CELJSKI TEDNIK CELJE, 10. junija 1960 Leto X., štev. 23 CLASM SOCIALISTIČNE ZVEZfi DELOV^№:GA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI T1SK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJM» UREJUJE UREDNIŠKI ODBOÄ ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO TAKO BI NAJ BILO Bliža se konec šolskega leta in na naših šolah je v teh dneh živo. Pravkar so zaključili letne mladinske konference v Celju, kjer so razpravljali o vzgojnih in učnih uspehih mladih ljudi, o šolskih problemih in jih, primerjali s šolsko reformo ter smernicami V. kongresa Socialistične zveze. V teh dneh se bodo prav gotovo sestali tudi šolski od-' bori, ki bodo razpravljali o vzgoji mladih ljudi in anali- zirali učne uspehe v luči šol- ske reforme. Prav bo, da bo- do ob tej priliki organi druž- benega upravljanja dali tudi priznanje prosvetnim delav- cem, še posebej tistim, ki vlagajo vse svoje napore v korist reformirani šoli. Po večjih šolah naj bi se udele- žili teh sej tudi predstavniki občinskih ali krajevnih odbo- rov Socialistične zveze. To si prosvetni delavci gotovo za- služijo. Stiki množičnih orga- nizacij z njimi naj bi bili čim bolj tesnejši in pristnejši, saj je njihova vloga v šoli in tu- di v izvenšolskem delu dokaj velika. To še posebej velja za prosvetne delavce na pode- želju. Tako bi naj bilo. Včasih pa ugotavljamo, da v nekaterih krajih premalo cenijo delo prosvetnih delavcev in nima- jo povsod najboljših odnosov do njih. Gotovo je to tudi eden od vzrokov, da prosvet- nih delavcev primanjkuje. Pred dnevi so na zborovanju prosvetnih delavcev v Celju omenili, da v celjskem okra- ju primanjkuje nad 200 uči- teljev in profesorjev, naj- manj 20 hi jih potrebovali samo v šmarski občini. V občinah hi se morali res- no zamisliti v ta problem in ugotoviti vzroke zakaj uči- telji nočejo v njihove šole in zakaj nekateri odhajajo dru- gam ali v druge poklice. Res je eden od vzrokov ta, da se nekateri zboji jo morda ne- koliko težjih življenjskih po- gojev v oddaljenih vaseh; da ni dovolj stanovanj in da imajo ponekod celo težave s prehrano. Vendar to ni edini in poglavitni vzrok. Za tako stanje je skoraj gotovo večkrat kriv tudi od- nos do prosvetnih delavcev, zlasti mlajših, ki prvič pride- jo v neki kraj. Njim na ob- čini navadno nudijo pre- majhno pomoč. Sprejem na občini je več ali manj for- malen in pozneje je mlad učitelj prepuščen po navadi samemu sehi. To pa je premalo. Mladega človeka bi morali na občini seznaniti z vsemi problemi kraja. Nekdo od odbornikov bi ga moral pospremiti na šo- lo, ga seznaniti s predsedni- kom šolskega odbora in mu pomagati najti primerno sta- novanje in hrano. Človek, ki prvič pride v neki kraj, ima tako čisto drugačen, prijeten občutek, kot če bi sam ta- val po vasi. Pri ugotavljanju raznih de- javnosti in uspehov največ- krat govorimo o številkah, ki so sicer tudi koristne in po- trebne za analizo nekega po- dročja, vendar pri tem žal največkrat pozabljamo na človeka, ki je vse to ustvaril. Premalo se zaradi tega po- glabljamo v odnose med ljudmi ter v psiho človeka, v tem primeru prosvetnega de- lavca, s katerim bi morali navezati tesnejše stike in mu vsestransko pomagati, da se nekje na podeželju ne izgubi. O tem bodo morali marsi- kje razmisliti, če hočemo, da bo z novim šolskim letom na naših šolah več prosvetnih delavcev kot jih je trenutno sedaj. -ma~ VREME V NASLEDNJIH DNEH za čas-od 9. do 19. junija Povečini bo sončno s pogostimi ^evihtnimi plohami. — Močnejše pa- davine z ohladitvijo pričakujemo •"ed 10. in 12. junijem. Intelektualno delo v OKVIRU DNEVA PROSVETNIH DELAVCEV CELJSKEGA OKRAJA JE BILO V SOBOTO DOPOLDNE V VELIKI UNION- SKI DVORANI ZBOROVANJE, KI SO SE GA POLEG KAKIH 1000 PROSVETNIH DELAVCEV UDELEŽILI ŠE PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE STANE KAVCIC, PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA OD- BORA ZVEZE SINDIKATOV PROSVETNIH DELAVCEV SLO- VENIJE MIRKO RAVBAR, PREDSEDNIK 00 SZDL V CELJU J02E MAROLT, PODPREDSEDNIK OLO CELJE CVETO PELKO, PREDSEDNIK OSS V CELJU JOŽE JOST, SEKRE- TAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU TONE SKOK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA FRANC RUPRET IN DRUGI. — ZBOROVANJE SO POZDRAVILI PREDSEDNIKI OKRAJNIH ODBOROV SINDIKATA PRO- SVETNIH DELAVCEV IZ NOVEGA MESTA, LJUBLJANE, KRANJA IN KOPRA, PREDSEDNIK 00 SZDL JOŽE MAROLT TER ZASTOPNIKI PIONIRJEV CELJSKEGA OKRAJA. Po nastopu pevskega zbora celj- skega učiteljišča je podal uvodno poročilo predsednik komisije za pro- sveto in kulturo pri OSS v Celju Adolf Marčič. Letošnji dan prosvet- nih delavcev je tretji zapovrstjo, je dejal, njegova pomembnost pa je to- liko večja, ker pada v čas petnajste obletnice osvoboditve in desetlet- nice delavskega samoupravljanja. V času povojne graditve naše nove države, ko je hkrati z njeno eko- nomsko močjo rasla in še vedno rase duhovna fiziognomija novega človeka, je bil in bo tudi v bodoče prispevek prosvetnih delavcev v tej smeri ла vidnem mestu. Z impulziv- nim razvojem gospodarskega in družbenega življenja jugoslovanske skupnosti je torej neločljivo pove- zan tudi njegov duhovni razvoj, pri čemer ni mogoče spregledati vloge prosvetnih delavcev. Ta je bila in je v zavestnem in predanem delu za srečo mladega rodu ter v krepitvi vsebinsko polnih in idejno zdravih metod sodobnega šolskega sistema. Dejstvo, da živi polovica jugoslo- vanskega prebivalstva izven mest, kakor da je naša družba naposled dosegla tisto stopnjo, na kateri je aktivizacija človeškega duha v si- stemu izobraževanja zajela najširše plasti, postavlja pred prosvetne de- lavcev nove nalge. Njihovo mesto tedaj ni več samo v šoli, marveč povsod tam, kjer je življenjska stvarnost segla v roko organskemu progresu današnjega in jutrišnjega dne. Izreden porast šol in števila učen- cev v splošno jugoslovanskem ka- kor slovenskem merilu, saj se je šte- vilo učencev v času od 1938 do 1958 skoraj podvojilo, dobiva zlasti v po- slednjih letih vse globlji značaj. Ta je zapopaden v vedno večjih sred- stvih, ki jih naša družba prispeva za nadaljnji razvoj šolstva. Na področju celjskega okraja je bilo po osvoboditvi zgrajenih 14 po- polnoma 'lovih šol, 12 je bilo popol- noma obnovljenih, v prihodnjih le- tih pa bo treba še znatnih investicij za nadaljnjo gradnjo, pa prav tako za notranjo ureditev in opremo tam, kjer je ta neprimerna. S tem v zvezi bo treba iskati rešitev v nekaterih konkretnih ukrepih. V skladu s tem, da imamo danes v celjskem okraju 32 popolno raz- vitih šol ter da primanjkuje okrog 240 učnih moči, od tega zlasti fi- zikov, matematikov in slavistov v višjih stopnjah, bi bilo treba v Celju čimprej uresničiti zamisel pedago- ške akademije. Da pa bi problem re- šili tudi še z druge plati, bi bilo po- trebno rešiti še vprašanje stimu- lansa za »neproduktivno« prosvetno delo. Prejemki prosvetnih delavcev so sicer zadovoljivi, vendar skoraj ne vzdržijo primerjave s prejemki v gospodarskih organizacijah; zlasti je razlika očitna v primerjavi plačeva- nja nadur. Pogosti očitki namreč, da je prosvetno delo neproduktivno ter da neproduktivnega dela ni mogoče meriti z ekonomskimi enotami in ga torej tudi ni mogoče plačevati po učinku —taki očitki niso utemeljeni, saj so naposled vsi kadri v gospo- darskih organizacijah i^šli iz šole. ' Pri reševanju življenjskih vpra- šanj prosvetnih delavcev (stanova- nja, družbena prehrana, letovanja) bo zlasti važno upoštevati vse tiste okoliščine, ki dajejo prosvetnim de- lavcem njih polnopravni družbeni pomen. V tem smislu je na zborovanju govoril tudi predsednik Republiške- ga sveta Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič. Dejal je, da se je v Sloveniji že nekaj let nazaj vlagalo veliko investicij v gospodarstvo, zla- sti v industrijo in kmetijstvo ter da zato ni bilo dovolj objektivnih mož- nosti za razvoj šolstva. Medtem pa smo v zadnjih letih že dosegli v ko- rist šolstva določene premike. To kažejo številke. V petletnem načrtu Slovenije — do 1961 je bilo pred- videnih za šolstvo 15 milijard dinar- jev, od katerih smo v prvih dveh le- tih investirali več ko 2 milijardi let- no, lani pa že več ko 3 milijarde. Naloga subjektivnih političnih fak- torjev pa je, da zastavijo ves svoj vpliv za to, da se s tako politiko nadaljuje. Drugi moment je materialni polo- žaj prosvetnih delavcev, ki je vzbu- jal nezadovoljstvo. Prebredli smo je dcbllo mesto, ki mu pripada povojno obdobje, v katerem je bil tako imenovani neproduktivni dela- vec bolj ali manj zapostavljen. Da- nes pa je vrednotenje intelektualne- ga dela dobilo svoje mesto — hiter razvoj kaže njegovo dejansko vred- nost, socialistična družba ne bi mogla dalje brez njega. Primere miselnosti, če so ali kjer so, naj bo prosvetni delavec prakticist za ne- ke splošne posle — take primere bi bilo treba osmešiti, se jim zoper- staviti in pokazati konkretno vlogo pedagoškega dela. V zadnjih treh letih so se v tem smislu izvršile bi- stvene spremembe Danes je položaj urejen. Že 1. januarja 1958 je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb za izboljšanje pogojev, ki so jih poprej določali preveč centralni vsedržavni regulativi. Vzgoja mladega rodu je namenje- na gospdarstvu, zato je naša dolž- nost, da tudi materialne temelje pro- svetnih delavcev povežemo z gospo- darstvom. Toda preveč uniformirani centralistični predpisi to vsklajeva- nje pogosto onemogočajo. Zato bi bilo treba dati več pristojnosti sa- moupravnim organom, komunam in šolskim odborom — dolžnost nas vseh pa je, da podpremo reševanje nekaterih nerešenih vprašanj pro- svetnih delavcev, ki bi lahko zavi- rala nadaljnji razvoj šolstva. Vse se seveda tu ne da reševati zgolj iz materialnih vidikov, potreben je tu- di humanizem. Ob zaključku je tovariš Stane Kavčič poudaril, da bo treba še z večjim znanjem nadaljevati začeto delo, v smislu dosedanjih pridobitev na tem področju in v razvijanju no- vih oblik pedagoške vzgoje za zdrav intelektualni razvoj mlade genera- cije, dhr DARUJ KRI IN REŠIL BOŠ ŽIVLJENJA. Krvodajalce je pozdravila tudi dr. Štrausova V soboto je bil v celjski bolnišnici svečan sprejem najpožrtvovalnejših darovalcev krvi, ki so se ga udele- žili tudi nekateri zdravniki. Podčr- tali so velik pomen krvodajalske ak- cije za cdjsko bolnišnico, ki sprej- me dnevno večje število težjih bol- nikov, poudarili pa so, da količina krvi, ki jo na transfuzijski postaji odvzamejo, še vedno ni dovolj veli- ka, da bi zadovoljili vse potrebe. Ob dnevu krvodajalcev so bile slavnostne prieditve tudi v Žalcu in Laškem, kjer so razvili prapor pod- mladka Rdečega križa. V soboto po- poldne ipa so v dvorani delavskega odra razdelili najzaslužnejšim da- rovalcem krvi diplome, zlate in sre- brne značke. Več