sek Pep., Vipotuik Atiasu, Belej Su, Ko« A„ Baiteve £r., àuntf H.. Ceraielč J., Stropnik M., Jeze mik F., Podja-veršek A„ Voir ih M., Cater A., Freitag F., Kaper Z., Kersehbaumer T-i Hubad M.. Kuiuperger St., Jäger M., MLkuletić S.. Eopas Evg., Piruat Aug.. Vrečko Aug., Uoleš Cee., Pečovnik Z., Iiebov Mat., Sotošek Iv., Javornik Mar., Novaèau Ang., Agrež fcj., iiajh St., Mrav ljak Jul. iu Aut., Kuez Mar. iu Kar., l orle Alb., Uračuer Kar., Kö-uig Murg., Siväek Slet., Arzeuäek M.f Zabukoviek N., Mar»el Dr., Knez M., Vrabič M., iz Celja; l.ab D., Niefergal Z., Heruiau S., Križnik T., Tria u Ii., Weiss M., Ooh L., Uradt D., Loagela Z., Uraujek Jul., Labotar B., Mernik A., boršek Ang., Juuger K. iu M., Jan J£L, Malus Her., Jazbec Mar., Kandolf Mar., Povb Mar., Uoèevar Jan., Novak Z., Batek Ad., Pliberàek Boz., Hoje Zol'., Pelicou JJar., Dom Jos., Koštouiaj Ver., Pobajać Mar., Cocej P., Planiušek Koz., Turu-&i-k Val., Prazuik K., liutiuar A-. Skrbeč C., Podgoršek ài., Mesarič Ad., Kraupner Mar., (Jolob O., Flia A., RaJiun A., Vodopivec Lj., fimerc J., Zolnir Ter.. Gorjauc M., Bavdek VI., iz Celja.
Izžrebana je Siirer Sonja iz Kočevja.
Priobčujemo «amo tiste, ki rešijo vse uganke. Ni prostora za druge.
Za božič Vam želim blagoslov božjega Deteta, za Movo leto pa Njegove ubogljivosti. — bredtiik.
Jakoš Jože: Tvojo zgodbico >0 lovcu« bi prav rad dal v list. lJa na ia način pisane ne morem, ker bi bila zelo, zelo draga. Veš, denarja pa nimam. Pa se drugače oglasil — Viljem B., Celje: i voj »fegetec« je šel v koš in njegova :-fegetela< je zletela za njim. In pa to: Kdo bo > »Angelčku« ali pa v »Vrtcu« iskal latinski napis, ko ga še jaz sam ne najdem, ki znam latinski? Za »fegetcein« in >fegetelo< je pobrisal v koš >uapis< in njegov »račun«. — D. Marjan, škof ja Loka: Pa še tisto mi pošlji, ki jo imaš doma. In pa pozdrav Marijinim vrtničarjrem in g. katehetu. — Francetu iz Kočevja: To, kar l'i bom napisal, velja prav za prav vsem reševalcem Angelčkovih ugank. Druga uganka je prav lahka, le namesto številk se vzamejo črke iz abecede. Pa veš, kaj je tiskarski škrat? Ne veš nt Ti ne drugi. To je takole: Dobim uganko, jo neseni v tiskarno. Dobi jo stavec, moder mož, in začne klempati na stroj, da črke dobi. škrat mu je pa med prsti. Stavec, kaj stavec, njegova roka sama že ve, kje je kakšna črka. Pa Ti škrat tako naredi, da ali prst ne udari ali mu ga pa spodmakne, <la drugam udari. Tako se je jiaklepičilo, da v drugi Angelčkovi uganki ni udaril »2« ko j v začetku in na koncu je pritisnil namesto »14« »15« in »16« namesto »15«. Bistre glave so pa vkljub škratovi zlobnosti prav rešile.
Vsem skupaj pa povem na glas, kar le morem: Na pismo prislinite znamko za 1.50 Din, na dopisnico pa 75 par. Ne bom za Vami plačeval, pa ne bom.
JANUAR ♦♦♦♦♦♦ ANGELČEK
S. Darina: Pa je zopet prišla.
Pa je zopet prišla
božična noč preleslna osa
in zopet smo ob jaslicah obstali,
da z malim Jezuščkom bi pokramljali,
da bi božično nui darilce svoje darovali:
ga li imamo osi s seboj.
ker sveta noč je res nocoj--?
