LETO VI. Št. 63 Ljubljana, julij 1963 POL VATLA poslovne morale Od aprila lanskega leta deluje pri delavskem svetu podjetja poseben arbitražni svet za reševanje sporov med poslovnimi enotami podjetja. Od ustanovitve do danes je rešetal šest sporov. Od teh jih je pet rešil v večje ali manjše zadovoljstvo obeh »zavojevanih« strani, o enem bo odločal pa delavski svet podjetja, ker nobena izmed pravdajočih se strank noče popustiti. Torej se je arbitražni svet, ta svojevrstna ustanova delavskega samoupravljanja, že uveljavil bodi s svojimi praktičnimi odločitvami, še bolj pa po svoji avtoriteti in že zgolj po svojem obstoju. Desnica ne ve, kaj dela levica Izmed sporov, ki jih je reševal arbitražni svet, naštejmo le nekatere. Na primer: Bil je reden zdravniški pregled in so poslali seveda tudi strojnike. Kajpak so stroji ta čas stali. Tisti pa, ki je sestavljal račune, je sklepal takole: stroji so stali, torej je treba plačati stojnino zanje. In je poslal račun. Druga stran pa je sklepala podobno: stroji so stali, zaradi tega so stali tudi naši delavci, delo ni bilo opravljeno, torej je toliko in toliko škode; pa so poslali račun. Spor je seveda prišel pred arbitražo, kjer je vsak normalno izgovoril le prvih pet besed, potlej je Pa že povišal ton tako po tonovski lestvici kot po moči vse do fortis-siroa. . No nazadnje je le zmagala pamet to so se pred arbitražo poravnali. Prehitra naglica Tudi drugi primer je v zvezi z mehanizacijo. Znano je, da imamo za uporabo mehanizacije različne 9ene: kadar si sposodi stroj katera izmed Gradisovih enot, je najemnina cenejša, kot pa kadar stroj posodimo drugemu podjetju. To je povsem razumljivo, ker v interni realizaciji ne kaže obračunavati vsega kot za prodajo. Okrog tega določila pa se je vnel spor. Treba Pa je še prej povedati, da nobena enota ne sme posojati mehanizacije brez odobritve. Zdaj, ko je vsa zadeva že pojasnjena, lahko zapišemo, kako je bilo, eeprav arbitražni svet precej ni mogel do resnice. Na Belskem polju Je bil en naš buldožer, za katerega, 't°t pravijo, ni bilo dela. Potrebo- vali bi bager. Naneslo je, da je podjetje »Sava« imelo bager, za katerega niso imeli dela, potrebovali bi pa buldožer. Dogovor je bil hitro sklenjen: ti meni po interni ceni, jaz tebi po interni ceni. Ko pa so v Ljubljani pregledovali poročila, so zasledili tudi toliko in toliko ur za »Savo« in brž napisali račun — seveda po zunanjih cenah in zanj obremenili Jesenice. Jeseničani so se branili plačati zunanjo ceno in tako naprej, dokler ni vse prišlo pred arbitražo. Le-ta je odločila, da morajo plačati zunanjo ceno, hkrati pa so ugotovili, da je zaradi take naglice pri izstavljanju bremenilne note nastala škoda za podjetje. Pred delavski svet V tem primeru noče nihče popustiti in bo prišel spor pred delavski svet podjetja. Poslovna enota priznava akordne presežke strojnikom težke mehanizacije. SPO jih seveda izplača in — kar je čisto razumljivo — zaračuna dejanske stroške tudi v zvezi z osebnimi dohodki, torej vse dajatve, ki jih mora obrat plačati ob izplačilu osebnih dohodkov. Poslovna enota pa takega obračuna ne prizna, češ, da je pripravljena plačati samo izplačane osebne dohodke ne pa tudi dajatev v zvezi z njimi. Torej naj bi jih obračunali kot matcrialnen strošek. Obveznosti je dolžan plačati SPO ne pa poslovna enota, za katero SPO dela, pravijo. Nepristranost sveta Tole je nekaj primerov, ki sta jih pripovedovala predsednik arbitražnega sveta Milan Šurk in eden izmed njegovih stalnih članov Peter Kunej. Arbitražni svet ima šest takih stalnih članov. Vsakokrat zasedajo le po trije, osrednji delavski svet pa je imenoval šest članov prvič zaradi tega, da bi arbitražni svet lahko nemoteno delal, zlasti pa zaradi tega, da bi mogel biti povsem nepristranski. Vsaka stranka ima namreč možnost oporekati kateremu izmed članov arbitražnega sveta, da pri razsoji ne bi mogel biti nepristranski. Razen tega je v poslovniku arbitražnega sveta, ki ga je sprejel delavski svet, določeno, da med stalnimi člani arbitražnega sveta ne sme biti nihče iz tiste enote, zaradi katere se pravdajo. 