kot dvajsetkrat so darovali kri in dotili za to diplome: Stanko Felser, Marija Horjak, Alojz Kržič, Avgust Lokan, Peter Ložar. Marija Petelinek, Cilka Pilih, Ferdo Savsky, Jože Zelinka, Ivanka Bezar in Antonija Jazbec. Gostje med zborovanjem prosvetnih delavcev Pohitimo, da ne bo šlo v pozabo v poletnih mesecih bodo v celj- skem okraju začeli sistematično z'bi- rati po občinah zgodovinsko gradi- vo iz delavskega gpbanja pred voj- no in še iposäbej v času narodno- osvobodilne vojne. Doslej je bilo zibrano že dokaj spominskega gra- diva in napisano nekaj kronik, ven- dar so to delali posamezniki in je zaradi tega bilo največkrat zbrano gradivo zgodovinsko netočno. IKer čas hiti, saj je že 15 let od osvoboditve in zaradi tega gredo dogodki vedno bolj v pozabo, je Okrajni odbor Zveze 'borcev sklenil v poletnih mesecih organizirati si- stematično akcijo za zibiranje topo- grafije NOB, na podlagi katere bo- do pozneje sestavili občinske kro- nike, ki bodo zajele predvojno, med- vojno in povojno 0'bdobje. Namen te akcije je, da se zberejo zares zgodovinsko objektivni podat- ki in registrirajo dejstva, ki so v resnici bila. Zato bodo ustanovili po občinah ekipe, odnosno topografske skupine, sestavljene iz ljudi, ki ima- jo največ smisla za tako delo. Pre- den bodo začele zbirati na terenu podatke bodo ekipe dobile na vpo- gled ves doslej zbrani material, kro- nike, življenjepise in spomine bor- cev. Sele nato bodo ekipe s pomočjo borcev in aktivistov na terenu zgo- dovinsko obdelale vse objekte, ki so bili v občini važni v času narodno- osvobodilne vojne. Da bo delo laže potekalo, bo od- delek NOB pri celjskem muzeju nu- dil ekipam pomoč. Razen tega, da bo dal na razpolago vse doslej zbra- no gradivo, ki je za posamezne ob- čine važno, bo ekipam nudil tudi pomoč v instruktaži. Nekaj sredste\' za pomoč v tej akciji bo nudil Okr. odbor ZB. Tudi občine bodo nudile materialno pomoč, da bo delo čim bolje in hitreje opravljeno. Tako zbrana kronika bo predstavljala za občino reprezentančno knjigo, v ka- teri bo zajeta vsa predvojna in med- vojna zgodovina, razen tega pa tudi .povojna graditev v občini. Doslej so zbrali največ zgodovin- skega gradiva v šoštanjski občini. Njihova kronika bo -skoraj vzorno in i sistematično urejena. Pripravljajo jo | za drugo leto, ko bomo slavili 20- ] letnico vstaje in bo gotovo prva naj- ? bolj vzorno urejenih kronik v celj- J skem okraju. Temu vzgledu naj bi ^ sledile organizacije Zveze borcev v î ostalih občinah. Cim bolj bomo z j delom pohiteli, tem laže bomo zbrali'i podatke, saj dogodki gredo iz leta v leto vedno bolj v pozabo. -ma- , SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OLO CELJE Včeraj je bila v dvorani Narod- nega dama v Celju skupna seja okrajnega zbora in zbora proizva- jalcev OLO Celje. Tokrat so ла seji razpravljali o problematiki invali- dov in borcev, o izpolnjevanju prora- čunov okraja in občin v letošnjem letu, zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in o uve- ljavitvi tega zavarovanja v celjskem; okraju. Razen tega so odborniki poslušali poročilo komisije za gospodarstvo, komisije za predpiše ter komisije za volitve in im.enovanja. O seji bomo obširneje poročali v prihodnji šte- vilki. Z ZASEDANJA ZBORA PROIZVAJALCEV V SLOV. KONJICAH SPODBUDNEJŠI SISTEM nagrajevanja v vsa podjetju Pred dnevi je bilo v Slovenskih Konjicah zasedanje zbora proizva- jalcev, ki so ga posvetili problemom uveljavljanja spodbudnejšega siste- ma nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Najprej je govoril predsednik občine. Poudaril je, da je za hitrejše prodiranje novega si- stema nagrajevanja v vse gospodar- ske organizacije odgovoren v veliki meri zbor proizvajalcev, hkrati pa je predlagal, da bi zbor imenoval po- sebno komisijo, ki bo probleme uva- janja sistema nagrajevanja pred- vsem v manjših gostinskih, obrtnih in trgovskih podjetjih analizirala in tem podjetjem tudi pomagala. Ne z odloki in posegi v delovanje delav- skih svetov podjetij, temveč s po- močjo delovnim kolektivom, ki še niso našli načina, da bi vpeljali in uveljavili nove oblike nagrajevanja po delu, bodo pripomogli tudi, da bo vez med zborom proizvajalcev in podjetji v občini trdnejša. To pa je še en pomemben smoter. V konjiški občini sodijo, da bo pri reševanju tega problema lahko od- igrala vidno vlogo tudi delavska univerza. Sedaj, ko pripravljajo pro- gram za tečaje in predavanja, bodo morali vanj vključiti tudi predava- nja o nagrajevanju po enoti proiz- voda, po ekonomskih enotah in dru- gih oblikah spodbudnejšega nagra- jevanja. Konkretne izkušnje in pre- dnosti novega sistema morajo nam- reč priti med ljudi, med delavce, ker je le tako mogoče pričakovati popo- ten uspeh. Na zborovanju so podrobno anali- zirali izkušnje in uspehe, ki so jih dosegla večja industrijska podjetja v konjiški občini z uvedbo nagraje- vanja po dejansko vloženem delu. Tako so v Lesno industrijskem pod- jetju kljub temu, da je zaradi okva- re stal najpomembnejši stroj, zviša- li storilnost do 15 odstotkov. V ne- katerih ekonomskih enotah so zabe- ležili večje uspehe, drugje manjše. Iz vzrokov tega nesorazmerja, ki jih bodo proučili, bodo poizkusili po- praviti še nekatere slabosti njihove- ga sedanjega sistema nagrajevanja. V Konusu so z novim sistemom na- grajevanja naredili velik korak na- prej. Proučili so vrsto oblik in izbra- li za njih najustreznejšo. Tako je pri njih merilo za nagrajevanje vsa- kega zaposlenega delavca njegov osebni učinek pri deîu, znižanje stroškov in doseženi dohodek pod- jetja. Rezultati tega doslednega si- stema se že kažejo. Proizvodnja se je povečala za 16 odstotkov, in sicer le s tremi odstotki več zaposlenih, storilnost pa se je povečala vsaj za 13 odstotkov. Izredno lepe uspehe so dosegli v Kostroju, kjer so že prvi poizkusi visoko povečali storilnost in hkrati tudi dohodke podjetja. Zanimiva je zlasti ugotovitev, da se je predvsem po zaslugi uvedbe novega sistema nagrajevanja bistveno zmanjšal čas za izdelavo nekaterih proizvodov. Tako so na primer lani porabili za izdelavo reduktorja preko 170 de- lovnih ur, letos pa isti reduktor iz- delajo v 91 urah. Podobnih prime- rov skoraj nepričakovanega poveča- nja storilnosti je še več. Istočasno pa so opazili, da njihov dosedanji največji problem, dejansko ni pro- blem. Doslej so namreč im.eli težave zaradi pomanjkanja visokokvalifici- rane delovne sile. Po uvedbi nagra- jevanja po enoti proizvoda pa se je pokazalo, da je te v podjetju skoraj preveč. Na posvetovanju so tudi opozorili, da bo pri tej akciji potrebna večja aktivnost sindikalnih podružnic. Saj se je na primer v Kostroju pokaza- lo, da so delavci v začetku gledali na spremembo sistema nagrajevanja precej nezaupljivo. Ko pa so se po- kazali ugodni rezultati, se je mišlje- nje spremenilo, zanimanje delavcev za proizvodnjo in proizvodne po- stopke pa bistveno povečalo. Naloga sindikalnih podružnic bo zato v na- slednjem obdobju, da bodo sezna- nili s prednostmi novega sistema predvsem delavce in kar je še važ- nejše — slehernega člana kolektiva. mi OBČINSKE KONFERENCE SZDL V CELJSKEM OKRAJU V vseh občinah celjskega okraja se skrbno pripravljajo na občinske konference Socialistične zveze, na"" katerih bodo obravnavali probleme, naloge in perspektive komun sklad- no s smernicami V. kongresa. V žalski dbčini bo konferenca že v soboto, 11. junija, v Mozirju 18. junija, v Laškem 19., v Celju in Šentjurju 22., v Šoštanju 25., v Slov. Konjicah 26. ter v Šmarju 29. junija. Analiza dejavnosti trgovine Danes je bila v Celju redna letna skupščina Trgovinske zbornice za celjski okraj, na kateri so podrobno obravnavali pereče probleme blagovnega prometa in organizacije tržišča š posebnim ozirom na uvajanje nagrajevanja po učinku v tr- govskih podjetjih. Razen tega so podrobno proučili tudi ka- drovske probleme, vprašanja dosedanjih investicij in gra- denj trgovskih lokalov v pri- hodnosti ter vprašanje usta- navljanja posebnih izobraže- valnih središč za delavce v tr- govski stroki. Občni zbor je dal precej ko- ristnih pobud na vseh področ- jih delovanja trgovinske zbor- nice in za izboljšavo trgovine na sploh. O podrobnostih bomo poročali v naslednji številki. CELJSKI TEDNIK — Stev. 23 — 10. junija I960 Lep razmoh strelskego športa RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA STRELSKEGA strelske organizacije v našem oliraju so zlasti v letošnjem letu do- segle nekatere zavidljive uspehe, je med drugim v razgovoru dejal pred- sednik Okrajnega strelskega odbora polkovnik J LA in narodni hero i FRANC ROJŠEK. Ti uspehi se niso pokazali samo v organiziranju šte- vilnih tekmovanj in prireditev, tem- več tudi v razširitvi in okrepitvi družin, občinskih in okrajnega strel- skega odbora. Tako smo letos uspešno končali družinska, občinska in okrajno tek- movanje za zlato puščico. Lep uspeh smio dosegli tudi v tekmova- nju na čast mednarodnega praznika žena, saj je v Celju takrat nastopilo nad sto članic strelskih družin in od tega samo iz šmarske občine 61! Mi- mo tega smo organizirali srednje- šolsko prvenstvo v streljanju z zračno puško, sodelovali na repub- liškem tekmovanju za zlato pušči- co, izvedli tekmovanje sindikalnih podružnic, nadalje družinska tek- movanja z malokalibrsko puško, se udeležili pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« itd. Na republiškem pr- venstvu pa so se lepo uveljavili tu- di pionirji. Do sredine tekočega meseca bodo končana občinska prvenstva z ma- lokalibrsko puško, od 24. do 26. t. m. pa bo v Štorah okrajno prven- stvo v streljanju z malokalibrsko puško. Razen tega se že zdaj pripravlja- mo na praznovanje dneva borca. V počastitev 4. julija bomo namreč pripravili skupaj z Zvezo borcev in Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev več množičnih strelskih prireditev. V okraju imamo zdaj 85 strelskih družin s skupaj 5250 člani, je nada- ljeval tov. Rojšek. Znaten porast števila družin in članov smo zabe- ležili v aprilu in zlasti še v maju, ko so naše organizacije sprejele tek- movanje, ki ga je razpisala Strelska zveza Jugoslavije. Tako smo samo v počastitev dneva mladosti dobili kar deset novih družin, oziroma nad pet sto novih članov. To je lep uspeh, ki nas tudi v zveznem tekmo- vanju postavlja v isam vrh najbolj- ših organizacij. Ne glede na dokaj razširjene strelske družine pa ima- mo še vedno nekaj pogojev za usta- novitev novih organizacij. To delo bi lahko opravili še z ivečjim uspe- hom če bi imeli na razpolago tudi dovolj orožja, ki ga družine potre- bujejo. Ko je tov. Rojšek govoril o minu- lem delu, je zlasti pohvalil priza- devnost organizacij in njenih čla- nov v prireditvah na čast dneva mladosti. Samo takrat je na različ- nih strelskih tekmovanjih