O. če smo ubogi, mali in ne vemo kaj Jezuščku bi dali: Pred Njega tiho se sklonimo v očke se Njegove z ljubeznijo ozrimo in iz srca ponižnega recimo: »Jezušček, o Jezušček moj Bog glej jaz ubog, človeški sem otrok — !
In Detece bo božje se sklonilo svetonočni blagoslov nam podelilo!
Maksimoo: o je dete sladko spalo...
K u je dete sladko spalo, angel ci so o vas prišli; kaj bi p posteljco mu dali. skrbno so ugibali.
J dih nil i mu sanj bogatih o prelepih so stoareh — glej. kako sooj svet uživa, vedno se drži tiu smeh.
Ali zunaj neprijazna, gola zimska je ravan; s čim krilatci poskrbijo detetu vesel naj dun?
Šli so in posuli skrivno z mehkim snegom plan in breg. da se detece vozilo bo podnevi na saneh.
Danilo Gorinsek:
Sveta noč.
A a še duše so vesele, kakor so snežinke bele. ki podijo se z višin.
.\aše duše trepetajo, kakor zvezde, ki migljajo sladko sred noči temin.
I amkaj v belem Betlehemu st rodil je svetu vsemu v odrešenje božji Sin.
-------bb ___
Sv j a tosi av:
Uspavanka.
Tiho, tiho sobice gasile. Po nebeški beli cesti luna zlate zvezde vodi in med njimi Jezus hodi.
Zlate zvezde plameni jo, Jezusu srce vedri jo, Jezusu jasne obraz, ko prihaja k nuni od daleč /. blagoslovom v našo pas.
Tiho spavaj, bratec drugi! Čez gorice in čez holme vodi Jezus duše bolne n beli. svetli božji ruj. Bog ga trudnim, revnim daj!
S. Dar ina:
Oj, veste nocoj...
Oj, veste nocoj na zlatih saneh se Jezušček pelje čez biserni sneg.
K raguljčki srebrn i mu pesmi zvone: snežinke nedolžne vse k njemu hite.
In zvezdice nočne migljajo lepo; kot da mu uspavanko rajsko po jo.
Od primo mu srca nocoj na stežu j in vanje položil bo Jezušček raj!
Oj, veste potem pa bo o nas ose lepo in lažja bo cestica naša v nebo.
K. M at kovic:
Daritev.
čudnega ni, da je dobri Abel svojo najlepšo ovčko Bogu daroval. Tudi Ti, ko si bil še manjši otrok, si najlepših in najbolj pisanih rožic v travi natrgal in jih ljubljeni mamici prinesel. Tistemu tovarišu v šoli, ki ga rad imaš, tudi rad daš kos od svoje južine; in če ga imaš prav posebno rad, bi mu še celo svojo najljubšo igračo podaril. Med otroci je navada, da pokažejo svojo ljubezen do staršev in prijatelj do prijatelja z lepim, bogatim darom.
Kakor ljudje med seboj, tako občujemo mi tudi z nebeškim Očetom. Zato je Abel Bogu svojo ovčko dal; zato so tudi pozneje po njegovem zgledu vsi. ki so Boga res ljubili, darovali Mu, kar so najboljšega in najlepšega imeli.
Nihče, nikjer in nikdar pa ni mogel Boga tako lepo in iskreno ljubiti, kot ga je ljubil Njegov Sin — Jezus. Od vekomaj sta bila skupaj v nebesih in se ljubila. Tudi potem, ko je Sin božji za nekaj let iz svoje nebeške domovine dol na zemljo prišel, ta ljubezen ni prenehala in ugasnila. Ko je mali Jezus v Nazarefski hišici raste! in delal, je bilo Njegovo najljubše opravilo molitev. Ko je pozneje hodil po Palestini učit in ljudem dobrote delit, je velikokrat celo noč v kakšnem samotnem vrtu klečal in molil. Pri molitvi z Bogom govorimo: in kadar je Jezus molil, je govoril s svojim Očetom, ki ga tako ljubi.
