41 Pastirci IIL S||i bila majhna čast za Tilko in Nandka, Uo eta drugi ^PJP dan sestavljala jaslice. Saj so se lahko n;i prste jedne roke seštele tiste hiac, ki so se mogle ponašati z jaslicami. C*rkvenik Martinek jih je ime\, Kigarjevi, Matevžkovi in Mlakarjevi, sicer pa nihče ne v vasi. Seveda je bilo treba precej truda, in sama bi ne bila izvršila \sega, da nista imela ve<5 pomagačev svoje starosti iz sosednjih hiš in da niso o& jima kaj po-pravili. kjer je bilo treba. C0I6 stari hlapec Jernej je hotel rarezovati pastirce, pa ni se mu sponeslo. ¦Slamo znam rezait, slamo! Papir pa i)i za-me«, tako godrnjajoč je prepustil vso stvar pridai deci. Tilka je bila vže zdavna izrezala tiste drage pa-stirce, ki so jih bili včeraj kupili oče. Nandek pa se je mej tem ukvarja! a sv. druiino, in pri tem delu je Tilki večkrat pokazal, kako se Jezušček smeje, kakor ji je bil I obljubil jeseni na vrtu. Zatrjeval je iudi sedaj, da Jezus se ne more jeziti. Rada ali nerada mu je morala prttrditi. Ko je jel Martinck ob treh popoludne pritrkavati, bile so jaslice dovršene. Le Tilka je prestavila še ne-katere pastiroe na primernejša mesta. Nandek in drugi otroci so pa steli pred jaslicami občudovaje jih. Marei-kdo se je na tihem kesal, da jih ni doma sam napravil. »A prihodnje leto, tedaj gotovo«, sklenil je v svojem srcu. Kmalu ae je raznesla po vasi novica, da ima Andrejčkov Nandek jaslice že napravljene. Oovorilo se je tudi. da še celo Martinek nima tako lepih, nego on. Zato pa je prihajalo k njemu vedno \ei otrok, ki so radovedno povpraševali sedaj po tej, seda po drugi stvari pri jaslicah. »Tilka«, izpregovori Oplankova Anica, »kaj noai pa tista deklica v predpasniku na levi strani hlevfika? Ali niao cvetlice ?« »Seveda so«, odgovori Tilka pristopivši k Anici. • Le poglej jih bližje! Vidiš. kako 80 lepo rdeče? Jezuščku jih nese, da mu s tem izkaže svojo Jjubezen.* »Ojej, se ie spominjam, Tilka! Ravno sinoči so brali oče v neki knjigi, da rasto tudi sedaj še v eveti^ deželi take rdede cvetlice, pa Se neki dosti jih je. Po-dobne ao našim velikonočnicam. »Tilka«, povprašuje Anifiin hrateo Eljko, »kaj pomeni pa tisti grad, ki ima toliko zvonikov in cerkvi? Le poglej! Tistile. ki stoji prav tam v kolu.« »To ni grad, ampak mesto Jeruzalem, kjer je Jezus učil Jude in iudeie clelal.- »Sedaj pa že vem. Kaj ne, da je bil Jezus v neki cerkvi tega mesta — v šoli, ko je bil malo ve<5ji nego jaz ? Fa pravijo, da je bolje znal krSčanski nauk, nego oni gospodje uiitelji- Bog ve, čo bom jai kedaj tako uCen. Potem bi se šel pa rad učit za gospoda v meBto.« • Prav imaš, Eljko. Vse je bilo tako-« »Seveda je bilo. Saj to tudi jaz vem«, ugovarja Nandek Eljku. »Toda taUo očaben pa tudi ne smeš biti! Kaj misliš. da boš res tako učen, kakor JezusV Saj je bil Bog. Kaj si pa ti ? Še črke a ne poznaš v abeced-niku!