Eiio je pred 300 ieti, ko je na bregovih Tfe&aze pri Londoftu vrveJo živaiino življenje, kakor ga do tedaj tam ni biio. Ob bregovih so se dvigaie tribune za tedanjega angleškega kraija tn za njegovo spi-einetvo. Neki »norec«, kakor so g& tedaj ljudje naaivaii, se je botel tu potopiti ia plavati z ladjo pod vodo. Sarao pomislite: pod vodo! Na Temci je plavala m&sa lesa. Rekii eo ii, da je to ona ladja, s katero se hoče oni »noroc* potopiti. Kralj je dal snak za pričetek »predstavc«. In res, lesen neatvor se jg pričei potapljati. Ljudstvo je cd preseneoenja in navdušenja kričalo, vriskalc in se jokalo obenem, češ kako more človek sam siliti v srort. 2e so vaiovi Eagrnili ladjo. Da ee prepriea o resnici, je kralj vstopil v čoin in se dal prepeljati na mesto, kjer se je ladja potopiia. V globim treh metrov je roirno plavala potopljena l&dja, Namah ae je »aSela celo preraikati. Res, premikala. se je pod vodo! Brez dvoma! Mijožica je strmela, brez sapo je upirala svoje .cŁi v morsko glotaino, kjer je mirno najst lju-di trepeta v oni podmorski gr<3fc nici Po dveh urah poeasnega križaraija se je ladja dvignila na morsko površino. Vratca so se odprla in med živim vriskanjera ter odobravanjera množice ie zlezlc na dan petnajst pomorščakov. Krali je predrznemu iznajditelju iskreno častital. Tako ie »norec« postal slaven. Veekrat je iznajditelj predlagal angleškemu kraJju, da bi dal zgTaditi take iadje v vojne svrhe. Ali vse zaman, angleška vojna Baoniarica fli hotela o tem nič slišati. Tako je iznajditelj končno umrl, pozabljen od sveta. To je bila nrva podmornica, ki se je potopila in tudi zopet gplavala na površje. Fantastičnih opisov in slik podmornic je bilo že prej in slej mnogo. Slika kaže, kako naivno so si nekateri predstavljali podmca-nico. Cclo Aleksandra Velikega vidijno naslikauega v potapljalnem čolnu, dasi, seveda., lii aikoli potapliaškega čolna videl. Mnogo, nmogo pozneje se je bavil celo Napaleoo z idejo o podmornicah. Ali vse to bo bile ie ideje in slike, resnice ni bilo nobene. Pred kakimi 80 leti se je vnela vojna jmed Nemci in Danci. Nemški podčastnik Bauer po iznenu, je uvidel pri neki bitki. da Dance ne bodo premagali, če ne poru- šijo mostu, po katerem dobivajo Danci ojačenja. PredložiJ je, da bi zgradili po tapijaško pripravo, s katero bi podvodno spiavaJ do mostu in g& podminirai. Nato bi splaval dalje, nakar bi most zletel v zrak. General ga je nekaj časa poslušal. -**-n n* -*> -^hiasneža« zapodil. Podčastnik Bauer pa valie temu ni mlrova!. Po uspeš^~* i.v^dusih. je zgradil ladjo, ki je kaj kmalu bila piipiavljena na prvo podmorsko vožnjo. Ker vojna med Nemci in Danci še ni bila kcnčana, so Danci, ko so čuli o nevami podmornici, panično pripluli s svojimi vojnimi ladjami izpred pristanišča, kjer je bila podmornica usidrana. To je bil prvi primer v zgodovini, ko so vojne ladje zbežale pred podmomico. Bauer pa je vendar slutil nesrečo. Vedel je, da je njegova podmornica zgrajena iz slabega materiala. Akoprav je vedel za sl&bosti svoje podmornice, je vendar splaval ia pristanišča. Cim se je z-ačela pod.,.„. ^.-^, ^^p^,-^^ ge j^ jiaj^gjj pogrez- mla 18 m glaboko, in sicor tako, da je njeii crup osLai v pokončni legi, dcčiip se je z ...-! , ^.4.,-Voit, morskesra dna. V tem tre- nutku je bil vodui pritisk tako močan, da v. w-iie vdaie in stisnile, skozi razpoklino pa je vdirala yoda. V podinornici sta bila poleg izumitelja Batierja še dva pomagauS. Vsj trije so imeli na raznola^o ^e majhen prostor -[zpod podjnorničiaega krova, skosi katerega bi se dalo eveittualT3O splavati na dan. Ta prostor je b'J čedaJje majajsi, zaradi vdirajoče vode. Edino Bsuer ni v tern trenutku izsrubil glave. Zslukazal je pomagaču, naj ne sesa vode z ročno sesaljko iz podmornice, kajti vse to ne bi pomagalo prav nič. Rešitev je videl '¦e v tem, če odpre pokrov podmorničnega izhoda. Medtem je pa voda neprestano vdirala v podmornico. ^dino stisnjen zrak. ki je ostal v podmornici, je mogel pomoči pri dvigu pokrova. Pomorščaki bi sicer ne mo^li premakniti izhodnega pokrova zaradi velikanskega vodnega pritiska. Eden izmed poraagaoev je dobil od strahu blazr>ostne napade. Izdrl je nož in skočil na iznmitelja. Baner ga je udaril z revolverjem po glavi, da se je napadalec zgrudil. Nato ga je s praznim revolverjem toliko časa strahoval, dokier niso ti napadi ponehali. Drugemu, mimeniu pomagaču j« zaukazal, naj odpre izhodni pokrov. Ni šlo, Zatem so vsi trije naenkrat poizkusili odpreti ga. Po peturnem trpljenja polnem delu, ko jim je gledala le še glava iznad vode, se jim je posrečilo. Bauer je pravilno računal: stisnjen zrak v podinornici j« -vTgel vse tri može na inorsko pavršjo. Množica radovednežev, ki je na obali Ł• tugovala za izgubljenimi življenji treh junakov in ki je pravkar poslušala že nagrobni govor trem žrtvarn, je vzvalovila ta pričela vriskati od veselja, (Dalje sledt) d 2— -~ dl Jr-rriift