Toda Jezus, ki je bil obenem pravi človek, je hotel svojo ljubezen do Boga tudi po človeško pokazati — z daritvijo. Ovàc in goved in drugih dragih reči ni imel, da bi jih daroval. Pa tudi, če bi jih imel, bi On vsega tega Bogu ne daroval. Saj je vedel, da si Bog z eno samo besedo takih reči lahko ustvari kolikor in kakršnih hoče. Jezus je za svojo daritev poiskal in izbral nekaj takega, kar bo res Očetu v veselje. Ko je bil v Jordanu krščen, je Bog rekel, da ima nad svojim Sinom »največje veselje«. Zato je Jezus sklenil, da bo samega sebe daroval Bogu.
Kako je Jezus ta svoj sklep izvršil, ste slišali že v šoli. Pustil je, da so ga sovražniki pribili na križ. Tam je bil res z ranami in bolečinami pokrit, kot je bila Abelova ovčka vsa v ognju. Po telesu so se Mu poznali še udarci od bičev, v glavo je imel trnje zadrto, roke in noge z žeblji prebite, usta so bila žejna; njegovi prijatelji — apostoli so ga zapustili, sovražniki so se norčevali iz Njega; ljudje katere je prej učil, Mu niso več verjeli; Marija ga je žalostna gledala. Tako je duša Jezusova bila žalostna do smrti«; telo pa je res od bolečin umrlo. Kakor je Abelova ovčka bila vsa v plamenih in sežgana na oltarju, tako je bil Jezus ves v bolečinah, ko je umrl na križu.
Jezusova smrt na križu je bila torej daritev nebeškemu Očetu. Tako dragocen je bil Jezusov dar in tako všeč je bil Bogu, da je zaradi te daritve vsem ljudem odpustil, kar so ga žalili, in nam zopet odprl nebesa.
Kstmer Meško: Sveta noč.
O Jezušček mili, na slami ležiš in zdi$ se oes slab in ubog, in vendar o roki ves svet držiš, ker vsemogočni si Bog. Poln vere goreče pokleknem pred Te, Boga Te spoznam in častim. O Jezušček, blagoslovi me iz jaslic in večnih višin!
S. Dariva:
V sveti noči.
3 pastirčki, angelček. 1. slika: (na poljani).
1.	pastirček (gleda v nebo):
Noči se že	vse čudežno lepo: —
ogrinja mrak zemljo, tla pel in jokal bi a v duši moji je nocoj v nepoznani radosti —!
2.	pastirček (vstopi):
Ovčke naše spe	da v meni je tako lepo,
v dalji zvezde že gore. da pel in jokal bi nevem zakaj, nevem kako v nepoznani radosti.
3.	pastirček (vstopi):
1 u bratca sta a zunaj noč je prekrasna: tam na poljani so vsi pastirji naši zbrani: prevzeti so od čudežne noči, ki je dozdaj enake bilo ni, kot nikdar do sedaj še ni biló. da pel in vriskal bi v nepoznani radosti.
(I si gledajo o daljavo.)
1.	Prečudno se žari nebo.
2.	Po vsej poljani razliva se zlato.
3.	O, bratca kaj bo to.
Ii morda Bog nocoj bo stopil na zemljo? (Zunaj igra nijolins. božično pesem.)
1.	V dalji pesem vstaja — —
2.	O, glejta, k nam hiti poslanec raja: pokleknimo in molimo!
Vsi: Usmiljenja, usmiljenja prosimo! (Kleče na tleh — pettem močnejša, svetloba jačja — angelček se bliža pastwcem.)
1.	Odpira se nebo.
2.	Na zemlji, kakor v raju je nocoj lepo.
3.	Bratca — o kaj bo?
1. Zaupajmo in čakajmo!
(Angel oedno bližje — pred nje.)
Angel (mirno — slovesno):
Mir vam nocoj,
v vaša utrujena srca pokoj;
sam Bog se ponižal nocoj je do vas,
da lepši postane vaš zemeljski čas.
V Betlehem, v hlevček brž k Njemu hitite
prvi, nedolžni ga vi počastite.
Mir vam nocoj in veselje,
izpolnjene vaše so želje!
(Počasi izginja.)