nastopilo nad 2300 mladine in ostalih članov. V maju pa smo pričeli še z eno akcijo, na katero smo zelo ponosni, saj je pokazala, da smo z njo ustregli ljudem v mnogih oddalje- nih krajih. Skupaj s. komando celj- ske garnizije JLA ter okrajnim od- borom SZDL smo formirali ekipo, ki je s kinoprojektorjem in dokumen- tarnimi filmi obiskala nekatere kra- je. S to akcijo smo nadaljevali tudi v tem mesecu. Povsod, kamor je ekipa prišla, je bila deležna hvalež- nega sprejema. Ljudje in organiza- cije pa so nam pisali zahvalna pi- sma, v katerih so nas še prosili, da naj še pridemo med nje. To daje mi- sliti, da bi morala delati na terenu stalna ekipa, ki bi našim ljudem po- sredovala dokumentarne in druge filme. Mi se bomo zavzeli, da bi ta načrt povsem uresničili, saj gre tu predvsem za vzgojno delo. Ko pa je tov. Rojšek ocenjeval delo občinskih strelskih odborov je na prvem mestu pohvalili šmarske- ga, za njim pa celjskega in onega v Žalcu. Najslabši pa je občinski strelski odbor v Laškem. Vsi posku- si, da bi poživili delo v tej občini so zaenkrat ostali brez pozitivnih po- sledic. Zdaj bo okrajni odbor skušal poživeti delo s pomočjo kolektiva tekstilne tovarne »Volna«. Upa, da tokrat ne bo zaman. Svoje dela pa je solidno zastavil tudi okrajni odbor, ki ima v svojih vrstah zelo delavne in prizadevne tovariše, je še dejal tov. polkovnik. Med njimi se zlasti odlikuje sekre- tar Ivan Putnik, ki ves svoj prosti čas žrtvuje strelski organizaciji. Na koncu se je pogovor zasukal še na nekatere tekoče naloge. Pri tem je tov. predsednik zlasti omenil gradnjo modernega strelišča za ma- lokalibrsko puško v grapi blizu go- stilne »Na gričku« v Liscah. Pri gradnji tega strelišča naj bi sode- lovali tudi strelci sami, ki bi del prostega časa izkoristili za strokov- no vzgojo. Po programu naj bi tu delale tri brigade strelcev iz vse Slovenije, ki bi štele po 50 ljudi. Ta- ko bi v treh izmenah delalo skupaj 150 strelcev, oziroma 150 bodočih strelskih inštruktorjev. Kot vse kaže bo novo strelišče že letos zgrajeno do takšne faze, da bodo na njem možna tekmovanja. Nazadnje je tov. Rojšek še ome- nil, da kažejo tudi okrajni ljudski odbor ter okrajne politične organi- zacije največje razumevanje za delo strelskih organizacij. Sicer pa smo z dosedanjim delom postavili solid- ne osnove za nadaljnjo razširitev strelskih družin in s tem za še mno- žičnejše udejstvovanje naših ljudi v strelskih organizacijah. Gotovo pa je tudi to, je končal predsednik okrajnega strelskega odbora, da bo- mo na račun množičnega dela iz- boljšali še kvaliteto strelskega špor- ta. M. B. 3. JULIJA VELIKO PARTIZANSKO SREČANJE NA ROGLI Občinski odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah pripravlja na pobudo krajevne organizacije ZB v Zrečah 3. julija veliko partizansko srečanje na Rogli. Ob tej prili'ki bodo prekopali tudi grobove 34 padlih borcev, ki so se borili v vrstah XIV. divizije ter od- krili 5 spomenikov. Pričakujejo, da se bo teh svečanosti udeležilo veli- ko število ljudi. POGLED PO SVETU Svet čaka, da hi se prah pole- gel, prah po detonaciji v Parizu, kakor je dejal Hruščev, ki rad posega v zakladnico ljudskih pri- mer iz svoje ukrajinske domovi- ne, Gogoljeve domovine. Vse ka- že, da si ohe stranki, oha hloka, krivca velike zamude in velikega razočaranja v Parizu, prizadevata čimprej izkrčiti ruševine in raz- jasniti obzorje, ki ga zakriva oh- lak prahu in megle. Prahu člove- ške nečimrnosti, napuha, sogolt- nosti in drugih lastnosti, ki raz- dvajajo tako ljudi kakor narode in države. Potem ko je NATO pakt zboro- val v Carigradu, se je sešel SEATO pakt v Newyorku. Ne vemo, koliko je atlantski štab vpli- val na spremembe v Turčiji, če- prav je jasno, da NorstaxLovi ljudje niso bili zadovoljni, ko so gledali tisoče turških študentov demonstrirati pred centri Mende- resove oblasti. Turčija je ena sa- ma vojaška baza Atlantskega pakta in nikomur ni nejasno, zo- per koga so te baze naperjene, prav tako je jasno, zakaj so ZDA v zadnjih dveh letih investirale v turško vojsko in gospodarstvo 3 milijarde dolarjev. Ce danes vo- jaška vlada izjavlja, da ne bo sprememb v zunanji politiki, se najbrž temu tudi največji naiv- než na svetu ne bo začudil. Ce bodo volitve, bo ta vlada že po- skrbela, da ne bo prehudega mač- ka zaradi rezultatov. Stranke, ki bi utegnile izzvati incidente, so že prepovedane. Tudi v Koreji pometajo Avgi- jev hlev, ki ga je v znamenju »svobodnega« sveta z gnojem ko- ' rupcije napolnil Sing Man Ri. Ta je moral na stara leta skrivaj za- pustiti Seul, javni tožilec pa vse- mu svetu razkriva, koliko milijo- nov dolarjev je Korejo stal Sing Man Rijev luksuz, luksuz in ko- rupcija njegovih opričnikov. Sha- kespeare bi utegnil napisati na to temo drugačnega kralja Leara. Pravica pa bi utegnila v krat- kem razgaliti še nekaj drugih vel- mož na položajih in v senci. Ja- ponci se še niso pobotali z nasilno ratifikacijo obrambnega pakta z ZDA, šef vlade Kiši je tarča ja- ponskih domoljubov. Generalni inspektor zahodno-nemške vojske general Heusinger, velika maska v atlantskem lager ju, se bo težko ubranil očitkom, ki jih je nanj naperil sojetnik po protihitlerjev- skem puču iz 1. 1944. Izraelci pra- vijo, da imajo seznam še živečih vidnih nacističnih veljakov, ki se pod raznimi krinkami skrivajo po raznih državah. Proces proti Eich- mannu, šefu gestapovske službe za uničenje Zidov, bo svetu ver- jetno odkril marsikaj, kar bi bila povojna »demokratična« Nemčija rada prikrila. Kljub vsemu je tež- ko priznati, da se je nemškemu narodu skotila taka mnogoosebna človeška zver. V Alžiru je na volitvah zmagal de Gaulle. Njegovi pristaši so do- bili 295 mandatov, nasprotniki 87. V mestu Alžiru so dobili največ glasov ekstremisti, zagovorniki francoske Alžirije. De Gaulle ima zdaj neko osnovo, da bi začrtal Alžiru novo pot v prihodnost. To pa seveda ni pot, ki jo kaže al- žirskemu ljudstvu njihovo osvo- bodilno gibanje. Za mir nič prida ne pomenijo novice o načrtih za vojaško kre- pitev zahodne zveze. V Newyork je za deset dni prišel angleški vojni minister Watkinson, da bi za angleško vojsko dobil najmo- dernejše ameriške rakete »Pola- ris«. ZDA ponujajo raketno atom- sko orožje svojim zaveznikom pod pogojem, da ostanejo pod kontro- lo Norstadovega štaba. Po drugi strani pravijo, da bo Anglija dala Franciji na razpolago svoje atom- ske skrivnosti, če bo k temu pri- volila Amerika. To bi utegnilo zmanjšati naraščajočo moč in vpliv Nemčije, ki že danes nasto- pa v zahodni zvezi kot odločilni činitelj. Macmillan je v Spod- njem domu v zunanjepolitični de- bati ponovno poudaril, da pariški neuspeh ne sme povzročiti znat- nejših sprememb v mednarodnih odnosih. Sprejel je tudi misel predsednika Tita, da mora pri iz- boljšavanju položaja prevzeti večjo vlogo OZN. Anglija se s tem svojim stališčem uveljavlja kot velika sila, ameriški Penta- gon s svojimi velikimi načrti pa mimo nje ne more. Njena miro- tvorna vloga mnogo pomeni za staro anglo-amerikansko zvezo. T. O. V Vitanju manjka stanovanj Novoizvoljeni delavski svet v kladi- varni Vitanje je na svoji nedavni seji razpravljal o pomanjkanju stanovanj za delavce. Spričo tega tudi zelo težko do- bijo strokovni kader. Delavski svet pa je načel tudi vprašanje kvalifikacije de- lavcev. Predlagali so, da naj bi letos organizirali več strokovnih tečajev. V zadnjem tednu po domovini Petek, 5. junija PO DVODNEVNEM delu se je končalo zasedanje Zvezne ljudske skupščine, na katerem so med drugim sprejeli reso- lucijo o strokovnem izobraževanju kad- rov, ki odpira široke perspektive lju- dem, da se izobrazijo do najvišje stop- nje. Sobota, 4. junija IZVRSNI SVhT Ljudske skupščine je sprejel osnutku o ustanovitvi Višje po- morske šole v Piranu in Višje agronom- ske šole v Mariboru. Oba osnutka bo predložil zasedanju Ljudske skupščiLne v razpravo in potrditev. Nedelja, 5. junija V LIPICI so proslavili 580-letnico kobilarne. Med mnogimi gosti se je sve- čanosti udeležil tudi predsednik repub- like Tito s soprogo. Ponedeljek, 6. junija NA BLEDU se je začel drugi kongres Zveze knjigovodij Jugoslavije. Kongresu prisostvuje nad 500 delegatov. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V SPLI- TU je sprejel odlok o ustanovitvi stroj- ne in kemijsko tehnološke fakultete, na katerih se bodo začela predavanja že jeseni. Sprejeli so tudi predlog o usta- novitvi centra za pravne študije. Torek, 7. junija NA BEOGRAJSKEM MEDNARODNEM SEJMU OBRTI je zlato medaljo sprejel tudi kolektiv celjske Zlatarne. PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO je odlikoval podpredsednika Zveznega iz- vršnega sveta Rodoljuba Colakoviča ob njegovem 60. rojstnem dnevu z Redom junaka socialističnega dela. Visoko od- likovanje mu je podelil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kar- delj. Sreda, 8. junija REPUBLIŠKI SVET za zdravstvo je na svoji seji sprejel sklep o ustanovitvi višje stomatološke šole v Mariboru. O tem bo dokončno sklepal še Izvršni svet. Vsi sliupaj smo odgovorni za delo stanovanjske skupnosti Ko smo dobili prve stanovanj- ske skupnosti se je zdelo, da bodo novi organi stanovalcev določenih območij zaživeli, da bodo bolj od- ločno kot doslej reševali svoje probleme, tiste, ki zadevajo in zanimajo skoraj slehernega dr- žavljana in podobno. Toda, žal je prvemu zaletu sledil zastoj. Zdaj o neki posebni aktivnosti stano- vanjskih skupnosti, vsaj na sploš- 710, ne moremo govoriti. Ce anali- ziramo vzroke za takšno stanje, bi morali na prvem mestu ugoto- viti, da v večini primerov stano- vanjske skupnosti niso dobile po- trebne pomoči niti od ljudskih odborov, še manj pa od političnih organizacij, delovnih kolektivov itd. V tem pogledu velja za izje- mo žalska skupnost. Del krivde za ne preveč živahno dejavnost pa tiči tudi v nenačrtnem delu stanovanjske skupnosti. V kopici problemov, ki se pora- jajo ob ustanavljanju in prvih korakih stanovanjskih skupnosti, je vsekakor najvažnejši odnos ljudskega odbora do tega organa. Prav je, da so bile občine nosilec pobude za ustanavljanje stano- vanjskih skupnosti, toda ta pobu- da se ne sme izroditi v to, da po- stane stanovanjska skupnost sa- mo podaljšana roka občine. Pri vsem tem radi pozabljamo, da so stanovanjske skupnosti samou- pravni organi stanovalcev, v ka- terih mora priti pobuda državlja- nov do polne veljave. Tu naj se snujejo načrti! Če takšnega dela ne ho, potem tudi o stanovanjskih skupnostih ne moremo govoriti Kakor se je pokazalo škodljii^^ diktiranje ljudskega odbora рц sprejemanju delovnih načrtov, ta. ko je napačna druga skrajnost pri kateri ljudski odbori občin ni! so pokazali prevelike vneme ¿a sodelovanje, oziroma za delo sta. novanjskih skupnosti. Po vsem tem lahko zaključimo da naj bodo