,,,,Slov.. Grrosppodar" pprreed ppoorrootnniki..  (Poročilo o sodnijski obravnavi dne 12. t. m. y Mariboru.) Sodniki in obtožba. Predsedoval je obravnavi deželnosodni svetnik Morocutti, prisedovala sta dež. svetnik Martinak in dež. tainik Kermek, zapisnikar je bil avskultant Mihalie, tožil je državni pravdnik dr. Nemanič, obtožen je bil g. A. Korošec, zagovarjal je g. dr. Fr. Rosina. Porotniki, ki so sodili, so biii: Johann Kossar, hišni posestnik vMariboru, Franz Kothbauer, ključavničar v M*ariboru, Fr. Lorber, posestnik v Partinju, Matija Ornik, strojevodja pri Blanketu v Ptuju, Johann Kramberger, posestnik v Kaniži pri Ptuju, Emerich Miiller, krojač vMariboru. Adolf Fritz, posestnik v Mariboru, Josip Barth, 6evljar na Muti, Johann Wresnik, tesar na Bregu pri P t u j u, Ivan Gert, župan v Framu, Rihard Sons, gostilni6ar v Breznem, Johann Kasper, knjigovodja v Ptuju. Pod obtožbo so stah naslednji članki »Slovenskega Gospodarja*: Nemškutarska zlobnost. Govori se, da je Gregorečevo hiio z gospodarskimi poslopji pri Ptuju zažgala hudobua roka iz nasprotnega narodnega tabora. Zalostni pojavi v narodnostnem boju. Preiskava bo pokazala, alije ta grozna vest resnična. Slovenci ptujske okolicel Politični nasprotniki našega katoliškega slovenskega naroda so naslednji ptujski trgovci: tiskarna Blanke, brata S1 a v i 6, tapetar S t e 1 c e r, zlatar I. G s p a 111, trgovec Kolenc, trgovec S. Fridrih, žagar Ružička, urar K. Akerman, trgovec V. Šulfink. Slovenci, zapomnite si ta imena! nŠtajerc" v Ptuju je začel izhajati. Mi smo dobili že veliko dopisov radi njega, ki svarijo ljudstvo pred njim. Mislim, da je naie slovensko ljudstvo pač toliko pametno, da se ne bo vjelo v zanjke nemških in nemškutarskih trgovcev. Kajboljše sredstvo zoper nŠtajerca" pa je, da nani rodoljubi naznanjajo one trgovce, ki širijo tega umazanca med ljudstvo, zajedno pa tudi slovenskega trgovca-konkurenta. Mi bomo potem širite^je tega tiskanega nemškutarja javno naznanjali, zajedno pa priporočali slovenske trgovce. Zadnji dve notici sta bili zaplenjeni. V obtožbi še je navedena med razlogi cela vrsta cGospodarjevih* 6lankov, proti katerim sta ugovarjala obtoženec in zagovornik, naj se ne preberejo, ker niso z obtoženimi 6lanki in obtožencem v nobeni zvezi. Obtožba trdi, da se je s temi članki vznemirjala javna varnost ter se vzbujalo druge k sovražnostim proti posameznim vrstam državljanshe družbe v smislu § 308 in 302 kaz. zak. in § 28. tiskovnega zakona. Obtoženec se zagovarja. Obtoženec g. Korošec pripozna, da je pisal pod obtožbo stoječe članke, a se za- govarja v siovenskear <*¦.-•¦!.•}; Kar se prvega flanka zar-.ii-.gnj* tiče, sem govorico izvedel v tiskarni od nekega somišljenika ravno isti dan, ko je stevilka n&ospodaijatt izšla. Oni dve notici zaradi ptujskih trgovcev sem napisal istotako neposredno pred zaključkom redakcije. Glede prve notice imam omeniti, da se mi je govorica zdela utemeljena, 1. ker sem vedel, da je splošno razširjena v ptujski okolici in ker sem jo izvedel od treznomisleče osebe; 2. ker sem mislil: Ali je užgal Slovenec, ali nemškutar. Da bi Slovenec, se mi je zdelo nemogoče, da pa je storil kaj takega nemškutar, se rui je zdelo verjetneje, ker se je zgodilo neposredno pred jedno eininentno slovensko reselico. Da bi lahko zažgal tudi kak oseben nasprotnik, tega nisem v trenotku — mislil. 3. Sem sližal, da je prosil Gregorec tudi s tem izgovorom podpore pri Slovencih. Kar se tiče onih dveh notic o ptujskih trgovcih, izjav^jam, da sem jih pisal pod neposrednim utisom, ki so ga napravile na me prve številke BŠtajerca". Vedel sem, da izdaja takega lista pomeni nov boj za Spodnji Štajer, kjer se imajo Slovenci še vedno boriti z nemškutarji. Vedel sem, in to je tudi istina, da so nekateri ptujski trgovci stopili na čelo tega novega bojevauja proti težnjam slovenske narodnosti, za to sem imenoval tndi trgovce ter povedal tudi čitateljem, naj si njih imena zapomnijo. Zajedno pa sem vedel, da bo novi list, ker so ga ustanovili nemški in takozvani nemškutarski trgovci, da bo jih podpiral politično in gospodarsko. Zato sem se obrnil do čitateljstva, naj nam imenujejo slovenske konkurente, da bo BSlov. Gosp." te trgovce lahko podpiral. Samoumevno je, da sem prosil, naj nam tudi imenujejo nemške trgorce, namree da jih nadzorujemo, potem pa tudi, da jih ovadimo, ako