1.	Nebeški poslanec, povej, še govori!
2.	Izginil je: ni ga. prelepega, več.
3.	A pesem njegova mi v duši zveni, pojdimo, pojdimo v hlevček še mi, kjer Bog naš živi.
1.	Ubogi smo in nepoznani.
nevem, če prvi res smo k Njemu mi pozvani?
2.	Ne mislimo na to,
le hitro, hitro v hlevček pojdimo, kar angel je govoril, je sveto.
3.	O. pojdimo, hitimo,
najlepše v življenju vsem nocoj mi doživimo.
1.	O glejte — božji angeli — za njimi pojdimo še mi
v Betlehemski hlevček tja. kjer je nocoj sam Bog doma!
2.	Čujete pesem, vse lepše doni
Slava Bogu, ki med nami živi!«
Vsi: O slava Bogu, ki med nami živi!
( Odhajajo.)
2. slika.
Pasti re i ob jaselcah (pojo).
Ubogi pastini	N erujemo v Tebe,
smo k Tebi prišli,	zaupamo v Te!
Ti si naš Bog	Ljubijo srca Te
mi Tvoje stvari.	naš a čez vse!
Jezušček, Bog naš, na nas se ozri, milost božično na nas Ti razlij!
Vaš prijateljček.
« j	(Nadaljevanje.)
-/Warkec in Gvidon sta šla na sprehod v Bulonjski les. Otročiča sta imela svetle kodrČke in bila prav srčkana, zato so se ljudje včasih ustavljali in ju gledali.
Prav ta dan jih je mnogo zrlo za njima.
*Gospa,« reče vzgojiteljica, ko pridejo domov, »danes sta se pa Gvidon in Markee postavila; ljudje se ju kar niso mogli nagledati.«
j-Pa ne mene, gospodična, ampak Markca.«
Tudi tebe, Gvidon.
*Ne. gospodična, mene že ne,« in nejevoljno še dostavi: »Pa tudi prav nič ne maram, da bi se ljudje obračali in me gledali, nočem, da bi me kdo drugi gledal razven Jezuščka.-r
kako globok pomen imajo te besede, ljubi otroci, in kako osramotijo nas, ki tolikokrat želimo, da bi nas ljudje videli!
Morda velja to malini deklicam še bolj ko dečkom, pa vendar dečkom tudi... Da, mi vsi smo niče-murni in se radi postavljamo; vsi srečni smo. če nas ljudje občudujejo.
Kako bi bile nekatere deklice vesele, ako bi jim kdo rekel: »Polno ljudi se je obračalo, da bi vas videli, tako fletkane ste se jim videle.«
Gvidon se pa skoraj razjezi, ker so ga gledali! Zakaj?
Zato, ker noče, da bi ga kdo drugi opazil, razven njegov veliki prijatelj »Jezušček«.
To pa je resnična ljubezen.
Poslušajte dalje!
*
Nekega zimskega večera 1915 so spravljali Gvi-dona spat, fantek je bil tedaj star dve leti. Hišna je zapirala polkna njegove sobice, pa je kar ostrmela, tako lepa je bila noč.
»Gvidon, poglej!$ reče hišna. Vzame ga v naročje in mu pokaže lesketajoče nebo. »Poglej, to je luna, to pa so lepe zvezdice ... vse to je naredil Jezušček.«
Gvidon ni zvezdnate noči še nikoli videl. Zato je vzklikal od veselja, ploskal z rokicami in hotel še in še gledati. Toda noč je bila mrzla. »Gvidon, pojdiva spat!« Gvidon je ubogal. Ko je bil dobro zadelan v svoji posteljici, je pa rekel hišni:
»Veš, Gvidon je vesel, ker so vse te lepe reči Je-zuščkove!«
Lahko si mislite, da je tudi drugi večer Gvidon stekel k oknu.
Toda noč je čisto črna... «Ves razočaran teka po stanovanju od okna do okna ... Povsod sama tema ... Tedaj se spomni, da je tudi v kuhinji okno, zato potrka na vrata, ker je bil premajhen, da bi dosegel kljuko.
»Cilka, Cilka, odpri fantku, hoče videti zvezde Je-zuščkove!«
Joj! tudi iz kuhinje se zvezde ne vidijo, kakor ne iz njegove sobe!
Še čez več mesecev se je spominjal, kako je prvič gledal zvezde.