večkratni sestanki zastopnikov ljudskega odbora in vseh političnih ter družbenih on ganizacij, delovnih kolektivov y okviru stanovanjske skupnosti stalna oblika, na katerih naj se vsi skupaj pogovorijo o delovnik načrtih. Razumljivo je, da morajo takšne programe dela potrditi še zbori volivcev. Gotovo je, da bo tako široko zasnovano delo in so. delovanje rodilo pozitivne sadove in da se bo stanovanjska skup. nost, kot tako imenovana razšir. jena družina, uveljavila v najšir. šem pomenu besede. Pri takšni afirmaciji stanovanj, skih skupnosti lahko imajo veliko vlogo še delovni kolektivii in nji. hovi samoupravni organi. Zdaj je tako, da kolektivi bolj čakajo na dogajanja znotraj stanovanjske skupnosti kot pa, da bi bili inici- atorji pobud, dela itd. Nekaj po- dobnega velja za sindikalne orga- nizacije, pa čeprav bi lahko ravno na tem torišču našle hvaležno po- dročje uresničevanja skrbi za de- lovnega človeka. Določene slabosti pri začetnem delu stanovanjskih skupnosti so se pojavile še zaradi sprejemanja prevelikih, nerealnih delovnih programov. In ker ponekod že koj v začetku niso mogli zgraditi n. pr. otroškega zavetišča itd., so vrgli puško v koruzo in dejali, saj nima smisla, da sploh delamo. Pri vesm tem pa so pozabili na tista dela, ki bi jih lahko opravili brez večjih investicijskih sred- stev. Ta pojav pa kaže še na sla- bo sodelovanje ostalih družbenih in političnih činiteljev v stano- vanjski skupnosti. Pa še nekaj, delovni programi stanovanjskih skupnosti ne morejo iti mimo pri stojnih svetov pri ljudskeh od- borih. Tu je treba složnega dela, saj so tudi cilji enotni. In kadar so cilji enotni, je lahko najti skupni jezik. Zato delovni načrti stanovanjskih skupnosti ne smejo biti programi ozkega kroga ljudi, temveč načrti vseh organizacij,^ vseh ljudi na delovnem območju. M.B. i Sprejme večje število šivilj — kvalificiranih, )pK>likvalificiranih in novih nekvalificiranih. Interesentke naj se prijavijo v sredo, 15. 6. 1960 ob 9. uri v tovarniški jedilnici. OBVESTILO Uprava za dohodke ObLO Celje obvešča vse zavezance dohod- nine od samostojnih poklicev, da je na podlagi čl. 78 uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18/56) na vpogled pri Občin- skem ljudskem odboru Celje (trakt C) seznam predlogov pro- meta in čistega dohodka za obrt 1959 in pavšal 1960 OD 1. JUNrjA 1960 DO 11. JUNIJA 1960. Na vpogled je tudi razpored zasedanja davčne komisije. Eventualne ugovore, predloge za povišanje, odpravo nesorazme-. rij ali pa pojasnila s konkretnimi predlogi (dokazili) lahko "do- stavite takoj pismeno ali ustno v sobi štev. 78 ali pa na zase- danju davčne komisije. Uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Celje Vedno več bolniških^ izostankov od dela Osrednje vprašanje nedavnega zase- danja skupščine socialnega zavarovanja v Slovenskih Konjicah je bilo, kako zni- žati število obolenj, nesreč in drugih vzrokov za bolniške izostanke. Številke namreč kažejo, da ti rasejo hitreje, kol pa se dviga število zaposlenih, saj je bilo samo lani po okoli šest odstotkot zaposlenih vsak dan v bolniškem stanje. Število bolniških pregledov se je samo lani poveć'alo za 25 % v primerjavi i 1958. letom, število zaposlenih pa le z* dobre 3 %. Zanimivo je še to, da so lani nezavarovani prebivalci konjiške občine (v celoti jih je bilo nekaj nad polovic«) dosti manj iskali zdravniško pomoč, kot pa zavarovani. Poročilo zdravstvenega doma je po- kazalo, da je zelo veliko obolenj na pre- bavilih. To pa opozarja, da bo treba čim prej urediti obrate družbene pre- hrane. Nič manj važno ni stanovanjsko vprašanje, ki povzroča prav tako marsi- katere težave. Vse to seveda narekuje gospodarskim organizacijam in ustano- vam, da posvetijo skrbi za človeka še več pozornosti. Kljub temu, da je bilo precej razprav o tem, da bi podjetja prevzela izplače- vanje nekaterih kratkoročnih dajatev,! ta pobuda še ni uspela. Ker uekateral podjetja ne predložijo podružnici soci- alnega zavarovanja pravočasno vseh po- trebnih potrdil za obolelega ali pone- srečenega zavarovanca, nastopijo pre- cejšnje težave za tistega, ki bi moral prejeti ustrezno nadomestilo za plače Nekateri izraöuni v lanskem letu se po- kazali, da znašajo vsi stroški podružni- ce in zavarovancev na račun različnih posredovanj, telefoniranja, dopisovanje itd. okoli 400.000 dinarjev na leto. Spri- čo tega je povsem razumljivo, da se г* vse te probleme zanimajo vsi zavaro- vanci. Ti problemi pa kažejo še na to. da bo treba kmalu uveljaviti kadrovsko socialne službe v podjetjih. Uspešno delo Okrajnega higienskega zavoda v Celju Širša javnost ni bila doslej o funkciji, organizaciji in delu Okraj- nega higienskega zavoda kdovekaj obveščena. Na zadnji seji sveta za zdravstvo OLO Celje pa je o tem obširno poročal upravnik zavoda dr. Franc Planinšek. Zavod je dkrajna proračunska preventivna zdravstvena ustanova, ki jo upravlja upravni odbor. Razen uprave pa ima še odsek za zdrav- stveno statistiko, referat za zdrav- stveno prosvetno vzgojo, referat za zaščito matere in otroka, odsek za higieno dela, odsek za higieno pre- hrane, živilsko-ikemični laboratorij in bakteriološko-sero'oški laborato- rij. Nezasedeni, a vendar nujno po- trebni pa so referati: za zaščito ma- tere in otroka, za šolslco in komu- nalno iiigieno. Od 14,994.000 dinarjev odobrenih sredstev je Zavod lani porabil samo 14,050.000 din, to pa predvsem za- radi omejenega dela, nezasedenih delovnih mest in prav tako zaradi skrbne in smotrne potrošnje. Nalezljivih bolezni je bilo prijav- ljenih 2575. Največ je bilo primerov osilovsikega kašlja (953), sledij'o: ošpice (626), nalezljivo vnetje je- ter (459), škrlatinka (225), šen (136), paratifus (38), davica (14), tifus (17), tetanus (4), otroška pa- raliza (1), griža (4) in 52 ostalih. Pri vseh teh boleznih je bilo zabe- leženih devet smrtnih primerov, in t-o pet zaradi oslovskega kašlja, dva zaradi obolenja jeter ter po ei pri- mer zaradi davice in paratifusa. Na tisoč prebivalcev v okraju od- pade prijavljenih nalezljivih bolezni po občinah takole: Celje 19,6%, La- ško 9,77o, Mozirje 11,1%, Konjice 15,1%, Šentjur 12.5%, Šmarje 6%, Šoštanj 20% in Žalec 10%. Ta slika pa ni povsem realna zaradi slabe poročevalske službe. Zavod nadalje organizira, vodi in nadzoruje cepljenja. Tu pa je tudi antirabična postaja za cepljenje oseb, ki so jih ugriznili psi ali druge živali. V okviru komunalne higiene so- deluje Zavod na vseh področjih s strokm^nimi nasveti in predlogi. Iz- vrševanje nekaterih del (izboljšanje preskrbe s pitno vodo, asanacija na- selij in domačij) pa podpira tudi z lastnimi sredstvi. Referat za medici lo dela anali- zira splošno zdravstveno stanje pre- bivalstva, predvsem aktivnih zava- rovancev s posebnim, poudarkom na vrsto zaposlitve, delovna mesta in ostale pogoje. Temeljito so bila ob- delana delovna mesta v Cinkarni, deloma pa v tovarni organskih bar- vil, v »^/■olni« Lašiko, v tovarni vol- nenih odej v Skofji vasi ter v »Koz- janiki«. Zanimivi so podatki živilsko ke- mičnega laboratorija, le-ta je pre- gledal vsega skupaj 2618 vzorcev, od teh je bilo 544 ali 21% neiprimer- nih! Za določitev kalorične vredno- sti hrane je bilo vzetih 37 vzorcev, od teh jih je bilo 12 neprimernih. Vsi ti podatki kažejo, da se bo mo- rala za to področje dela v bodoče bolj zanimati tudi celotna druž- ba, saj sipada prav to poglavje v važno skrb za človeka. Balkteriološko-serološki lab-ora to- rij je opravil 91.646 različnih pre- isJsled posle- dica skrajno slabega finančnega poslovanja, pogostega menjava- nja ljudi v računovodstvu in ne- poznavanja finančnih predpisov. Poglavitni vzroki za tako občutne izgube so: Ф Gospodarstvo »Lava« je de- jansko kmetijski obrat v izgrad- nji, ki je in bo še nekaj let pred- stavljalo investicijski objekt, ko bodo vlaganja še vedno prekora- čevala dohodke. Ф Izgradnja je potekala nesi- stematično, pogosto izven okvir- jev možnosti, ko je kolektiv vla- gal celo obratna sredstva v inve- sticije, za katere niso imeli zago- tovljenih kreditov. Ф Družbeno upravljanje, ozi- roma organi delavskega upravlja- nja na posestvu niso odigrali do- volj pozitivne vloge in so premalo razmišljali o realnih možnostih razvoja, premalo so bili povezani z občino in niso opozarjali na te- žave, ki so se nabirale ob spreje- manju novih nalog. O Končno je tudi s strani ob- čino bilo prav gotovo premalo naidzora in poglabljanja v pro- bleme tega kmetijskega gospodar- stva. Podobno kot »Lava«, je tudi KG Vojnik končalo poslovno leto z občutno izgubo dn sicer v višini sedmih in pol milijonov. Ta iz- guba je nastala pri proizvodnji mlade pitane živdne, sesnih telet, pri vzreji bekonov, zlasti pa pri hmelju in nekaterih poljedelskih kulturah. Tu je poleg slabih vre- menskih razmer k izgubi pripo- mogla tudi huda( razitresenost zemljišč. Vse kar le slabo ¡e tudi drago. •. Nastali položaj je najbolj ¿te- meljito orisal predsednik okraja tov. Riko Jerman, ki je dejal, da v primeru »Lave« in KG Vojnik ne gre za klasični primer grehov kot so odtujevanja, poneverbe in podobno. Tu gre za »greh skupne krivde slabega vodenja gosipodar- stva«, tako s strani kolektiva in deloma tudi občine ter olera j a. Dejal je, da je to otipljiv primer p>omanj'kljive skrbi za akumula- tivnost proizvodnje. Slaba organi- zacija dela in pretirana plahost organov delavskega upravljanja pri ocenjevanju nalog in dejan- skih zmožnosti ima tudi svoj ne- gativni delež pri vsem tem. Vendar, tako je tov. Jerman poudaril, je nujno, da kolektiv novega združenega posestva pre- vzame gospodarjenje brez prive- skov negativnih posledic iz pre- teklosti, da se »osvobodi zgodovi- ne« in da pod temi pogoji začne plansko in v redu gospodariti. Ko je odgovarjal na zahteve po- sameznikov o povečani kontroli v bodoče, je dejal, da ima družba, ki bo sanirala izgube in dala go- spodarstvu možnost nadaljnjega razvoja, polno pravico soudeležbe pri upravljanju gospodarjenja, če- prav to naj ne pomeni vmešava- nje in pa morebiti pojem prisilne uprave. Na tem kraju je zdaj veliko gradbišče. Nastaja prvi odprti hlev bodo- čega velikega obrata za proizvodnjo mleka v Žepini... Perspektiva Je vredna zaupanja Razprava je bila izredno živah- na, s strani posameznikov pa kar preveč pesimistična kar zadeva nadaljnji razvoj posestva »Celje«, ki naj po končni ureditvi obsega nad 600 hektarjev obdelovalne zemlje. Zlasti bi oporekali tistim, ki na Zepino gledajo z nezaupa- njem, če v prvih letih, 2dasti pa telo dni po dokončanih hidromeli- oracijisküi idelih, ne daje polne proizvodnje. Popolnoma razumlji- vo je_. da bo zemlja, »ki je tre- nutno bolj primerna za proizvod- no opeke«, ne bo mogla do po- polne agromelioracije dajati tiste- ga kar se od objektov namen j inih visoki proizvodnji