0osif>&)roxaj Ljubljana Ljubljana KO LO Maribor Sk. Loka OGP Projekt. Ljubljana biro L Skupni finančni plan v % . ,, 2. Gradb. finančni plan v % . , 3- Letni plan v % . *. + — V % . . . Produktivnost ■ ■» 'U Dodatek na uro: Poraba materiala i 98,6 106,5 95,7 106,5 84 67,4 94 111,8 86,1 107,8 100,9 129 79,2 99,5 107,8 123 110,1 116,3 74,6 103,5 108,3 113,7 121,1 96,2 107,7 100,2 30,30 32,2 22,3 34,6 28,1 38,8 32 33,3 19,6 25,8 34,6 30,7 35,4 35,6 44,1 31,1 48,3 —0,47 + 1,9 — 10,7 +3,6 + 2,1 +8,8 —3 + 6,3 - 4.6 +0,8 -2,8 + 3,7 + 6,4 -1,4 + 3,1 +0,1 + 7,5 Plan. 990 860 850 840 800 1000 900 780 950 850 1535 2114 1500 1415 1500 1300 950 Realiz. 944 832 577 872 671 1294 908 716 1448 943 1334 1602 1349 1224 1472 1124 1135 Plan. 251 241 232 247 212 279 243 214 226 249 291 345 304 286 253 247 498 Realiz. 233 220 210 226 203 253 251 194 210 187 279 225 380 265 254 238 508 Plan. 41 41,1 40,5 39,5 43,5 41 46.5 41 38.7 40 40.4 13.6 51.8 56.2 56.2 467 Realiz, 39,8 37,3 48 ši 32,5 44,7 31,7 33,9 32*6 46,6 24 44,8 15,9 63 53,9 63.6 43,9 5,< »GRADISOV VESTNIK« * Stran Ob akciji Zavoda za zaposlovanje delavcev 11 * si n eig II |1 II IM U M Mii i Dobra ocena urejenosti Gradiso- vih stanovanjskih barak v delavskem naselju Tomačevo v Ljubjani. Zakaj ne morejo biti podobne ocene deležna vsa Gradisova delavska naselja. V mesecu maju je Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani izvedel akcijo, katere namen je bil C*v kak^iiff' flogojiT živej delavci posameznih ljubljanskih gradbenih podjetij, oziroma ugotoviti urejenost delavskih naselij. Akcije so se udeležili predstavniki sindikata, predstavniki Zavoda za zaposlovanje delavcev Ljubljana, občinski inšpektorji dela ter zastopniki gradbenih podjetij. Med ostalimi delavskimi naselji, ki mnoga niso s svojo urejenostjo naredila najboljšega vtisa, so obiskali tudi elaVškd naselje GradiSa v 1 Drnačevem. Pohvalne besede, ki so bile napisane med drugim tudi v časopisu »Delavska enotnost« in »Ljubljanskem dnevniku«, so res zaslužene. Urejenost stanovanjskih barak in okolice lahko služi za zgled. Spalnice, hodniki, sanitarije in umivalnice so zračne,- svetle in čiste. Oprema in prostori so dobro oskrbovani. Snago in red vzdržuje vsakodnevno več oseb. Res je z vsem preskrbljeno za urejeno bivanje naših delavcev. Nima pa Gradis samo delavskega naselja v Tomačevem. Večja delavska naselja so še: na Jesenicah, Kranju. Goričanah, Zalogu, Ljubljana Šiška, v Kopru, Celju. Šoštanju, Mariboru, Rušah, na Ravnah na Koroškem. Skupno imajo navedena delavska naselja 85 montažnih barak z 2412 ležišči. Poleg tega pa so postavljene lesene montažne barake skoraj na vsakem delovišču. Redno je v njih prostor namenjen za jedilnico, kjer delavci prejemajo topli obrok, obenem pa se v njem zadržujejo ob slabem vremenu. Poglejmo, kako je z njihovo ureditvijo? Montažne barake so lesene, krite s salonitom, strešno lepenko, v malo primerih z opeko. Tla v prostorih so ali navadno lesena, ladijski pod, v zadnjem času se uporablja tudi umetna masa. Stene so lesene. Za boljšo toplotno izolacijo sc obijejo z različnim materialom: lepenko, lesonitom in podobno. Po predpisih HTV službe podjetja -ima vsaka baraka poleg prostorov za bivanje tudi sanitarije in umivalnico. Glede opreme pride na prebivalni prostor 3—5 ležišč. Dejansko je ugotovljeno, H n v soItaIi nampšpfina Ipžišča lG V malo primerih presegajo to število, vendar je povsod zagotovljeno 10 m3 prostornine na enega stanovalca. Postelje so različnih tipov. Uporabljajo tudi lesene postelje (Koper, Goričane). Opremljene so z mrežami, žimnicami, vzglavniki, dvema rjuhama in 2—3 