« »Dobro si povedal«, pritrdi tnu Tilka. »A ti, Eljko, ne bodi hud! Ozri se na pastirce pred hlevcem! Ali zapaziš, kako so ponižni in da z odkrito glavo in na kolenih kleič molijo božjeDete? Tudi mi moramo biti pohlevni, da so Jezušček ne zjoka v jaslicah.n Te besedo so potolažile Eljka, da se ni očitno maščeval nad Nandkom na kaltorsen-koli nafin. Opaldarjev Jakec pa se je mej tem čudil Btaremu možu s plešasto glavo in s sivo redko brado, ki je nosel opiraje sg na dolgo grdevko v hlevček jagenjdka. A bratec Tone je pripomnil, da v sveti deželi vender ne moro biti tako hudo, kakor mu je malo preje za-trjeval Nandek. Videl je namreč na potu iz Jeruzalema žensko. ki je nesla na hrbtu zvrhan koš debelih rumen-kastih jabolk. Kjer pa rasto tako lepa jabolka, tam ne more biti preslabo, domišljeval si je. Pnvprašati je mislil še TilUo, kaj drži v rokah tisti angelj nad hlevčkom, pa prevpil ga je Zalikin bratec Jožek rekoč: >Oh, Zalika, koliko živine ima tisti črednik. ki stoji ondi-le s piščalko v ustih pod drevesom- Naš 43 Čreuj^ik. je nima nikoli toliko. — Jej! šele sedaj vidim^ da mu je vzel drugi pastir ovčico in jo zadel na ramo. Ce ae izve, gotovo ga bodo hudo kaznovali ali pa celo umorili.« . Zalika ga zavrne - ¦ Saj je ni ukradel. Gotovo je ta čreda lastnina obeh pastirjev. Tisto ovčico pa nese sveti druzini, da ž\ jL njo počasti novorojenega Zveličarja.« L »Imaš že prav. Z druge strani nese pa mlada ' ženska v rokah dva bela golobčka. Menda ju bo dala tudi Jezusu.u ' »Seveda. Ali pa veš, kaj pomenijo beli golobčki?« »Ne vem, ne.« »Nedolžnost in pohlevnost pomenijo. Tieta ženska mora biti tudi nedolžna in pohlevna, ker gleda tako Ijubeznivo proti Betlehemu. Gotovo se veseli, ker bo kmalu videla Jezusa. Jaz bi se tudi tako veselila, če bi vedela, da kmalu prejmem Jezusa v sv. obhajilu.« »Saj ga bomo kmalu, Zalika! Moja mati so to izvedeli od g. kateheta. Kaj ne, mati ?« »Boste, boste, le pridne morate biti«, govore mati, ki so na mizi pripravljali za božifine praznike meden& povitice. Gospod katehet so rekli, da opravite prvo. sv. obhajilo, če preje ne, vsaj v spomladnem času, ko se začujejo prvi veseli glasi Ijubih tičie in pokažejo ponižne vijolice svoje modre glavice iz tal.« »To bo veselje, Tilka. Anica! Juhu! Jezušček se nam bo ravno tako smehljal, kakor se sedaj v teh-l& jasiicah«, trovori Mlakarjeva Franica. Kaj radostna novica je bila to za deklice, ki so se pripravljale na prvo sv. obhajilo. &e jedenkrat lepše so se jim dozdevale jaslice. Vzdihnile ao globoko k božjemu Detetu srčno slaved Boga z angeljci vred: »Slava Bogu na višavah!« Želele so iz celega srca, da bi se jim veseli božidni čas izpremenil v zanje še vese-lejši spomladni čas. »Kaj naj podarimo pa mi danes Jezusu? Jagenj-Čkov in golobčkov nimamo; tudi cvetlic ni sedaj nifi«, opomni Tilka žalostno tovarišice in tovariše, češ, Jezu& nam napravlja vedno dosti veaelja, mi mu nimamt5 pa skoraj nidesar podariti. >Pa zapojmo kako božično pescn! Ve: Tilka, Anioa, Zalika in Franjica boste pele prvi glas. jaz, Eljko in Jakee pa clrugi. Juhč! to bo veselje!« Tako nasvetuje navdušeni Nandek. »Zapojmo, zapojmo!« glasi se od vseh stranij. Kmalu se začuje tista: »Širobo odprta nebesa Pastircem gvetlobo dajo, Z visokega sliš'jo uSesa. Kak' angelji glor'jo pojo.« itd. And. Širaj