pričakuje. Ver- jamemo pa lahko, da bo Žepina v petih letih postala resnično plodna, saj iso ureditveni načrt iz- delali naši najboljši strokovnjaki. Da bi kolektiv kmetijskega go- spodarstva »Celje« res razbreme- nili vseh zavor in mu omogočili neoviren razvoj, so odborniki po izredno temeljiti razpravi izgla- sovali sanacijo nastalih izgub, prevzeli so obveznost plačevanja anuitet za investicije za dobo pe- tih let in se odločili za pomoč in kreditiranje v načrtu predvidene razširitve proizvodnje. Za razpravo o stanju kmetij- skih zadrug je ostalo le še malo časa. Na osnovi analize so ugoto- vili, da so vse zadruge v celjski občini v precejšnjih težavah. Naj- bolje ista gospodarili zadrugi Voj- nik in Dobrna, nekoliko slabše Celje in Škof j a vas, na spodnji meji so štorska in strmška za- druga, medtem ko zadrugo v Lju- bečni poleg težav objektivnega značaja bremenijo tudi neurejeni notranji odnosi. Na seji so odbor- niki izglasovali utemeljena poso- jila v višini 82 milijonov za os- novna sredstva v sedmih zadru- Na koncu so zelo ostro obrav- navali vzroke škode na hmelju v zadrugi Strmec, kjer je zaradi ne- pravilnega škropljenja ali pa sla- bih zaščitnih sredstev nastala prava nesreča za tamkajšnji pri- delek. Analiza strokovnjakov je namreč ugotovila, da je škoda na- stala zaradi slabe lepljivosti za- ščitnega škropiva, ki ga je dežev- je sproti spralo in ni bilo učinko- vito proti močnemu vdoru pero- nospore. —c. POKLIC PO ŽELJI V vrstah ARMADE Spet gre šolsko leto h kraju in številni mladeniči se odločajo za svoj bodoči poklic, za svoj na- daljnji študij. Ne bodo redki v naši domovini, ki so se in se bo- do odločili za najbolj časten, lep in pester poklic v vrstah Jugo- slovanske ljudske armade. Govoril sem s fanti, ki okleva- jo, ker nekaterih stvari ne po- znajo. — Težimo za mirom in razoro- žitvijo! Ima vojaški poklic še bo- dočnost? — Ne vem, ne morem se otresti občutka, da je to naporen študij in naporen poklic? — Biti vojak je gotovo lepa stvar, toda vse življenje? Kaj, če hi si kdaj zaželel spremembe? Taka in podobna vprašanja po- stavljajo fantje, ki jih sicer mi- ka, pa se ne morejo odločiti... Delajmo, kakor da ho sto let mir in bodimo pripravljeni, kakor da bo že jutri vojna! Te besede tovariša Tita so dovolj jasna opre- delitev vloge naše ljudske arma- de. Drugo kar zavrača pomisleke o slabši perspektivi vseh, ki se odločijo za službo v armadi, je to, da ravno armada najbolje izšola ljudi v razne specialnosti, saj vo- jaške akademije dajejo najboljše inženirje, zdravnike, ekonomiste, Igtalce, strojnike, pomorščake. Vo- jaške akademije so tiste, ki spri- čo oblike študija dajejo gojen- cem najširšo izobrazbo. Verjetno noben poklic ne vsebuje toliko pestrega študija mimo vojaškega. Vojaške vede so pravzaprav splet vseh znanosti in specialnosti. Pa poglejmo kakšne vojaške akademije in visoke šole letos pri- čakujejo absolvente gimnazij in njim enakih srednjih in strokov- nih šol: Vojaška akademija, letalska vo- jaška akademija, letalska tehni- ška akademija, vojaška pomorska akademija, mornariška tehniška akademija, vojaška tehniška aka- demija, vojaška tehniška akade- mija za tehniško službo in zveze, intendantska vojaška akademija, sanitetna šola za aktivne oficirje in višja šola za medicinske sestre. Je katera izmed teh special- nosti, ki nima enakovrednosti z visokimi šolami na civilnih vi- sokih šolah? In pogoji? Za vse, razen za tiste, ki nimajo dokončane sred- nje šole, traja čas študija tri leta oh popolni preskrbi, da za ves čas študija odpade vsakršno finančno breme na starše. Živ- ljenje v vojaških akademijah pa prav gotovo presega pestrost živ- ljenja ostalih študentov, ki se še vedno borijo za različnimi teža- vami od stanovanj, skromnih šti- pendij, neurejenega življenja in podobnim. Kar pa zadeva poznejši poklic sam, je današnji položaj oficir- jev daleč od predvojnih razmer. Kdor konča vojaško akademijo je dolžan samo deset let ostati v ar- madi, čeprav se velika večina po tem času odloči za ,stalno službo v vrstah JLA. To so nekateri odgovori na po- misleke, a končno dodajmo še ono kar je najvažnejše: Ali ni najsvetejši in najlepši poklic za mladega človeka biti na straži miru nekje v brezkrajni peščeni pokrajini Sinaja, čutiti varno ljudstvo za hrbtom na meji domovine, rezati z jeklenimi krili naše svobodno nebo in va- love našega sinjega Jadrana? Ali ni najbolj moško in ponosno to, da si varuh vseh, ki jih ljubiš, ki jih spoštuješ, da si branilec svojega ljudstva in domovine? Po treh letih šolanja so mladi gojenci letalske akademije postali ofi- cirji. Z njihovih obrazov sije mladostna možatost, ponos in zdravje. Letovanje borcev v Rovinju Tudi letos je Okrajni odbor Zve- ze borcev v Celju pripravil letova- nje za bivše borce v Roviiju, pri- kupnem obmorskem letovišču v Istri. Letos se bo zvrstilo 6 izmen borcev in 1 izmena otrok borcev po 10 dni. Prva izmena je odpotovala na od- dih 9. junija. Upravni odbor in delavski svet podjetja ZLATARNE CELJE razpisiijeta delovno mesto sekrelorja podjetja Pogoj fakultetna izobrazba ali srednješolska izobrazba z daljšo prakso. Pismene ponudbe je treba poslati na upravo podjetja do 30. junija 1960. Plača po tarifnem pravilniku ali osebnem do- govoru. Kmetijski pobliski ob obsoieljski cesti Soparno vroče je pripekalo sonce in nad cesto je bilo videti trepetanje zraka, kot bi gorel eter. »Skoda« je trdo odbijala sunke, ki jih je dobi- vala od razgrete, jamaste ceste. Na Mestinjskem križišču smo zavili v smeri proti dolini ob Sotli. V hipu sp zacvilile zavore, ko smo zagle- dali lepo zalite voliče in junce. Gru- ča kmetovalcev in mestinjskih za- družnikov se je gnetla med njimi. Upravnik zadruge v Mestinju Vin- ko Skale se je razvnemal, da mu je sivi letni klobuk zlezel proti zatilju, kot bi izzival na korajžo. »Kaj? 230 din ti naj plačam! To- liko še nikomur nisem, pa tudi tebi ne bom!« je pribil proti obotavlja- jočemu se prodajalcu. »Dam 210 din in pelji ga v hlev.« »Ne! Dajte 225 din, pa sva bot! Ce ne, ga dam nazaj na voz! Take robe še nikoli niste odkupili, veste!« je mešetari! kmetic. »To pa drži! Saj sem videl, kakš- ne ste zadnjič odkupili. Take ni bi- lo, pri moji veri, take pa ne!« je posegel v besedo sosed. Tako nekako je menda ob pone- deljkih vsekdar pred odkupnim me- stom mestinjske zadruge. Nismo dočakali, da bi udarili kupčijo. Sli- šali smo še tovariša upravnika, ka- ko je zatrjeval: »Letos je živine do- volj. Reči moram, da je položaj po- polnoma drugačen kot ani v tem Času. Živine je kar precej in ponud- ba dokajšnja.« Lepi so bili sivkasti volici, vendar bi se dali še bolj do- pitati. Prisedel je še upravnik pristavške zadruge, ki je dotlej opazoval od- kupno dejavnost svojega soseda in poudaril, da je tudi pri njih živino- reja temelj zadružnega gospodar- stva. »Pšenico pa tudi sejemo in prav bi bilo, da bi je še več, ker na določenih legah posebio pri nas prav imenitno uspeva.« Pred leti so bili rekorderji v pridelku pšenice in uspeh je vedno vzpodbuden za na- daljnje prizadevanje. Lastnega zem- ljišča nimajo kdovekaj, pač pa vid- no raste moč kmetijskega gospodar- stva JeLšin grad, ki ima tu čeden obrat. S posestvom pa delujejo v sožitju, saj smo še slišali, kako sta se z direktorjem ing. Marincem po- godila za pomoč, ki jo bo nudil za- družni traktor pri košnji. Pribrzeli smo še v Imeno, kjer se dolina ob Sotli sprosti v valovito preprogo zelenih trav. Visoke trave povečini še stoje. Le virštanjski jel- šingrajci so jih med prvimi podrli in so pravkar nalagali veliko trak- torsko prikolico. Lepo je dišalo vro- če seno in nasmejani so bili črno- kožni delavci. V lepem so posušili in pridelek je, čeprav v splošiem še nizek, s 40 do 45 stotnim donosom kar lep. Sotelski Na Imenskem polju je z melioracijo pridobljenih nad 300 hektorjev po- vršin, ki bodo v kratkih letih postale sposobne za visoko poljedelsko proizvodnjo... Razbremenimo kmetijske proizvajalke pri domočih delih v Sloveniji se približno 170 tisoč gospodinjstev ukvarja s kmetij- stvom. Se tisoč več pa je v naši re- publiki žena, ki so tudi same kme- tijske proizvajalke, to pomeni, da gospodinjijo svoJ! družini in so po- leg tega aktivno vključene v proiz- vodnjo, bodisi na svojem ali na po- sestvu družbenega sektorja. Pri vsem tem pa moramo upoštevati tu- di, da so žene še posebej v Slove- niji na marsikaterem posestvu edina delovna sila. Družbeii plan pa predvideva povečanje kmetijske pro- izvodnje v letošnjem letu skoraj za četrtino. Takšen napredek bo spričo preobremenjenosti kmečke žene le težko tudi dejansko uresničiti, kajti pogoj zanj je razbremenitev žena, da bodo pri kmetijskem delu izkaza- le večjo storilnost. Kmečka gospo- dinjstva je treba torej predvsem pri- lagoditi splošnemu dvigu standarda saj bo posredno tudi družbeni pro- dukt, ki ga bo prispevalo kmetijstvo, mnogo pripomogel k dvigu standar- da kmečkega prebivalstva. Poglavitno vlogo pri razbremeni- tvi kmečke žene je družba zaupala občinskim zavodom in centrom za pospeševanje gospodinjstva. Ti naj bi že takoj v začetku, ko ustanav- ljajo servise za razbremenitev dru- žine, predvsem žeie, prevzeli vlogo usmerjevalca in pomočnika. To ve- lja še zlasti za podeželje, kjer so problemi, ki tarejo mestno prebival- stvo, prav tako pereči. Zavodi in ob- činski centri pa naj bi bili močna opora gospodinjstvom, ki bodo sku- šala steči s časom, ki v njem živi- mo. Na podeželju bodo kakor v mestih stanovanjske skupnosti, odnosno njihovo vlogo naj bi prevzeli kra- jevni odbori. Na vasi težimo za isti- mi cilji, kakor v mestih, pomagati družinam in reševati njihove pro- bleme. Tu bo še zlasti stopila v ospredje zahteva po varstvu, vzgo- ji in prehrani šolskih otrok. Marsi- kje so kuhinje na podeželju dobro razvite, vendar se je vse doslej pre- malo posvečalo pozornosti priprav- ljanju glavnega opoldanskega obro- ka. Krajevne stanovanjske skupno- sti bodo morale čimprej resno ob- ravnavati in zadovoljivo rešiti tudi problem varstva in izvenšolske vzgoje otrok. Naloga občinskih centrov, zavo- vodov in krajevnih skupnosti pa je tudi, čimprej rešiti vprašanje pre- hrane odraslih delavcev. Tu ne mi- slim samo tistih, ki ostajajo več ka- kor pol dneva na svojem delovnem mestu, ampak celotno kmečko pre- bivalstvo, ki često zametuje zdrave in hranilne domače pridelke in ker je tudi sicer še precej nepoučeno o pripravljanju in sestavljanju hrane. Zgoraj naštete ustanove so na tem področju svojega delovanja res žele že zavidljive uspehe. Te ustanove hkrati že pričenjajo vpeljevati kon- serviranje živil preko zime, kjer po- magajo z nasveti ali pa prevzamejo pridelke v predelavo. V mnogih cen- trih pa bodo že v kratkem času za- čeli uporabljati naprave za globoko zmrzovanje živil. Pomembne servisne usluge, ki naj bi jih čimprej uvedli pri zavodih in centrih na vasi so tudi dostava živil na dom, peka kruha (to poveč ni že obstaja), pranje, krpanje in likanje ter komunalne usluge. Modernizacijo kmečkih gospodinj- stev bomo najlaže približali prebi- valstvu s predavanji, tečaji in semi- narji. V pomoč pri tem pa nam bo mladina, ki obravnava gospodinj- stvo kot poseben predmet v šolah in je s temi problem'' seznanjena. Brez dvoma bodo uslužnostne ustanove sprva naletele na mnogo ovir, saj bodo na vasi začele skoraj povsem novo in neznano dejavnost. Vendar o uspehu ne moremo dvomiti, kajti kmetijskim proizvajalcem samim je prav tako mnogo na tem, da zvišajo skupni družbeni produkt in torej po- sredno dvignejo tudi svoj standard. 