odejami. V nekaterih naseljih (Zalog, Kranj, Šk. Loka) se v manjšem številu uporabljajo še slamnice, vendar samo kot rezerva v sezoni ob povečanem številu delavcev. Poleg ležišč so v vsaki sobi nameščene garderobne omare, tako da ima vsak stanovalec svojo ali v dvokrilnih omarah svoj del. Omare so lesene in železne različnih tipov in izdelav. V večini naselij so zelo slabe. Temu ni kriva starost ali slab material, temveč slab odnos stanovalcev do inventarja. Glede miz in števila stolov v sobah je čutiti pomanjkanje v vseh delavskih naseljih. Za ogrevanje prostorov je v vseh delavskih naseljih (razen v Kopru) preskrbljeno. V prostorih so peči za lokalno ogrevanje. Za vzdrževanje snage in reda so v delavskih naseljih zaposlene snažilke. Svoje delo izvršujejo vestno in temeljito, vendar kljub temu v večini stanovanjskih barak higiena ni zadovoljiva. Temu je predvsem kriva nezainteresiranost, malomarnost in nevzgojenost samih stanovalcev. Tla čistijo vsak dan in en- krat tedensko ribajo. Če hodijo po sveže ribanih tleh z blatnim obuvalom, prav gotovo ne more ostati čisto. Isto velja za postelje in posteljnino. Po pravilu se menja posteljnina dvakrat mesečno, kar ustreza higienskim načelom. Če pa se uporablja ležišče z delovno obleko na sebi ali celo z obuvalom, kar ni redek primer, prav gotovo ne more posteljnina ostati čista 14 dni. Tudi okolica naselij je le v malo primerih urejena ali pa je celo nehigienska, kar tudi vpliva na snago in red v barakah samih. Izgovori, da ni denarja, ne drže, ker se da veliko urediti z dobro voljo in prostovoljnim delom samih stanovalcev naselij. Za stanovanja delavcev Gradisa je poskrbljeno tudi v samskih domovih. V interesu podjetja je postopoma odstraniti delavska naselja z lesenimi montažnimi barakami in jih nadomestiti z zidanimi samskimi domovi. V okviru podjetja je 8 samskih domov že zgrajenih in v uporabi, in sicer: na Jesenicah 2, v Ljubljani 3, v Mariboru 1 in Ravnah 2. Pogoji, v katerih bivajo naši delavci v samskih domovih, njihova urejenost in opremljenost jasno kažejo na dvig standarda gradbenega delavca. Ogled montažnih stanovanjskih objektov po sistemu Camus in Coignet. Prvotni program je predvideval ogled montažnih stanovanjskih objektov, in sicer tovarne firme Camus in montaže same na gradbišču. Zaradi rekonstrukcije tovarne pa si je bilo mogoče ogledati le montažo na gradbiščih v južnem delu Pariza. Predstavnik firme Camus, gospod Leontiev, nam je tolmačil sistem gradnje, katerega bi lahko na kratko označili takole: — sistem prištevamo med posebno industrializirane načine gradnje stanovanjskih objektov, saj je potrebno na stavbi dovršiti le še okrog 20 °/o del; — prefabrikacija se odlikuje v večjem številu mogočih različnih elementov (fasadne stene, nosilni zidovi, predelne stene itd.), katere lahko izdelujejo v enem opažu; — elementi fasade sten in stropov imajo dimenzijo prostora (sobe) — maksimalne teže posameznih elementov pa znašajo tudi do 9 ton; — fasadni element sestavljajo: zunanja obloga (omet, ploščice ali mozaik), 6 cm plast armiranega betona, 2,5 cm izolacijska plast (polystiren), 9,5 cm ali več plast nosilnega armiranega betona, 3 cm omet iz silicolan malte: — predelne stene in nosilni zidovi so polne armiranobetonske plošče, debeline 7—14 cm: __ stropov! so prav tako polne armiranobetonske plošče debeline 14—16 cm, v katere so vbetonirane cevi za stropno kurjavo stanovanjskih prostorov. Tudi parket je že vbetoniran v stropno ploščo v prefabrikaciji; __ ostale instalacije (elektrika, vodovod, plin) so vgrajene v ustrezne elemente v prefabrikaciji; — tudi mizarski izdelki (okenski in vratni okviri) so Iz trdega afriškega lesa rdeče barve — acajou in so vbetonirani v stenske elemente že v tovarni. Zelo mnogo uporabljajo jeklene vratne podboje v kombinaciji z lesenimi vratnimi krili; — montažne elemente