Svojemu bratcu Markcu je kmalu po rojstvu resno pripovedoval: »Ko boš velik, ko boš znal hoditi, ti pokažem luno in zvezdice, to so Jezuščkove igračke/ Ljubi moji otročici, kadar gledate lepe zvezde, spomnite se dobrega Gvidončka, tudi vi zaploskajte z rokami in se veselite, da so vse te lepe reči Jezuščkove in se z njimi igra kakor z igračkami.
Preden to poglavje končam, se ne morem premagati, da vam ne bi povedal še nekaj Gvidonovih besed, ker nam kažejo, kako je deček čudovito ljubil svojega Jezuščka že pred prvim sv. obhajilom.
Gvidonova ljubezen je bila tako velika, da je hotel biti svojemu prijatelju enak celo v obleki.
Hišna mu je oblačila rokavice za sprehod, to pa sami dobro veste, da je včasih zelo težavna stvar, ako hočete malemu fantku natakniti rokavice.
Gvidon je torej stegnil proti nji svoje roke, služkinja mu je pa s trudom roku vico natikala.
Tedaj pa jo vpraša: »Povej mi. ali je Jezušček nosil rokavice??.
»Oh. ne.
»Zakaj ne?
»Zakaj ne?
»Zato. ker jih tak ral še niso pozna Ji.
^Oh. mama. se Gvidon prikupno obrne k materi, »potem naj jih pa še jàz nikdar nimam, hočem biti kakor Jezušček.«
*
Dobri moji prijateljčki, gotovo so vam že kdaj pravili o Gvidonovih prvih preramnicah. Nikar se prehitro ne smejte modrovanju malega svetnika ... res je videti preprosto, pa vendar skriva v sebi veliko ljubezen do Jezusa.
Vlama je Gvidonu kupila prve preraniuice, gotovo se še spominjate, da je hotel, naj bodo modre.
Ves ponosen, da je zdaj fant, se pride pokazat svoji stari mamici.
»Glejte, babica,« ji reče, »nič več ne nosim krilca kakor Markee, ki je še otrok; iinam že preramnice.«
Pa že steče naprej; veliko novico je treba povedati tudi služkinjam.
»Malka.« reče kuharici, »vi nimate preramnic, vi že ne. jaz jih pa danes imam!«
Vsi občudujejo lepe preramnice in Gvidon se čuti možaka; naenkrat pa postane resen:
^Povejte, Malka, ali je Jezušček imel preramnice?«
Nihče pa mu na to ne odgovori, ker bi sicer misin,
da jih tudi on ne sme nositi.
*
Mati pa ga je že pripravljala na Jezuščkov prihod. Gvidon je nebeškega prijatelja nestrpno pričakoval.
Nekega dne je pri procesiji potresal pred hostijo cvetice, zvečer pa je mamici rekel: »Zelo lepo je potresati rože pred JezušČka, pa bi bilo še bolje njega samega v srce sprejeti.«
Končno se je pa le pričelo leto, ki ga je tako težko čakal: čez nekaj mesecev se bosta oba prijateljčka srečala.
?. Moj véliki dan.
Glejte, dragi otroci, prišli smo do vélikega dogodka v Gvidonovem življenju, do njegovega prvega sv. obhajila! Pripovedovati vam hočem o njem zelo natančno, saj je prav tukaj zajemal vso svojo svetost.
Gvidon Fongalanski je pa gotovo pijav na ta dan prejel od ljubega Boga važno nalogo, ki naj jo izvrši, da pove otročičem:
Prejemajte sveto obhajilo zelo zgodaj in prejemajte ga pogosto!«
Da, Gvidon je véliki apostol za obhajilo najmanjših. za zgodnje obhajilo, za pogostno obhajilo.
(Dalje prih.)
A. K.
Dragi Marijini otroci!
J^sako leto, ko se bližajo božični prazniki, pojemo v šoli staro božično pesem:
Veselite se ljudje! Sveti Jožef v mesto gre. Sveti Jožef in Marija gresta v mesto Betlehem.
Ali se pesgm ne moti? Dva tisoč let bo kmalu minilo, kar sta Jožef in Marija romala iz Nazareta v Betlehem. Ali zdaj še gresta za božične praznike na dolgo po t?