2ene-proizvajalke v kmetijstvu pa bodo morale biti prizadevie in sa- me vzpodbujati ustanove, ki bodo nastajale in se borile z začetnimi te- žavami. Nasveti Sneg hitreje stepemo, če mu do- damo ščepec soli ali nekaj kapljic limonovega soka. Vendar pa mora- jo biti beljaki popolnoma ohlajeni in brez primesi rumenjaka. Soli v solnici dodamo nekaj zrnc riža. Ta vpija vlago in sol ne posta- ne vlažna in gručasta. Svež ali še topel kruh laže reže- mo, če pomočimo nož v vrelo vodo ali ga ogrejemo. Lahko režemo tudi tanke rezine. Ce smo omako ali juho preveč so- lile, kuhamo v ijej nekaj časa su- rov krompir zrezan na koščke. Se bolje razsolimo, če Krompir nariba- mo. Prepečenec, kekse in drugo taks- no pecivo hranimo v zaprtih ploče- vinastih posodah. Tako ne izgubi krhkosti in arome. 6 CELJSKI TEDNIK — Stev. 23 — 10. junija 1960 ZA MALE BRALCE Mladim bralcem v prejšnji rubriki smo napi- sali, da bomo za nekaj časa pre- nehali z nagradami. Zdaj pa smo se domenili, da bo uredništvo vsakih štirinajst dni — torej ta- krat, ko rubrika izide — prispe- valo tri nagrade za najboljše pri- spevke. Prva nagrada bo tisoč di- narjev, naslednji dve pa po pet sto. Upamo, da bodo zdaj pisma spet marljiveje romala v naš poštni predal. Hkrati se zahvaljujemo Milanu Jeršiču' in Heleni Zdolškovi za poslani križanki. Eno bomo v pri- hodnji številki prav gotovo obja- гпИ. Zdaj, ko se bodo kmalu za- čele počitnice in s tem burni do- življali za vas, menimo, da nam boste še bolj pridno pisali. Po- trudite se, da bo prispevek čim boljši in morda boste dobili celo lepo nagrado. Do naslednje šte- vilke pa vam želimo v šoli pri zaključevanju ocen veliko sreče. Reporter JANEZEK med podmladkarji RK V Laškem V nedeljo sem moral spet po služ- beni dolžnosti z beležnico in foto- aparatom (oh, oprostite, tega sem pozabil doma!!!) na lov za zanimi- vostmi med mlade podmladkarje Rdečega križa v Laškem, ki so prav ta dan razvili svoj prapor. Verje- mite mi, da nisem pričakoval, da je pri njih tako prijetno. V lepem senčnem vrtu.hotéla »Sa- vinje« se je kar trlo malčkov — pa tudi odraslih je bilo precej — in ce- lo dve ali tri stojnice, kjer so pro- dajali pijačo, sem opazil. Ko sem se utatoril med množico in stopal na prste, da bi bolje videl na oder, je mimo mene prišla četica najmlajših z belimi zastavicami in rdečim kri- žem v sredini ter mi zaprla pot in zastrla pogled. Ziv-žav povsod na- okoli, ki pa je utihnil takoj, ko so na odru razvili prapor podmladka Rdečega križa. Kako lepo je bilo vi- deti belo zastavo in številne spo- minske trakove, ki so jih obesili na- njo vidni politični predstavniki, pa tudi predstavniki podjetij. Nenado- ma se je vsem prisotnim utrgai vzdih občudovanja in začudenja — podmladkarji so namreč dobili v dar še popolnoma nov diaprojektor! Kmalu nato je na oder stopila ljubka deklica in podmladkarje osnovne šole v Laškem pozdravila v imenu sovrstnikov iz Šoštanja. 2e sem mislil, da bo to konec priredi- tve, pa sem se tako zmotil, da me je še zdajùe sram. Za predstavnico podmladkarjev iz Laškega, ki je go- vorila o vlogi in nastanku Rdečega križa (brez kakršnega koli zatika- nja!), so se zvrstili cicibani, pionir- ji in pionirke in vsi so hoteli poka- zati, kaj znajo in koliko vedo o Rdečem križu. Nastopili so palčki skakalčki, nato sem videl točko Jal- na pri zdravniku in spet pionirje prvega razreda, ki so zapeli tri pe- smice, pa še in še. Rečem lahko le to, da je velika škoda, ker vas ni .bilo zraven. V tistem treiutku me je nekdo po- cukal za lase in ves jezen sem se obrnil. Pa so se jni usta nehote raz- lezla v nasmeh, ko sem v naročju oöka zagledal majhnega fantka, ki je na vse strani mahal z belo zasta- vico. Vse kaže, da bo tudi on nekoč doiber podmladkar Rdečega križa. . Ko sem se vozil v vlaku, tako na- bito polnem, da so ljudje morali sta- ti na stopnicah, so mi le lepe misli na podmladkarje RK v Laškem ohranile dobro voljo, kajti od vseh strani so me tako stiskali, da sem šele takrat raizumel, kaj pomeni »bi- ti stlačen kot sardine«. Vaš reporter Janezek Darjo sem našla pri najljub- šem opravilu. Navdušeno je ri- sala in če dobro pogledate, boste videli, kaj je takrat na- stalo pod njenim čopičem. »Darja, ali rada rišeš?« Nič odgovora! »Pa že dolgo rišeš?« Spet nič! Potem je nenadoma vstala, stopila v sobo, prinesla trebu- šasto mapo in mi jo položila na kolena. Sedla je poleg mene na majhno pručko in mapo od- prla. Vse polno risb. Vsaka je oštevilčena in na vsaki je da- tum. Presneto, sem si mislila, Dar- ja pa že dolgo riše! »Kdaj boš pa šla v šolo?« Kot bi odprla zapornice, se je vsulo iz njenih ust: »Veš, jeseni! Pa se nič ne bo- jim, ker že sedaj hodim v vrtec. Pa bom še vseeno risala.« »In boš pridna?« »Kaj je treba biti v šoli pri- den? Si bila tudi ti pridna?« Kočljivo vprašanje! Da mi ne bi bilo treba odgovoriti, sem se raje poslovila. Darja pa mi je obljubila, da bo nekoč nekaj narisala tudi za našo rubriko. RAZSTAVA otroških izdelkov (Kaj vse lahko izdelajo pridne otroške roke pod skrbnim vodstvom, je pokazala nedavna razstava, ki so jo priredili šol- ski otroci iz Vitanja v prosvetni dvo- rani. Na njej je bilo nazorno prika- zano tudi delo krožkov, ki jih je na šoli kar 22. Lepi so bili zlasti izdelki tehničnega in risarskega krožka. PREVARA Sedela sem pri oknu in se učila. Bilo je zgodaj in hotela sem videti, kako bo vzhajalo toplo pomladansko sonce. Imeli smo prost dan in vsta- la sem zgodaj, da bi izpolnila ob- ljubo, ki sem jo dala mami. Sonce je vzšlo in kmalu je postalo vse na- okoli živahnejše. Opazovala sem ljudi, ki so hodili v službo. Nekateri hitro, drugi počasi. Tudi otroci so prišli na vrt, plezali so po drevju, trgali cvetice in se igrali. Postajalo je vedno topleje, sonce je sijalo vedno bolj prijazno in po- šiljalo žarke na knjigo, ki je ležala odprta na mizi. Skozi okno je v so- bo segala lepa češnjeva veja. Njeni cvetovi so bili tako ljubki in pri- jazni, da se mi je zdela najlepša na svetu. Vse to me je zvabilo iz sobe. Odšla sem na vrt in se igrala z ma- limi brezskrbneži, ki niso vedeli, kaj je šala in kaj nas šoIaTJe tare. Z njimi sem lovila metulje in mušice, trgala cvetice in se skrivala. Ko je prišla mama domov, sem spet sedela za mizo in strmela v knjigo, čeprav nisem prebrala niti strani. »Pojdi malo na vrt, saj si se ves dan učila!« V duši me je zabo- lelo, pa sem na vrt vseeno stopila. Zvečer sem se vrnila, zagledalla sem se v nebo in drobne zvezdice so me spominjale pravljičnega življenja. Svetel mesec je sijal na cvetočo češnjo, ki je bila v srebrni mesečini še lepša. Toda, ko sem bila vprašana... Spoznala sem, da sem prevarila s-ebe, ne mame. Vzela sem knjigo in odšla za hišo, kjer je žuborel poto- ček. Vendar se nisem dosti naučila, preveč me je peklo v duši. Videla sem potoček, cvetoče drev- je, videla vse lepote našega vrta, pa se mi je zdelo, da vse zaničljivo strmi vame. Celo rumene narcise, ki so rasle ob potočku so žalostno sklo- nile glavice in zdelo se mi je, da so ovenele. Toda, še bodo dvignile gla- ve, prav tako kot jo bom dvignila jaz, ko v moji duši ne bo več tega pekočega občutka. Tea Butinar Celje, Vodnikova 9 KOSTRIVNICA POTREBUJE UČILNICO Prav čedna je Kostrivnica pod Hočem. Edino šola je starinska in tesna, da ne bo več kos velikemu pritoku učencev. V treh tesnih učil- nicah se je že letos stiskalo preko 240 otrok v 6 oddelkih. Jeseni pa bi bilo poučevanje onemogočeno, če ne bi občinski ljudski odbor ukrenil vse potrebno, da se dogradi še vsaj če- trta učilnica. V takem raztresenem podeželskem kraju je dejansko ne- mogoče poučevati v treh izmenah, K>sébno še pozimi. Kostrivničani se K)je, da se bo z morebitnimi načrti ali deli predolgo odlašalo in med počitnicami delo ne bo opravljeno. Kostrivnica nujno potrebuje vsaj še eno učilnico. r. Turška lipa Sonce je toplo sijalo skozi šolska okna. Bil je odmor in vsakdo je te dragocene minute krepko izkoristil. Tu se pravzaprav začenja moja po- vest. S prijatelji sem se med tistim usodnim odmorom pogovarjal o znamenitosti mašega kraja. Vsakdo je povedal svoje in tako je prišel na vrsto tudi sošolec Bdi: »Ob 'našem gradu raste ,turška li- pa'. Tako jo imenujejo ljudje. Pra- vijo, da so tam v davnih časih ubi- li Hasan-pašo in da so Turki na nje- gov grob zasadili lipo ...« Tedaj je na hodniku zazvonilo, v razred je stopila učiteljica in Edo je nehal s svojo zgodbo. Začel se je pouk, toda po meji glavi se je mo- tal Hasan-paša. Kar videl sem ga, kako je pred obleganim gradom ukazal svojim janičarjem: >Naprej! Pogazite te neverne pse!« Vrsta ko- njenikov je zdrvela proti gradu in čisto na čelu je jezdil Hasan-paša. Zaman je bi! ves odpor grajskih ljudi. Vrata so se vdala in začelo se je mesarsko klanje, kot pravi Prešeren. Toda prav tedaj, ko je bi- la zmaga že čisto na turški strani, je padel s konja Hasan-paša. Pre- bodla ga je puščica. Kmetje so zbe- žali z gradu, Turki pa so svojega pašo poibrali in ga pokopali v tuji deželi, kjer ga je zalotila smrt. Na gomilo so posadili tipico v trajen spomin Hasan-paše. Lipica je zrasla v lipo, grad pa je razpadel v ruše- vine. In zdaj sredi njih stoji stolet- na lipa, ki v svojih koreninah čuva skrivnost smrti Hasan-paše. »Povej mi zadnjo lekcijo v zem- ljepisu!