po montaži zalijejo z vertikalnimi in horizontalnimi vezmi v konstrukcijsko celoto. Vzporedno z grobo montažo montirajo — spajajo — tudi instalacije (varilci so neprekinjeno na stavbi); — zunanje stike — vertikalne in horizontalne rege — obdelajo od zunanje strani s pomočjo visečih odrov; — ometov na stavbi ni, notranje površine je potrebno zgladiti v debelini 1—2 mm s plastičnimi preparati in tako izgotovljeno osnovo obrizgati z vinil barvami kot finalno slikarijo; — delitev dela pri montaži je dosledno izvedena. Posebne ekipe izvršujejo grobo montažo, fino montažo in zalivanje vezi, obrtniška dela in instalacije, Gradbišče montažnega stanovanjskega bloka sistema Camus ki potekajo vzporedno z montažo ter do vršit vena dela. Po pripovedovanju g. Leontijeva razpolaga podjetje z več tovarnami za izdelavo prefabriciranih elementov. Montažni elementi, ki smo jih videli na gradbišču, so izdelek tovarne Montesson pri Parizu, obrat zaposluje 150 delavcev, njegova kapaciteta znaša 15 stanovanj na dan. Tovarniški prostori merijo 7000 kvadratnih metrov površine. Tovarna ima lastno avtomatizirano betonarno s separacijo gramoznih agregatov, kompresorsko postajo, kotlarno, delavnice in tako naprej. Podjetje je zgradilo take tovarne tudi v Zahodni Nemčiji, Španiji in v ZSSR. Naj omenimo še tole: če so elementi težji od 7 ton (za to težo so dimenzionirane vse transportne naprave) betonirajo take elemente tudi na gradbišču, Videli smo elemente teže 9 ton in grad-bišfini žerjav nosilnosti ISO tm. Strjevanje betona pri elementih, ki so jih izdelovali na gradbišču, so pospeševali z električnim gretjem betona. V element so vgradili v razdalji 50 cm bakrene izolacijske žice majhnega prereza, katere so priključili na 40 voltno električno napetost. Na ta način so element že dvignili po 6 urah in ga prenesti v deponijo V tem času je beton dosegel trdnost okoli 100- kgzcm'2 Predmetne stanovanjske gradnje, ki smo si jih ogledali na gradbišču, so 5 in večkratni objekti, ki so prikazani na priloženih slikah. Preden opišemo samo tovarno, nekaj besed o gradnji stanovanjskih objektov po sistemu Coignet. Karakteristike bi bile tele: — tudi ta sistem spada med posebno industrializirane načine gradenj, saj je potrebno na gradbiščih napraviti manj kot 20 •/« del; — zaradi skoraj popolne avtomatizirane izdelave elementov je sistem omejen na majhno število različnih elementov; — preciznost izdelave elementov je zelo velika, saj znaša toleranca le nekaj milimetrov; — montaža elementov je enostavna, brez posebnih meritev in niveliranja, vse to je mogoče le zaradi točnosti izdelave elementov; — prihranek na delovni sili je zaradi avtomatizirane proizvodnje in enostavne montaže občuten; — prefabricirani elementi imajo dimenzijo prostora — sobe — in njih teža znaša do 6 ton. Zunanji nosilni panoji so izdelani v sendvič-obliki (izolacija polystiren) z obdelano finalno površino. Notranji nosilni elementi so votle ali polne armiranobetonske plošče, tudi finalno obdelane. armatura stropnega ele- Sisteni Camus menta z vloženimi cevmi stropne kurjave Stropni elementi so prav tako votle ali polne plošče z obdelanim plafonom in lahki. Tovarna, ki je bila zgrajena 1961 za kapaciteto 3—4 stanovanja na dan, je najmodernejše opremljena. Produkcijske hale so široke po 16 m in so 40 m dolge ter opremljene z mostnimi žerjavi. Zer-javne proge so podaljšane v deponijo elementov, ki je ob tovarni. (Glej sliko). Avtomatizirano betonarno sestavljajo silosi za gramoz, pesek in cement. mešalci za beton in transportne naprave. Posebnost je konstrukcija okroglih silosov za gramoz in pesek. Sestavljeni so iz segmentnih bet. kosov v taki obliki, da nastajajo med posameznimi obroči rege, ki služijo za stalno zračenje silosa po celotnem plašču valja. Tako Ima uskladiščeni gramoz več ali manj konstantno vlago (glej sliko). Beton