9. KOKGRES ZKS
"Moj mož Mirko je bil pokrajinski sekre-tar v Zagorju. komunist in sindikalni vodi-teij. Skupaj z njim in drugimi tovarifii sem vedno bila v prvih vrstah stavkajočih delav-cev. V Zagorju sem bila edina zenska čfani-ca KomunistiČne partijs Jugoslavije Zato so bili žandarji stalni gostje naše hiše, Leta 1930 pa je CK KPJ odločil. da moram oditi v Moskvo. saj je tu postalo prenevarno. Tako sem odšla. Mož je že bil tam. otroka pa sta prišla skupaj z mano.« pripoveduje utrinke iz svojega bogatega revolucionar-nega življenja Zinka Weinberger - pod tem imenom jo poznamo občani Bežigrada. saj živi med nami ie vet kol četrt stoletja. V Moskvi so jo klicali drugače: Pavlina tva-novna Maslova. O tovarišici Maslovi piše
tudi Matija Maček v svoji knjigi, ko opisuje bivanje v Sovjetski zvezi- Pravzaprav nihče, kl hoče popisovati revolucionamo delo predvojnih komunistov, ne more mimo nje...
»Po phhodu v Moskvo sem Študirala na komunistični univerzi za manjšine -KUMPS. študij je bil naporen, saj sem se morala »čez noč« naučtti rusko fn srbohr-vaško. Na univerzi pa je bilo tudi vse polno frakcij. Tam je predaval tudt tovariš Edvard Kardelj. SreČevala sem se z revotucionarji kot so bili Ivan Kokoij, Sreten Žujevič, Ušaj, Čolakovič, Jože Kopinič. Pa kaj bi naSteva-la. Vsi, ki so pred vojno prihajali v MosKvo \z domovina. so bili moji znanci in prijate-tji.«
TovariŠica Maslova je z univerze odšla v tovarno za proizvodnjo letalskih motorjev. kjer je bila brigadirka (vodja skupine) in kontrotorka. Prl delu je btla vedno med prvimi in kaj kmalu je postala udarnica -najboljša med najboljSimi. Njena slika in ime sta se pojavila v javnosti. za svojo prizadevnost pa je od sindikata prejela 100 gramov sladkorja in pol kilograma kaše. Nam se zdi taka nagrada smežna, a takrat Je pomenila mnogo. saj so bili delavci več-krat lačni kot siti.
Čez čas je Komintema Pavlino Ivanovno premestila v knjižnlco. kjer jevodila odde-lek za tuj (buržoazni) tisk. To delo so zau-pali vedno le preverjenim komunistom. saj je ime! knjižničar dostop do najzaupnejše iiterature.
¦•!z knjižnice so me premestili v -medna-rodno Leninovo šolo«, kjer sem bila skupaj s Kidričem, Kardeljem. z Matijo Mačkom. Zdenko Kidrifi. Leta 1938 je bila šola uki-njena. To je bilo obdobje Stalinovih Cistk. Vrsto tovarišev so zaprli, med njtmi mnogo mojih znancev, prijateljev...
Vse je doletela ista usoda kot Filipa Fili-poviča. brate Vujovič. brata Cvijič pa moje-ga moža Mirka - Josipa Karloviča Frankti-na. Bili so aretirani in o njih nismo nikoli več nič slišati. Takrat mnogl niso vedeli, kaj se dogaja. NKVD pa nl prizanesel nikomur.
Zivela sem med Rusi.se z njimi družila in zato.sem dodobra spoznala grozo, ki se je spustila med Ijudi Petnajst tet sem bila v Sovjetski zvezi in nikoti nisem sliSdla, da bi Rusi ploskaii in vzklikali Staiinu, tako kol smo mu ploskali mi prva leta po vojm...
Čistke so btie stražne. Nrkomur nisi ar>el zaupati. kajti NKVD je imel agente povsod Tudt med našimi tovariši so bili, a takrat tega nismo vedeli.*
Nerada se spominja tega obdobja, v ka-terem je bilo eno samo lepo doživetje -Silvester 1938.
Tega zadnjega decembrskega dne je to-variš Tito dolge ure stal v vrsti, da bi dobil kruh, Kopmič tn ona pa sta poskrbeid za drugo hrano in zvečer so se vsi tnje, nek
ZINKA VVEINBERGER