IZKUŠNJE ZflDRUG V Mf.KEDONIJI Zasajevanje plantažnih vinogradov V Mafcedoniji izvaijago obsežno aikcijo za-sajevanjja plantažnih vinog.radov in sadov-njakov. Nove sadovmjaike in vdjvograd© zasa-jajo predvsem na zemljiščih, ki so iz,postav-ljeoa eroziji. Tafco oSrožene površine za-¦ vairujejo pred škodljivim učimfcovanjem vo* da. Takih zemJjišč je v Makedoniji za ofcirog 328 hektarov. V zadnjib. letih s0 se vzpored-no z razširjanjeim sadovngakav in vtoogra-dov na socialističnifa gospodaTstvih lotili tu» di zasajevanja tako imenovaniih kompleksmih plantažnih vinogradov. ki jih sestavlgajo tudi zemljišča posameznih kmetov. Najv&č iztai-šenj glede zaeajevanja nasadov te vrete je dro&l ctoalej fcumainovaki okraj. okrog 200 hektarot plantaZnih vinogragov v kumanovskem okraju Zadiruge kumainovskeiga ofcraoa so začele zasajevati plamtažne viinograde na posestvih svojili člaoov, individualnih kmetov že 1. 1953. Od 1. 1953 do 1955 so uredili 93 hektarov kompletainih zasadcv. 5ti jih večinoma ses-tav-Ija zemlja indSviduataih knnetov. Zairadi za-Saditve t&h Dlantažnih nasadov'je bila zdru-zeoa zemlja 276 individualnih kmetovalceiv. Tako so samo v vasi Matejče zasadili 20 hek-tarov plantažnih viinogradov. v Romaoovcih 22 hekt&rov. v Dragomanicih 12 hektarov itd. Pri zasajevanju teh vimogradov. ki so laai že prvii rodili. so inveetirali le okrog 1 mili-jon dinarjev ali 120.000 ddnapjev na hektar-Investicij« so tako rnajhne zairadj velikega detela auddvidiisilnih kinetov pri poiipravi zetmlifršča im drugih delih. Zasaditev 1 hek-tara pl-antažnega vinogrsda stane sicer 400 do 500 tisoč dinarjev. Vinogiradj so zasajeni v desetih parcelah, od katerih meri najmanjša 5 hektarov. Sajeni so tako. da omogo&ajo uporabo mehanizacije in izvajanje agrote-hničnih ukrepov. Lanj so sadirttge v kuroanovskein okraju nadaljevale zasajevanje plan-tažnih vinogradov. Letos bo-do po planu zasadile še okrog 100 helctarov plan-tažnih vinogradov in okrog 200 hefetarov 'ad-ovnjakov. Obveznosti zadiruge so nasledimje: — da daj© i.ndividualnemu kinetovaLcu, na kater&ga zeml.ii zasajajo plantažni viraograd, kredite za ns'5cup m&teriala za nasajevanje in drugih sredstev. Te kredite so zadružnik: sikupaj z obres'tmi dolžni vrnitl v ro-ku 5 do 15 ]et. Kredite daoojo na površinsko enoto, na kat&ri zaeajano vinograd(120 do 140 ti6'oS na hektar); — da nudi zadjnužniikom strokovno pom-oč pri zasajevanju in negj nasadov in sred-stva.1 ki so potretona za zaSčito vlnogradov pred Skodljjivci; — da nudj kmetovalcem pomoč pri obde-lavi zemlje; v ta namen bodo zadruge po-množile s^'oijo mehanizacijo io druga sodobna ?redstva. Za to pumoč so zadružniki doIJa: dati zadrugj ustrezajoče povračilo. Po svoji strani pa se individualnt kmeto-valcj — Elani zadrug zavežejo: — da zasadrjo in negujejo vinoigpad pod sfrofcovno kontrolo zadiruge. upoa-abljajoC v nfeim vse aigrctehnifne in droge ukrepc; Q stran NAŠA ° 26. I. 1857 SKOPNOST — da del svojBih dohodkov od oovih vino-gradov plačajo v zadružne skJade (lani je ta odstotek znašal 5 do 6 odstotfcov); — da prodajo svoje presežke grozdja s eo-delovamoam zadruge po tržaih ceoah; za-druga ee po svoji strani zaveže. d» bo te preseake odkupila. Iadividualni kmneito-valci oh,ranJ3o še na-prej piravico lastoine nad parcelami. ki so jiih vložili. LaJifeo pa izstopijo iz tega po-godbenega razmerja šele po 5 do 10 letih pot«m. ko je viinograd prvič rodil. Upošte-vana jo pravtako tnožnost, da zadmiga odfcupj njlhove pareele. Ta načim zdmževanja in povesovanja in-diviriualnili pro-izvajalcev z zadMigo je ko-rieten na več aačinov. Tako se pospiešuij© ne