transportirajo v posodah z elek-trokari in žerjavi. Tovarna ima še mehanizirano železokrivnico, kotlovnico, lastno trafo postajo, kompresorsko postajo in delavnice. Obrat ima še hidravlično tlačilno napravo (pritisk 180 atm.) ki oskrbuje stroje za izdelavo elementov, ki so hidravlično krmljeni Posebnost tovarne Coignet pa so stroji »modeli« za izdelavo prefabriciranih elementov. Modeli so napravljeni iz debele jeklene pločevine ali pa iz jekloliva. Opremljeni so z hidravličnimi napravami za razopaževanje in obračanje modela iz horizontalnega na vertikalni položaj in obratno. Betonirajo namreč lahko element v poljubni legi (navadno horizontalno), razopažijo pa lahko element v najbolj priročnem položaju. Kalupi so tudi opremljeni s parno kurjavo, tako da element lahko razopažijo in ga deponirajo že po 3 urah po betoniranju. Beton ima v tem času trdnost okoli 100 kg/cmi, Pred betoniranjem vgradijo v kalup vse potrebne elemente instalacij, oblog, dimnih in ventilacijskih tuljav, okenskih in vratnih okvirov itd. Kapaciteta takega stroia-modela znaša 4—5 elementov na dan. Gradbišče, kjer smo videli montažo po sitemu Coignet, je situirano v neposredni bližini tovarne in je bilo v začetni fazi del. Končani so bilt kletni prostori in montirali so stropove nad kletjo. Kletne zidove so opaževali s tablastimi opaži, beton pa vgrajevali z vibratorji Gradbišče vodi šef gradbišča, ki ima na razpolago 3 pomočnike — vodje del, in sicer za pripravo kleti, grobo montažo in finalna dela. Vse delo je normirano po enotah (1 enota — 1 stopnišče — 2—3 stanovanja v etaži). Groba montaža traja s skupino 12 delavcev 1 dan za eno stanovanje - ki ima poleg kuhinje in kopalnice še 2—3 bivalne prostore. Sef gradbišča nam je omenil, da bo 30-stanovanjski blok, ki so ga pričeli graditi v drugi polovici aprila, izgotovljen in vseljen ob koncu avgusta, to je skupna doba graditve bo znašala 4 in pol meseca. Celotno naselje bo imelo ca. 700 stanovanj, s posebno centralno kotlarno, katero so tudi začeli graditi Vzporedno so uredili tudi ostale komunalne naprave kot elektriko, vodovod in plin. Vhod v obrat Coigneta — levo silos za gramoz Tovarna Coignet — hidravlično dviganje modela za stenske element* Tovarna Coignet pogled v skladišče elementov Detajl montaže sistema Camus Z ekskurzije inženirjev in tehnikov podjetja na VII. sejmu tehnike v Beogradu Na pobudo Centra za izobraževanje podjetja je bila od 27. do 29. maja organizirana trodnevna ekskurzija tehničnega kadra podjetja na Vil. sejem tehnike v Beogradu. Obenem je bil predviden ogied največjih in najznamenitejših gradbišč beograjskih podjetij »Rad» in »Mostogradnja«. Ekskurzije se je udeležilo 24 inženirjev in tehnikov iz poslovnih enot in centrale. Namen ekskurzije je bil, da se naš tehnični kader seznani z novimi izdelki naše in tuje industrije, ki je razstavljala svoje dosežke na Vil. sejmu tehnike. Obenem je bila mišljena tudi kratka izmenjava izkušenj s predstavniki beograjskih podjetij »Rad« in »Mostogradnja«. Prvi dan je bil določen za ogled sejma. Skušal bom opisati le nekaj najzanimivejših stvari, ki smo jih videli na sejmu. Železarna Sisak je razstavljala fasadni cevni oder z novimi spojkami tipa »Vezeš«. Osnovni elementi cevnih odrov, to je cevi 48, 25/3, 25 mm v dolžinah 1,6 m, 2 m, 3 m, 4 m in 5 m, čepi za tlačne stike in nožne plošče so ostale neizpremenjene. Nove so spojke tipa »Vezeš«, ki omogočajo hitrejšo montažo in demontažo odrov, ker niso svojene z vijaki kot do-sedaj. temveč so izoblikovane tako, da sc učvrstijo z nekaj udarci po klinu, ki je sedaj zamenjal vijake. Te spojnice so enojne, za enostavno podaljšanje cevi, tip »Vezeš IX«, dvojne tip »Vezeš X« za spajanje pod kotom 90° in vrtljive tip »Vezeš XI« za spajanje palic pod poljubnim kotom. Nosilnost teh novih spojnic je pri štirih udarcih s kladivom teže 0,5 kg 2.200 kg. Po