Otroci, pomnite, kaj vara povem. Sveti prazniki, ki jih obhajamo tekom leta, niso le spomin na davne, pretekle dogodke. Ob vsakem prazniku se skrivnostno obnavlja med nami ona čudežna zgodba, o kateri nam praznik pripoveduje. Tudi božična zgodba se skrivnostno ponavlja leto za letom.
Ko pride sveti adventni čas, ko v naša srca Že od daleč poje glas božičnih zvonov, tedaj gresta Jožef • in Marija na dolgo pot. Nazaret, to je njih tihi nebeški dom. In Betlehem? Otroci. Betlehem ni le eden, Betlehem je marsikje.
\ eselite se ljudje!« — poje pesem. Kako bi se ne veselili. Jožef in Marija prihajata, da poiščeta prenočišče, da pripravita zibelko za Zveličarja Jezusa. ki hoče biti rojen med nami.
Nekdaj sta trkala v Betlehemu na vrata vsake hiše. S solzami v očeh sta prosila za malo prostora, da bi mogel Jezus priti na svet. Trkala in prosila
sta zumali. Betlehemski prebivalci so jih odpodili od svojih vrat. »Nimamo nie prostora« — iako so brez-srčneži govorili. Jožef in Marija bosta morala v mrzli zimski noči prenočevati pod milim nebom. Ko do mesta prideta, prenočišča iščeta. Oj, ti mesto betlehemsko, ki nas nočeš prenočit.
Nebeški Oče jim pride na pomoč. Zunaj na polju najdeta reven hlevček. Tu se je rodil Jezus, Sin božji. Zveličar sveta.
Ko iz mesta prideta,
štalico zagledata.
Tam na gmajnei, v revni štalci
je rodila Jezusa.
Kje bosta Jožef in Marija letos potrkala, otroci? K vsakemu človeku prideta, tiho potrkata na vrata njegovega srca in prosita: »Odpri! Jezus hoče biti rojen v tvojem srcu.« Vsakega človeka srce je Betlehem, v vsakem srcu bi se Jezus rad rodil na sveto, božično noč.
Ali bomo odprli Jezusu in Mariji, ali bomo pripravili zibelko za malega Jezusa? Kajne, ljubi otroci, mi ne bomo trdosrčni kot oni betlehemski ljudje. Na stežaj bomo odprli vrata svojega srca, prav lepo bomo prosili Jožefa in Marijo: »Pridite, pripravite jaslice za Jezusa! Tudi mi bomo pomagali, da bo v našem malem srcu vse lepo pripravljeno.«
Kaj bomo storili v svetih adventnih dneh pred božičem? Lepo bomo opravljali svoje vsakdanje molitve. Lepo bomo ubogali starše in predstojnike. Radi bomo šli v cerkev pred tabernakelj, k sveti maši. Male žrtve, mala dobra dela bomo zbirali. Na naših žrtvah, na naših dobrih delih bo Jezus tako sladko počival. In še to: K sveti spovedi bo treba iti, da se očistimo grehov. Če Jezus pride, mora biti hišica našega srca čista in pometena. Po spovedi pa pojdemo k svetemu obhajilu. Morda Še večkrat v adventu. Vselej bo Jezus prišel. Za to sveto noč pa bo prišel s posebno milostjo, z velikimi darovi za našo dušo, z velikim blagoslovom za vse naše življenje.
Jožef iii Marija že trkata ... Le poslušajte: »Otrok, odpri, odpri!« Pripravimo srca za Jezusov božični prihod! —
\ Betlehemu na Judovem sta Jožef in Marija tikala zastonj. Ljudje niso marali za Jezusov prihod. Koliko je daues takih ljudi. Ne marajo Jezusa, ne odpro mu svojih src. Svetonočni zvonovi bodo zvonili, v srca teh ljudi ne ho prišel njih mili glas. Božično veselje se bo razlilo po svetu, v srcih teh 1 j udi pa bo temna noč ...
Koliko je takih ljudi po svetu. Morda so celo v naši hiši, morda v našem sorodstvu, morda celo v naši družini. Koliko je takih ljudi v nesrečni Rusiji. Koliko je takih ljudi v paganskih deželah, kjer so srca v temi, kjer Jezusa nič ne marajo. Na milijone in milijone je človeških src, ki Jožefu in Mariji ne odpro, ki Jezusa ne sprejmejo, da bi se rodil v njih za sveto noč.