« sem v tem zaslišal učite- ljico. Toda moje misli so bile pri Hasan-paši in njegovi turški lipi. V redovalnico pa je učiteljica poleg drugih lepih redov, postavila enko v spomin na »turško lipo«. Pozne- je smo se s prijatelji še dolgo po- govarjali in mojo enojko smo ime- novali »turška enka«. Strašek Milenko, Pilštanj št. 15. Lesično Pionirji in promet NA ŠMARSKEM V vseh pionirskih , odredih na Smarskem se pripravljajo na izpite iz prometnih predpisov. Med prvimi so uspešno 'Opravili izpite in prejeli značke in izkaznice AMSJ pionirji višjih razredov pri osnovnih šolah v Lesičnem, Virštanju, Polju ob So- tli, kjer se je za akcijo zavzelo pred- vsem Avto-moto društvo Bistrica ob Sotli. Njihova komisija pod vod- stvom prizadevnega društvenega predsednika Slavka Sotoška je ob- iskala imenovane šole. Posebno ve- selje pa so imeli pionirji, ki so ob strani učitelja za praktične vožnje Jožeta Robeka vozili avto. To je bi- lo doživetje posebno za hribovske otroke, ki zelo redko sedejo v avto. Pred dnevi pa so zelo uspešno polo- žili izpite tudi pionirji iz Pristave, kjer je komisiji predsedoval učitelj za praktične vožnje pri društvu LT Šmarje tov. Tašner. Prav kmalu pa bodo začeli z izpiti tudi na šolah v Rogaški Slatini, kjer bo vodila iz- pite komisija LT Rogaška Slatina. Tako so si tri društva razdelila od- rede na Smarskem in bodo do za- ključka šols'kega Jeta skoraj vsi pio- nirji višjih razredov v šmarski ob- čini opravili izpite iiz prometnih predpisov. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje po določilih 90. člena Uredbe o ustanav- ljanju podjetij in obrtov (Uradni list PLRJ, št. 51-424/53) mesto UPRAVNIKA KMETIJSKE ZADRUGE LJUBECNA Ponudniki morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:' — da ima visokošolsko izobrazbo — inženir agronomije, ali — da ima kmetijsko srednjo šolo — kmetijski tehnik, aH — da ima nižješolsko izòbrazibo in večletno prakso v vo- denju kmetijstva. Pravilno opremljene prošnje je vložiti do 25. junija 1690 na Občinski ljudski odbor Celje — Komi.s'iji za imenovanje direk- torjev. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Komisija za imenovanje direktorjev TOMBOLA Zgoraj: pogled na množico; spodaj (od leve proti desni) Ignac Cede, iVlanja Guček ter Rudolf Pibrovc Kadar koli se je z glavnega odra na letališčn v Leven oglasila trobenta, je več kot trideset tisoč ljudi dvignilo glave in prisluhnilo. Zavladala je tišina. Le tu in tam je zavriskal kak otrok, ki ni razumel, zakaj očka tako napenja ušesa. Številka trinajst, številka trinajst . . . In kakor da bi imeli vse glave prive- zane na eno samo vrvico, ki jo čisto na koncu drži nevidna, a močna sila, so se takoj zatem sklonile in iskale . . . Nekatere obraze je raztegnil nasmešek, drugi so ostali nemi, kakor da se jih ničesar ne tiče . . . Tako je bilo v nedeljo ves ptjpoldan na tomboli počitniške skupnosti pri ob- činskem sindikalnem svetu v Celju. Tako je bilo do tedaj, ko se je na glavnem odru priglasilo kar 26 igral- cev, ki so imeli prečrtane prav vse šte- vilke na karti. Kdo izmed teh naj dobi avto, motor . . . Odločil je žreb. Prvo nagrado je dobila gospodinja Marija Guček iz Zidanega mosta, drugo, prav tako Fiat-600, pa posestnik Ignac Cede iz Petrovč. Tovarišu Pibrovcu, ki je v imenu pri- reditelja razdeljeval dobitke, se je naj- prej oglasil tov. Cede. Na obrazu se mu je videlo, da ga je popoldanska vročina precej zdelala. Bil je videti utrujen in vesel hkrati. Kako tudi ne! Avto za sto dinarjev, to niso šale ... — Velikokrat sem že bil na tomboli, a še nikoli ničesar pomembnejšega do- bil, je pripovedoval. — Kaj bom z avto- mobilom? Ne vem, bržkone ga bom pro- dal .. . Zatem sta ee skozi gnečo prerinila mož in žena. Bila sta razburjena in je- zila sta se, ko sta le š težavo napredo- vala. Ljudje so pač ljudje, radovedni, zlasti še, kadar gre za tako srečne do- bitnike . . . Ona je držala v roki lisitič) in na njem je bilo napisano: prva na- grada — avto Fiat 600. Bila je Gučkova. — Kaj boste pa vi z avtom? — Tega bova zadržala, starega pa pro- dala . . . Potem so se zvrstili še drugi. Tombola se je nadaljevala. v drugi seriji je na oder prišlo že 37 ljudi. Tudi ti so imeli na svojih kartah začrtane vse številke. Sedemintrideset jih je bilo, toda dobitkov le še 24. Vseh tombol je bilo namreč petdeset, šestin- dvajset pa so jih pobrali že v"pirvi sku- pini. Tudi zdaj je odločil žreb. Trinajst jih je ostalo praznih rok, pa čeprav so imeli v rokah tombolo. Takšna so pač pravila igre. V celoti je prireditelj razdelil 50 tom- bol, 160 dobitkov za pet izklicanih šte- vilk v eni vrsti in 250 nagrad za štiri številke v eni vrsti. Celjski trg star krompir 24 (25—30), nov krompir 80 (—), stara čebula 108 (120), nova če- bula 50 (80-100), star česen 110 (200), nov česen 160 (120), solata 120 (80-120), špinača 50 (100-150). radič — (100-150), peteršilj 100—180 (100—200), zelena — (100), koleraba 90-100 (120), por 40 (70), pesa 100 (100), korenjček 180 (90—100), redkvica 80 (80), stročji fižol 200—300 (-), stročji grah 130 (—), ohrovt 60 (—), beluši - (300), češnje 80 (80-100), ja- gode 115-120 (240—360). Trg je bil v zadnjem tednu slabo pre- skrbljen, čeprav je bilo vreme lepo in bi se morala ponudba mlade zelenjave občutno povečati. Ponovno so poskočile cene peteršilju, korenju in jajcam, po- cenili pa so se mlada čebula, krompir in češnje. Gibanje pr&bivalstv v času od 28. maja do 4. junija 1960 je bilo rojenih 27 dedkov in 28 deklic. Poročili so se: Janez Zakonjšek, strojni tehnik in Iva- na Kočevar, uslužbenka, oba iz Celja. Djordje Piano, uslužbenec in Magdalena Mrevlje, uslužbenka, oba iz Celja. Milan Pogelšek, elektromonter in Milenka Man- dič, šivilja, oba iz Celja. Ivan Vogel- sang, íinomehanik-mojster in Romana Rajh, uslužbenka, oba iz Celja. Anton Knez, mizarski pomočnik in Olga Hra- pot, medicinska sestra, oba iz Celja. Božidar Mohorko, predmetni učitelj iz Ptuja in Ružica Vindar, uslužbenka iz Celja. Maksimiljan Maček, trgovski po- močnik in Erna Pirš, knjigovodkinja, oba iz Celja. Jožef Kovač, krojaški po- močnik in Antonija Cebular, poljska de- lavka, oba iz Celja. Jožef Topolšek, de- lavec iz Rožnega vrh« in Justina (Gori- šek, delavka iz Zgornje Hudinje. Jožef Mramor, poljedelec in Marija Cepin, poljedelka, oba iz Buč. Jožef Hrastnik, avtomehanik iz Lucas Road Burwood, Sydney — Avstralija in Jožefa Ramšak, prikrojevalka iz Celja. Avguštin Geršak, poljedelec in Kristina Pilih, poljedelka, oba iz Tmovelj pri Celju. Umrli so: Mirko Zupanič, strojni ključavničar iz Šoštanja, star 28 let. Marija Višnar, gospodinja iz Celja, stara 77 let. Marija Marovt, upokojenka iz Celja, stara 64 let. Ignac Selčan, upokojene^; iz Zlateč, star 57 let. Srečko Merzlak, otrok iz Sv. Florijana, star 6 mesecev. i(ronika nesreč z MOTORJEM je padel Franc Razboršek iz Celja. Po- škodoval si je hrbtenico in rebra. PRI DELU si je poškodoval prste na roki Valter Fece iz Velenja. NESREČNI PADCI Pri padcu si je zlomil nogo Anion Oblak iz Vrbja pri Žalcu. — Nogo si je zlomila tudi Marija Lnkančič iz Polzele. — Frančiška Tovornik iz Pečovnika je padla in si poškodovala nogo. — Ko je neprevidno prečkala cesto, je padla pod vprežni voz Jelka Jeranko iz Trnovelj. Poškodovala si je nogo. — Mirko Jago- dic iz Irja pri Rogaški Slatini in Alojz Piki iz Vranskega sta padla. Prvi si je poškodoval glavo. Piki pa je dobil po- škodbe po glavi. — Anica Godina iz Vrhol pri Zgornji Ložnici se je kot so- vozač peljala z motorjem. Padla je in si poškodovala obe nogi. — Vinko Les- kovar iz Videz pri Slovenski Bistrici je padel z motorjem. Poškodoval si je nogo. RAPZIS Razpisujemo prosta učna mesta za vajence v naslednjih go- stinskih poklicih: 16 VAJENCEV ZA NATAKARJE 10 VAJENCEV ZA KUHARJE 4 VAJENCE ZA GOSTINSKE SLAŠČIČARJE Pogoji: opravljena osemletna šola, starost od 14 do 18 left, da je duševno in telesno zdrav in sposoben se učiti zadevnega poklica. Vloge s priloženim zdravniškim spričevalom, zad^njim šol- skim spričevalom, priporočilom šole in izpiskpm iz rojstne matič- ne knjige se morajo poslati do 30. junija 1960 Gostinski zbornici za okraj Celje v Celju. Prednost imajo moški vajenci. GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE V CELJU CELJSKI TEDNIK — Stev. 23. — 10. junija I960 Odlični rezultati celjskih olimpijskih kandidatov Y počastitev desete obletnice gjioostojnega atletskega društva jiladivar je bil v soboto popoldne ^elik miting, ki so se ga razen jtletov iz Beograda in Zagreba udeležili še mnogi tekmovalci iz jjjubljane, Novega mesta in Ma- ribora. Razumljivo je, da je Kla- ^var poslal v borbo ne le vso glito, temveč tudi številno zastop- stvo mladih tekmovalcev. Rezul- tati, ki so jih dosegli domačini so potrdili, da so vsi olimpijski kan- didati (razen Kača) dobro priprav- ljeni in v odlični formi ter da ima AD Kladivar za njimi dolgo vrsto mladih nadebudnih tekmo- valcev. Največji uspeh med nji- mi je dosegla OLGA SlKOVEC- L,UNCER, ki je v teku na sto metrov postavila nov državni re- Kord v času 11.9 sekunde. Lorger je progo čez visoke ovire znova premagal v odličnem času 13.9 sekunde, zraven tega pa je dose- gel izvrsten rezultat še v teku na sto metrov. Ta disciplina je bila zanimiva tudi zavoljo tega, ker , sta se vnovič srečala Gluk iz Ma- , ribora in domačin Kolnik. V tem dvoboju je bil Kolnik hitrejši, pa čeprav sta oba dosegla isti čas. Važič je v teku na 1.500 metrov postavil letošnji najboljši rezul- tat v državi. Deseterobojec Kolnik pa se je izkazal še pri skoku v daljino, kjer je zmagal s 7,17 me- tra. Njegovo odlično formo je po- trdilo tudi pet skokov nad sedem metrov. Zanimiv je bil rezultat v metu kopja, kjer je desetero- bojec Brodnik premagal ne le Kopitarja, temveč tudi olimpij- skega kandidata Kača. V seznam zmagovalcev pa se je vpisal še Peterka v metu diska. Med mladimi se je tokrat izka- zala 14-letna Lubejeva, ki je po- stavila naravnost odličen rezul- tat v teku na 60 metrov ter do- segla pionirski rekord v skoku v daljino. Od gostov je posebna pozornost veljala Mihaliču, ki je v teku nä 5.000 metrov zmagal brez prave konkurence. Domačin Male mu je tesno sledil le prvo polovico teka, pozneje pa je popustiL Dvoboj Kovač—Šnajder v teku na 400 metrov je izostal, ker se Kovač ni zadovoljil z izžrebano progo in je zaradi tega raje odstopil od starta. To je bila čudna odločitev olimpijskega kandidata, ki po vrhu vsega zasluži najostrejšo grajo. Prvi miting Kladivar ja ob de- setem jubileju samostojnega dru- štvenega dela je uspel, zlasti pa je dal visoko priznanje posamez- nikom in celotnemu kolektivu prireditelja. Olga Šikovec po teku na 100 metrov, v katerem je postavila nov državni rekord. Na desni: tek na 5000 m. Prvi Mihalič, za njim pa Male in Pri- možič. Kladivar - drugi v nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo prvernstvenega tekmo- vanja v slovenski conski ligi. Za za'klj'uček je Kladivar gostil igral- ce kranjskega Triglava. Zmagali so domačini 3:1 (2:0). Kladivar je bil boljši in si je zmago povsem zaslužil. Lahko pa bi bila še viš- ja, če ... Za zmagovalno moštvo so gole dosegli: Adžič, Sega in Kokotec. Na račun te zmage in dveh točk, ki si jih je pridobil, je Kla- divar sam in s precejšnjo pred- nostjo zasedel v končnem oce- njevanju drugo mesto med dve- ma mariborskima enajstoricama, to je Branikom, ki se bo v kvali- fikacijah potegoval za vstop v drugo zvezno ligo ter Mariborom, ki se je usidral na tretje mesto. Ce boste opremili vaš dom se obrnite na svetovno znano firmo SLOVENIJALES poslovalnica in predstavništvo Celje, Zidanškova 15, tel. 22-53 VELIKA ZALOGA SOBNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, VEZANIH PLOŠČ, LESONITA, PANEL PLOŠČ ITD. STANOVANJSKA ZADRUGA »UDOBNOST« 2ALEC razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE z znanjem splošne administracije Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo dose- danje zaposlitve pošljite naslovu najkasneje do 25. junija 1960. DOM ONEMOGLIH GRMOVJE • razpisuje 1. mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Služba stalna ali honorarna. Plača po uredbi. Nastop službe takoj. 