istem načelu so konstruirane nove stojke tipa »Vezeš I« z višino podpiranja 1,8 do 5,2 m. Z zamenjavo in prisrčna obiska gornje cevi z običajno cevjo za odre je možno podpiranje tudi preko 3,2 m. Nosilnost spoja med spodnjim in zgornjim delom spojke je odvisna prav tako kot pri prej omenjenih spojkah od števila udarcev po jeklenem klinu objemka. Te stojke imajo še to prednost, da je možno precizno regulirati višino z enostavno pripravo brez postavljanja lesa pod ležišče stojke. Tretja novost, ki pa pride pri nas manj v poštev, je tipski cevni oder za bob-dvigalo. Oder je sestavljen iz posameznih cevnih elementov (trikotne, četverokotne oblike, elementov za vrata itd.), ki so zvarjeni že v tovarni. Spojke so iste kot pri fasadnih odrih, t. j. tipa »Vezeš«. Ker osnovni elementi niso več samo posamezne cevi. temveč cele stranice v višini etaže, je stikov mnogo manj (za 21 m visok stolp za bob-dvigalo le 92 kom. spojk) in s tem hitrejša montaža in demontaža. Osiješka železolivarna in tovarna strojev je razstavila majhen dum-per teže okoli 2 t in s prostornino nosilne posode 1.1 m3. Dumperi te velikosti so zelo praktični za notranje transportiranje na velikih gradbiščih. Tovarna je že popolnoma osvojila proizvodnjo vseh delov in jih proizvaja serijsko. Grafično podjetje »Lipa Mili« iz Zagreba je razstavilo poleg drugih svojih izdelkov tudi zidne tapete za stanovanja in poslovne prostore. Tovarna izdeluje zidne tapete že od 1959. leta in je pri nas edini proizvajalec. Uporaba tapet v gradbeništvu predstavlja vsekakor korak naprej pri uvajanju sodobnih industrijskih metod. Te tapete so odporne proti svetlobi in vodi, polaganje in zamenjava je enostavna. Na sejmu je prevladovala doma- Vet kakor malomarnost Ne bi radi nikomur storili krivice, ampak treba je povedali resnico: odnos do našega glasila je marsikje kaj malomaren. Pogosto se dogaja, da delavci Vestnika sploh ne dobe. Delovodje na gradbiščih se morajo prav truditi, da dobe nekaj izvodov Vestnika, četudi šteje njihov kolektiv nekaj deset ali sto ljudi, vtem ko leži Vestnik zaklenjen v kakšni omari na sedežu poslovne enote. Ali pa ga uporabljajo za takšne namene kot kažejo slike. Prvič je naše glasilo vez med člani velikega kolektiva. To je največkrat edina vez med nami. Ali jo ima kdo pravico Pretrgati? Drugič stane izdajanje Vestnika vsako leto okrog tri milijone dinarjev, vsak izvod torej skoraj 50 dinarjev, 20 izvodov tisoč in dve sto izvodov deset tisoč dinarjev... ča in tuja elektro in strojna industrija z velikim številom različnih proizvodov. Mimogrede bi omenil sodobne TV antene proizvod podjetja »Jngoelektro« iz Beograda. Tovarna je izdelala le 20 kom. teh anten, nadaljnja proizvodnja pa je problematična, ker tovarne, ki izdelujejo medeninaste cevi, nimajo strojev in izdelovanje cevi takšnih dimenzij, ki so potrebne za antene. Če bo ta problem rešen, bi bila cena sobne antene le ca. 2.000 din. Na nepokritem delu sejma so bili razstavljeni težki gradbeni stroji večinoma znanih tovarn in znanih tipov. 28. maja smo dopoldne • obiskali podjetje »Mostogradnje«, kjer nas je sprejel ing. Veljkovič, šef projektivnega biroja, in ing. Ivankovič, šef oddelka za planiranje in analize. Ing. Ivankovič nas je v kratkem času, ki je bil na razpolago, seznanil z organizacijo in poslovanjem podjetja. »Mostogradnja« je specializirano podjetje za gradnjo mostov in temeljenje z letnim produktom okrog 4,2 milijardi din. Gradi po vsej državi, zdajšnji največji objekt v gradnji je Pančevski most, ki smo si ga ogledali po končanih razgovorih na upravi podjetja. Na gradbišču nas je sprejel ing. Miča josiinovič in nas seznanil s problemi pri gradnji tega 809 m dolgega mostu preko 5 polj. Najprej je bilo potrebno pomakniti staro konstrukcijo za okrog 5 m vzvodno na obstoječih stebrih. Te podporne stebre so nato na nizvodni strani še