Otroci, koga ne obide žalost ob misli na te nesrečne ljudi. Brez Jezusa gredo skozi življenje. Kam bo šla njih pot? Brez Jezusa ni zveličanja. Brez Jezusa gredo duše v večno noč, v strašno pogubljenje.
Ali niso vsi ti ljudje vredni našega usmiljenja, naše pomoči?
Kako jim pomagajmo? V svetih adventnih dneh molimo za grešnike! Molimo goreče in presrčno, da se omehčajo trda srca, da bo v vseh dušah sveti večer, da se bo v vseh srcih Jezus rodil.
Naj angelski spev v srcih vseh ljudi odmeva:
»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.«
Marijin vrtec v Žužemberku. Da ne bi mislili v Mengšu, kapelah pri Ljutomeru, da v Žužemberku uimamo Marijinega vrtca, zato se oglašamo.
Najprej vsem povem, da nas je dosti v Marijinem vrtcu: prav gotovo nas je več kakor 300. Samo Ieto"> je bilo sprejetih čez 90.
Da bi videli, gospod urednik, kako je bilo na dan sprejema (20. 9. 193/) pri nas lepo! Najprej smo se vsi otroci Marijinega vrtca zbrali pred župniščem. Uvrstili smo se v sprevod tako, da so šli oni. ki so bili potem v
Marijin vrtec sprejeti, prvi. drugi pa smo šli za njimi. Pred nami sta nesla dva strežnika banderi s slikama Jezusovega in Marijinega Srca. Ko se je sprevod Marijinih otrok vil proti cerkvi, je Mariji v čast in nam v pozdrav krasno pritrkavalo. Ko smo prišli v cerkev, smo opravili kratko molitev, potem zapeli Marijino pesem, nato je imel gospod kaplaji, ki je naš voditelj, lep nagovor, ki smo si ga vsi zapomnili: razdelil je svefinjice in imel pete litanije Matere Božje, pri katerih smo mi odpevali. Ko smo slovesnost v cerk\ i končali, smo se zbrali v dvorani Prosvetnega društva, kjer smo igrali tri lepe igrice. Otroci Marijinega vrtca smo smeli gledati zastonj. K tej naši prireditvi je prišlo veliko ljudi. Igrali smo že mnogokrat. Nla shodih je zelo lepo: pojemo Marijine pesmi in poslušamo lepe govore g. kaplana in g. učiteljice. Dni, ki jih preživimo v Marijinem vrtcu, ne bomo nikdar pozabili.
Lepo pozdravljamo vse otroke Marijine in čitatelje Angelčka. — Mlakar Majda, učenka VI. razreda.
Uganke, skrivalice in drugo.
Božična noč.
domine!
Glej
(Janez Ložar. Ljubljana.)
roIAUVM
I 1/MKlVIH
I 
ONABC NE
Magičen kvadrat.
(Modrin jak.) _ 2
a	a	I«	a	»	a	vladar, čas. mera;
C	"	I"	d	«	e	zver, žensko ime;
e	e	1'	1	i	i	del cerkve, žensko ime;
k	^	k	1	m	n	zločinec, žensko ime;
o	o	1«	r		r	ptič, prst;
r	s	Is	t		V	sorodnik, teče v žilah.
Kuj bereš v prekotiiicah ?
Križ.
(Žiga Klus, Maribor.)
1
V prazne kvadrate vstavi -f— ——-	« gotove zloge in dobiš 4
I 4 besede, ki pomenijo: "a	I 1-3 železno srajco, 2—3
rastlino, 3—4 bolezen in 3—5 dar.
5
Reäifci in iniena rešilcev — ki se sprejemajo le tekom 10 dni po izidu (ista — v prihodnji Številki.
Rešitve iz 4. številke.
Črkovniea.
1—2 pošta, 3—4 krona, 5—6 Milan, 7—8 omara, 9—10 piška. 11 — 12 smola, 13—14 malta, 15—16 brana. - SOLA.
Številnica — črkovniea.
Številke so črke iz abecede -Božič zeleni se za \elikonoč zameni«.
Popotnik.
S trebuhom za kruhom.