2. mesto P0M02NE KUHARICE Pogoj: nekaj prakse. — Nastop službe 1. julija 1960. Zglasite se pri upravi, lahko vsak dan, zaradi dogovora. NOGOMET — MLADINA KLADIVAR : OLIMP 3:1. EKONOMSKA SOLA V CELJU objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v I. letnik za šolsko leto 1960-61 1. V prvi letnik bo sprejetih 120 učen- cev. 1 2. Pogoji za vpis: a) uspešno dovršena oserarazredna osnovna šola ali nižja gimnazija, b) starost do 18 let. 3. Prijave za vpis (na obrazcih . DZS št. 1,20), kolkovane s 50 din državne takse sprejema uprave šole do 23. junija 1960. Prijavi morajo biti priložene te-le listine: a) rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) listina, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli ali nižji gimnaziji (izpisek iz mar ličnega lista ali dijaška knjižica), d) mnenje osnovne šole o sposob- (samo če prihaja neposredno iz nosti in nagnjenjih kandidata osnovne šole), e) kratek življenjepis, f) priporočilo ZB za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega te- rorja ali socialnega skrbstva za vse ostale otroke brez staršev, oziroma gospodarske, družbene ' ali strokovne organizacije zaradi prednosti pri izboru med kandi- dati, ki imajo enake pogoje. 4. Izpitni predmeti za primer, če bi se razpisna komisija odločila pri ožjem izboru med učenci s slabšim učnim uspehom za sprejemni izpit, bodo slo- venski jezik in matematika. i^. Izid razpisa bo objavljen 28. junija 1960 ob 9. uri v šoli, kjer naj se zberejo vsi prijavljenjci. Ravnateljstvo EKONOMSKA ŠOLA V CELJU objavlja redni razpis šolskega odbora za vpis v prvi semester oddelka za odrasle za šolsko 1. 1960-61. 1. V prvi letnik bo sprejetih 60 slu- teljev. 2. Sprejemni pogoji: a) uspešno dovršena osemrazredna osnovna šola oziroma nižja gim- nazija, b) starost nad 21 let, c) zaposlitev v stroki, za katero iz- obražuje šola. 3. Prijave za vpis (na obrazcih DZS . št. 1,50), kolkovane s 50 din državne takse sprejema uprava šole do 23. ju- nija 1960. Prijavi morajo biti priložene te-le listine: ¡ a) rojstni list in poročni list, b) zadnje šolsko spričevalo, c) mnenje oziroma priporočilo go- spodarske organizacije (podjetja), urada ali ustanove z navedbo de- lovnega staža kandidata, d) kratek življenjepis, e) priporočilo ZB zaradi prednosti pri izboru med kandidati, ki iz- polnjujejo enake pogoje. 4. Izid razpisa bo objavljen 28. ju- nija 1960 ob 16. uri na Ekonomski šoli v Celju. Ravnateljstvo RAZPIS Učiteljišče v Celju bo sprejelo v I. let- nik 35 dijakov. Prošnje za sprejem vlo- žite najpozneje do 18. junija. Prošnji priložite: 1. spričevalo o končanem 8 razredu osnovne šole; 2. rojstni list; 1 3. izpolnjeno prijavo za vpis v 1. raz- red gimnazije in strokovne šole (ob- razec 1,20); i 4. izjavo šole o delu, uspehu in ve- denju. Prošnje, kolkovane s 50 din pošljite preko ravnateljstva vaše šole na na- slov: Učiteljišče Celje! Tsi prijavljenci bodo poleg zdravni- škega pregleda in preizkušnje posluha preizkušeni še v znanju slovenščine in matematike. V ta namen naj pridejo vsi 21. junija ob pol osmih na Učiteljišče, kjer bodo od vključno 21. do 23. junija opravili vse obveznosti sprejema. Izid izpita in sprejema bo objavljen 27, junija. 1 i) KUPiM ROLLER NSU - Puch, Vespo kupim. Informacije: hišnik okrajnega sodišča Celje. OBVESTILA OBVESTILO Pozivamo vse člane Zveze borcev orga- nizacije »CENTER« (prejšnja 111. in IV. četrt), ki žele študirati in se prekvali- ficirati, da se zaradi tega do 20. junija v popoldanskem času zglase pri odboru te organizacije (pisarna trgovine »Jelen«, Tomšičev trg 12, Celje). Osnovna organizacija ZB »Center« Celje OBVESTILO Uprava PIONIRSKE KNJIŽNICE V CELJU sporoča svojim obiskovalcem in njihovim staršem, da bo od 15. junija do 1. septembra 1960 KNJIŽNICA poslo- vala za pionirje: v ponedeljek, sredo in petek, od 16. do 18. ure; v torek, četrtek in soboto, od 10. do 12. ure. MESTO HIŠNIKA in snažilke razpisuje državna glasbena šola v Celju. PIVOVARNA Maribor sprejme delavca za Celje. Informacije: Strupeh, Celje, Kersnikova 1. VAJENKO za cvetličarno (vselje do stroke) sprejmemo. Pismene ponudbe pod šifro »Spretna«. PODJETJE »AVTOOBNOVA« V CELJU sprejme v službo kvalificirane, viso- kokvalificirane ali priučene avtome- hanike motoriste, ki imajo veselje za specializacijo na motorjih NSU-Pretis. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema sekretariat podjetja. UPRAVA ZA CESTE LRS razpisuje" de- lovno mesto PISARNIŠKEGA USLUŽ- BENCA pri Tehnični sekciji Celje. Pogoj: nižja strokovna izobrazba. ¡Prosnje se oddajo in informacije do- bijo pri Upravi za ceste LRS, Tehnični sekciji Celje (Lava 42). STANOVANJA IŠCEM opremljeno sobo. Pomagam v go- spodinjstvu. Komerički Rozika, -ijub- Ijanska cesta 24, Celje (Kegljišče). IS-CEM prazno sobo, nudim pomoč v go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. IŠČEM sobo pri družini, ki bi mi lahko pazila otroka. »Šivilja«. Naslov v upra- vi lista. IŠČEMO OPREMLJENO SOBO za mir- nega uslužbenca. Ponudbe pošljite na upravo lista. IŠČEMO PRAZNO SOBO za mlajšega uslužbenca. Ponudbe na up.ravo lista. DVE LOČENI SOBI s posebnim vhodom zamenjam za dve sobi in kuhinjo v mestu, ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. LEPO NAGRADO nudimo tistemu, ki nam preskrbi sobo v centru ali bližnji okolici Celja. Pod šifro »Nujno«. UPOKOJENKI nudim prazno sobo in ne- kaj zemlje za malo gospodinjsko po- moč. Schmid Ana, Celje, Nova vas 14. PRODAM SAVINJSKA TOVARNA OPEKE ŽALEC proda na JAVNI USTNI LICITACIJI motorno kolo znamke »Tomos-Pnch« 250 SGS. Izklicna cena 280.000 din. Intresenti socialističnega sektorja mo- rajo predložiti licitacijski komisiji po- oblastilo za nakup in potrdilo banke o razpoložljivih sredstvih. Intresenti /privatnega sektorja so dolžni položiti pred licitacijo 10 % kavcije ter vozilo v celoti plačati takoj po licitaciji. Licitacija se bo vršila dne 15. junija 1960 ob 8. uri zjutraj na upravi pod- jetja- POSREDNIŠKA PISARNA CELJE, Tom- šičev trg 12 nudi v prodajo naslednje: 1. Tovorne in osebne avtomobile, raz- fie stroje za kmetijstvo in industrijo; 2. Dvoje vseljivih dvosobnih stanovanj po 600.000 in 700.000 dinarjev; 3. Več parcel v bližini Celja ter po- sestev v bližnji okolici Celja; 4. Lokal (23 m') v centru Celja za ceno 500.000 din; 5. V prodajo nudimo več, skoraj novih, vinskih sodov, Wertheim blagajno, či- sitlno napravo in mlatilnico Ježek ter razne druge stroje in naprave. Za vse informacije se obrnite na Po- sredniško pisarno Celje, Tomšičev trg 12, telefon 25-90. PRODAM nov radio aparat za 20.000 din. Pere Franc. Dobrova 53. ZELO DOBRO ohranjen hladilnik HIMO prodam. Ogled dnevno popoldne od 15. do 1". ure. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO PUCH S W 175, mo- del 56, v odličnem stanju prodam. V račun vzamem tudi moped. Godec Sta- nislav, Celje, Stenetova 15. OSEBNI AVTO v odličnem voznem sta- nju prodam za 150.000 din. Ogled po- poldne pri Hrastnik Ivan, Zadobrova n. h. p. Škofja vas, Celje. VOJNA POŠTA 1693 CELJE razpisuje ustmeno licitacijo za prodajo prve in druge košnje, ki bo dne 13. VI. 1960 ob 8. uri na Vojaški ekonomiji Be- žigrad. Iz pisarne V. P. 1693 Celje. LEPO TROSOBNO konfortno stanovanje (75 m') v vili, v Jenkovi 18, visoko pritličje, izven skupnosti, prodam. Vprašati Tomšičev trg l/I — Celje. RAZNO dobro ohranjeno pohištvo pro- dam. Naslov v upravi lista. KOMFORTNO, takoj Tseljivo lušo т Celju prodam. Korošec Tone, Celje, Aškerčeva 5/1. KOMPLETNO moško kolo prodam. Po- izvedbe pri »Surovina«, Celje- Ljub- ljanska cesta 46. ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Celju takoj vseljivo prodam. Informacije Cret 78. MOTORNO KOLO »Panonia« 250, vožen 7.000 km prodam. Cena 220.000 din — Dečkova cesta 54. Trgovsko podjetje »TRGOVSKI DOM« v Slovenskih Konjicah nudi cenjenim potrošnikom v svojih specializiranih prodajalnah in v trgovinah mešanega blaga veliko izbiro manufaktumega blaga, moške, ženske in otroške kon- fekcije, perilo, moške, ženske in otro- ške obleke, prehranbene in delika- tesne izdelke, železnino, steklo, por- celan, radijske sprejemnike, televi- zorje, motorna kolesa, razne gospo- dinjske stroje, kolesa in nadomestne dele, gradbeni material, zgornje in spodnje usnje in čevljarske potreb- ščine, moško, žensko in otroško obu- tev, izdelki iz plastičnih in umetnih mas, galanterijo, itd. Za obilen obisk se priporoča kolektiv. OBJAVE OBJAVA Pozivamo vse bivše studente in pro- fesorje bivše meščanske šole Žalec, da se prijavijo za proslavo 25. obletnice ustanovitve meščanske šole na naslov Matko Ivan, ObLO Žalec. í'roslava bo 2. julija 1960 ob 18. uri v šoli Žalec. PAZNO Za komisijsko prodajalno potrebujemo otroške športne vozičke, kolesa, šival- ne stroje, klavirske in diatonične har- monike, pisalne stroje, ure, zlatnino in pohištvo. Priporočamo se za cenje- ne ponudbe! Nadalje prosimo komiten- te, da dvignejo vse blago, ki je v pro- daji tri mesece, predvsem pa nesezon- iska — zimska oblačila in obutve. Opo- zarjamo na občutno ležarino! »Posrednik« Celje OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA- GULE, PODOLITA, GUME itd. boste pravilno vzdrževali samo z najnovejšo W1X-EMULZIJO, specialnim loščilom iz inozemskih sarovin. Ne pozabite, da z drugimi loščiti to oblogo samo uničujete. Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki lahko prve količine že nabavite pri gro- sističnem podjetju »MERX« v Celju s skladiščem v Slovenjem Gradcu. OBŽALUJEM, da sem svojega bodočega zeta Kukovič Martina, topilničarja iz Celja, Leskoškova 22 tepla z metlo ie se zahvaljujem za odstop od tožbe. Straus Milka, gospodinja, Celje, To- varniška 37. KONCERTI ^Na glasbeni šoli v Celju bodo spre- jemni izpiti za novince v sredo, 22. ju- nija ob 9. uri. Prijave sprejema šolska pisarna do 20. 6. 1960. Novince bomo sprejemali za nasledlije glavne predmet^: klavir, violina, violon- čelo, flavta, klarinet, rog,, trobenta, po- zavna, solopetje. Podrobnosti o sprejemnih izpitih so objavljene na šolski oglasni deski. Informacije daje pisarna od 8. do 12. in od 15.