razširili, tako da so lahko poleg stare montirali še novo jekleno mostovno konstrukcijo. Sledila je demontaža stare konstrukcije s pomočjo rečnih bagrov in v naslednji fazi premik celotne nove konstrukcije (ca. 10.500 ton) v os mostu s pomočjo hidravličnih dvigalk. Gradnja je sedaj v zadnji fazi, gradijo betonsko vozišče na konzolah na obeh straneh mostu in dohode na most. Lahko rečemo, da je bilo delo tehnično zelo dobro pripravljeno in izvedeno. Popoldne smo si ogledali most čez Donavo v Novem Sadu, ki je že dograjen. Ing. Žika jovičevič, šef gradbišča, nam je predvajal kratek film o gradnji mostu. Most je iz prejnapetega betona, celotna dolžina 460 m, širine 20 m, največji svetli razpon 211 m, fundiranje na kesonih. Zadnji dan smo obiskali upravo podjetja »Rad«, kjer nas je sprejel ing. Aleksander Jovičevič, generalni direktor, ing. Petar Blažič, tehnični direktor, Stevo Gerbin, direktor splošnega sektorja, ing. Petar Du-lič, član UO podjetja in šef gradbišča toplarne, Ljubomir Soro predsednik sindikata in Stojan Zlatko-vič, predsednik DS podjetja. Generalni in tehnični direktor sta nam nakazala smer razvoja organizaci- V Batajnici je zgradilo podjetje »Rad« tovarno opeke z moderno tunelsko pečjo, kapacitete 7,5 milijona votlih tenkostenskih blokov in elementov za stropne konstrukcije. Sreto Antič, tehnični vodja obrata, nam je razkazal obrat in naprave. Tovarna je popolnom avtomatizirana in bo zaposlovala le 80 specialno izšolanih delavcev in tehničnega kadra. Obrat se nahaja sedaj v poskusnem obratovanju. Popoldne smo si ogledali TV stolp na Avali. Šef gradbišča ing. Pavlovič nam je dal tehnične podatke in razložil postopek gradnje. Stolp je visok 200,02 m. Spodnji del je iz železobetona MB od 300 — 800, fundiran je na preperelih kameninah (lapor). Stoji na treh temeljnih blokih 4x4x1,45 m, ki z zgornjo konstrukcijo niso vezani, stolp na njih le stoji. V višini 100 m se začne gondola, ki ima štiri nadstropja iz betona, aluminija in stekla. Od tega so 5 nadstropja funkcionalna za RTV in PTT, v četrtem nadstropju bo pa bar za 50 oseb in na strehi še razgledna terasa. Do te višine bosta vozili dve hitri dvigali. Plošča terase je obenem temelj jeklenega dela stolpa. Do višine 37 m so gradili stolp na klasičen način s pomočjo žerjava, nato pa v pasovih po 1,23 m. Vsega je ca. 1.000 m3 betona, železna konstrukcija je težka 160 t in vrednost stolpa približno 450 milijonov dinarjev. Obisk na Avali smo zaključili z ogledom spomenika neznanemu junaku, ki je v zadnjih dneh druge svetovne vojne služil Nemcem za opazovalnico in je bil na dveh mestih poškodovan od sovjetskih granat. Ob zaključku lahko rečemo, da je ekskurzija dosegla svoj namen, videli smo mnogo tehnično zanimivih objektov in se spoznali z načini dela in z organizacijo drugih podjetij. Njihove izkušnje bomo lahko tudi pri nas koristno uporabili. Omenil bi še to, da nam je podjetje »Rad« dalo na razpolago prenočišča v svojem samskem domu, podjetje »Mostogradnja« pa svoj avtobus in nam omogočilo ogled vseh navedenih gradbišč, ki so med seboj precej oddaljena. Ves čas nas je spremljal tov. Grčar, kadrovski in LITV referent podjetja »Mostogradnje«, ki se mu ob tej priliki še posebno zahvaljujemo. 1 5 i t, 5 6 7 8 9 10 n 1? rt ¥. T~ 1 16 Z E 17 t B« ji 26 0 21 22 1 21 25 B 26 t .-.-.r 27 58 n ... 0 30 3T~| i 32 5T~ 1 E M 35 36 37 j @ E 38 39 e i V2 ti Vi n V5 16 1 iFI _ _ Z je podjetja, probleme v zvezi z ekonomskimi enotami, ki jih rešujejo na svoj način. Lahko bi rekli, da je podjetje »Rad« reševalo vprašanja decentralizacije življenjsko in niso šli v skrajnost. Po razgovorih smo odšli na grad-bivše palače CK ZK v Novem Beogradu. Po konstrukciji je železo-betonski skelet višine okrog 100 m in skupne etažne površine okrog 25.000 m2. Posebno zanimivo je temeljenje tega objekta, ki je izvršeno v štirih skupinah pilot, ki so povezani z železobetonskim nosilcem. Na vsaki skupini pilot je betonski valj, ki je do določene višine napolnjen z mivko. Del stavbe nad temelji je preko nosilcev in štirih betonskih batov povezan s temelji oz. betonskim valjem na temeljih. Za merjenje pritiska so v vsakem valju montirani manometri in za izpuščanje mivke posebni izpusti. Tako je z izpuščanjem mivke možno uravnovešati posedke. Vodoravno: 1. gradbišče gradbenega vodstva Ljubljane, 9. del soda, 14. vrsta športnice, 15. ozka dolina, 16. uslužbenec, 19. pripovedni pesnik, 20. moško ime, 21. bogoslovje, 23. približno, 24. konec življenja, 26. jugoslovanska reka, 27. nemški veznik, 28. ženski pevski glas, 29. veletok v Nemčiji, 30. avto-moto, 32. agregatno stanje, 33. ribje jajce, 34. del imena nekdanjega madžarskega cesarja, 35. vas na Dolenjskem, 38. del obleke. 39. moško ime, 40. krajevni ljudski odbor, 41. tuje žensko ime. 43. letovišče na Jadranu, 45. razčlen jevalec, 47, oseba, ki se ukvarja s starim vekom, 48. puščavski »vlak«. Navpično: L majhna reka, 2. izobražen, 3. vrv za lovljenje goveda v Sev. Ameriki, 4. grška črka, 5. veznik. 6. soglasnika, 7. pevski zbor. 8. ralo, 9. samoglasnik in soglasnik. 10. vas na Dolenjskem, 11. vrsta meča. 12. mamilo, 13. vojaško pokrivalo, 18. pripadnica naroda, ki je prebival v naših krajih pred Slovani, 21, znan ljubljanski zdravnik, 22. Avar, 24. del imena pisatelja Finžgarja, 25. priprava za mletje, 30. mesto v Vojvodini, 31. srbska jed, 32. vrsta duhovnika. 33. pravoslavna verska slika, 35. država v Sred. Ameriki, 36. pristanišče v Alžiru, 37. talna obloga, 38. močnata jed, 41. žensko ime, 42. velikan. 44. skrajšan podredni veznik, 46. površinska REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: 1. amonijak. 9. sauna. 14. ribariti. 15. anker., 16. aloja, 17. ano. 19. gala, 20. Mia, 21. skobelnik. 23 1C. 24. Bata. 26. Unec. 27. SA. 28. Ler, 29. Tež, 30. KS, 32. Bori, 33. beji. 34. OT, 35. zrakoplov. 38. osa, 39. mera, 40. ION. 41. nakit. 43. anoda, 45. referati. 47. Janez, 48. dramatik. 1 j. I Slika i: Montaža ločenih nosilcev na gradbišču PE Ljubljana-okolica. Prva faza dviganja nosilca iz deponije ■ Slika 2: Tovariš Bučan čaka na nosilec ■ Slika 3: Pol loka je. na svojem mestu ■ Slika 4: Montaža druge polovice loka B Slika 5: Obe polovici loka pri stiku ■ Slika 6: Oddelek priprave dela na centrali podjetja: inž. Erjavec, inž. Prihoda. Pergar, inž. Marija Dolenc, inž. Žnidaršič po fotografira H Projekt organizacije gradbišča in montaže je Ldl izdelan v oddelku priprave dela operativne službe centrale PE Celje — Voglajna, dela na »promenadni« brvi PE Celje — dela na novi terapiji v Rogaški Slatini Na delovišču Ellok Ljubljana-okolica: inž. Erjavec, inž. Prihoda ter gradbeni tehnik Zajc in sektorski vodja »Meri« Žerjav »Weitz« je končal svoje dele* na bloku B-l v Šiški ter nestrpno pričakuje premestitve na enak blok B-2, ki je oddaljen samo 200 metrov. Ko bosta oba bloka gotova, bo na razpolago skupaj 2?6 stanovanj. Investitor je stanovanjski sklad ObLO Ljubljana-šiška n ■ §§6l ■ ■ ■ lil I j H Hi ■ I f 11 E 88 I m w x i i i a §pg| ■ i m Zgoraj: Delavci raznašajo krovne strešne plošče v višini ca. 19 m po delovnem podu brez ograje. Izpostavljeni so nevarnosti, da padejo. Posledica je lahko samo smrt. Tako delo je v nasprotju z vsemi varnostnimi predpisi, prav posebno pa z določili 22. člena našega pravilnika o službi higiensko tehničnega varstva v oorttotiu Gradis Spodaj: Delovni cevni oder n ime. predpisane varnostne ograje. Delavci, ki delajo na '•kili odrih, so v stalni nevarnosti, da padejo z delovnega poda odra. Ker ni spodnje deske ograje. lahko s poda odra pada na delavce, ki delajo nod odrom, material in orodje. Tako urejeni odri so v nasprotj" z določili 44. člena pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih v gradbeništvu