kolportirajo brez dovoljeiya o d o b 1 a s t i, kar se res tndi dogaja. Glede prve notice o oguju se ne čutim kriv e g a zaradi tega ne, ker govorice, ki se mi je zdela utemeljena, nisem hotel širiti, ampak žiritev zabraniti. Za to semzapisal: Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična ali ne. S tem sem hotel reči:- Cakajte, ne sodite, dokler sodišče ne izreče svojega mnenja. Glede drugih dveh notic se n e čutim k r i v e g a zaradi tega ne, ker ne vidim v njih nič kaznjiv ega. Imenovati naše politične nasprotnike, pripoiočati slovenske trgovce, ter nadzoravafi nemžke in nemškutarske trgovce, to je po niojern prepričanju popolnoma dovoljeno. Tako delajo listi cele Avstrije, in jaz imam ravno isti pravni 6ut, da se kaj takega sme storiti. Odločno pa ugovarjam, in prosim, da se to zabeleži, da bi stali v kaki zvezi z mojimi noticami, oni članki, ki jih navaja državni pravdnik v razlogih. Oni imajo celo druge vzroke, so posledice celo drugih dejanj. Z irjimi nimam jaz ničesar opraviti. Pri6e nastopijo. Pri6a Ivan Gregorec pove, da ne ve ni6 gotovega radi ognja, ker je bil takrat preve6 zmešan. Zagovornik dr. Rosina: Ali ste vi opazili kako vznemirjenost ali razburjenost, ko je ,Gospodar' prinesel ono notico o ogigu. Priča :Ne, Slovenciin Nemci so sedaj kakor prej zabajali k meni. Priča Josip Ornik iz Ptuja: M e n i sokardrugojutropo ognju pripovedovali policaji, in ti so to zvedeli od lju d i z dežel e , da je razširjena govorica, da so Nemci pri Gregorecu vžgali. Pri6a se pritožuje, da se g. Korošec nič ni poboljšal, ker je pred 8 ali 10 dnevi v Hajdini zopet »šiintal« proti Ptujčanom. Obtoženec skoči kvišku in ngovarja. Gospod predsednik Morocutti k pri6i: Ostanite pri stvari! Gosp. žagovornik dr. Rosina: Gospod Ornik, pridržujem si pravico, vas sodnijsko zasledovati, ker ste obtoženca razžalili na časti. Pri6a nadalje izpove, da so »Štajerca« v istini ustanovili Ptujski trgovci. Ornik ima dovoljenje širiti »Štajerca«. On ga ne bere redno, a v6asi si ga da prebrati. Priča c. kr stražmojster Rutnik izpove, da je t a k o j na licu mesta i z v edel govorico, da so Nemci vžgali in je tako tudi uradno poro6al. Pozneje ni našel razlogov za tako govorico. Priča Ivan Visenjak s Sloma izpove o razmerju med Slovenci in Nemci: Nemci so pridni, saj se dobro zastopimo. Le toti BGospodar" šttnta, šiinta no šiinta enega proti oven! Obtoženec g. Korošec: Kje ste brali tisti dve notici o ptujskib. trgovcih, ko pa je bil tisti BGospodar" zaplerrjen? Priča: Pri sosedi sen ga doba. Obtoženec: Ali ga je sosed dobil pod zavitkom? Priča ne ve na to odgovoriti. Priča Franc Babosek izpove, da ne čita »Gospodarja<. G. predsednik mu prečita zadnji dve pod obtožbo stoječi notici ter vpraša, ali bi mogli sovražnost vzbuditi med mestom in deželo: Priča to potrdi, a izpove, dašedosedaj ni bilo tako dale6 prišlo. Pri6a Martin Musekiz Brega pri Ptuju ne izpove ni6 posebnega. Pri6a Avg. Janša se skraja brani kaj izpovedati, nazadnje pa le izpove, kdo da je pisal omenjene notiee. Potem se še pre6itajo nekatere uradne listine o ognju, izpovedi mnogoterih pri6 ter cela vrsta 6lankov iz »Gospodarja«. G. zagovornik dr. Rosina protestira, da državni pravdnik spravlja tudi te 6lanke v zvezo z onimi, ki stoje pod obtožbo. G. zagovornik dr. R o s i n a predlaga, 1. naj se zaslisijo tudi slovenski župani iz ptujske okolice in ne samo možje iz nasprotnega politi6nega tabora, 2. aaj se prečitajo vse številke »Štajerca«, v katerih se polemizuje s »Slov. Gospodarjem« in iz katerih se bo videlo, da »Gospodar« le napade odbija in Slovence brani. Sodni dvor je odklonil te predloge, na kar prijavi gosp. dr. Rosina takoj n i fi n o s t. Potem so se predložila tri vprašanja gospodom porotnikom: 1. Ali Jje obtoženec s prvo notico razSiril krivo, za javno varnost vznemirjujo^o vest brez povoljnih vzrokov, da bi bila govorica resnična, 2. ali je z drugo notico in 3. ali je s tretjo notico vspodbujal druge k sovražnostim proti posameznim vrstam 6loveške družbe. Govor državnega pravdnika. Državni pravdnik dr. Nemanie je govoril skraja nenavadno pobožno. Navajal je celd sveto pismo. Ko je mislil potem vse lepe nauke naobrniti na duhovnika Korošca, sko6i obtoženec kvisku, da bi ugovarjal, ker stoji pred sodiščem ne kot dubovnik, ampak kot 6asnikar. Državni pravdnik obstane v svojem govoru ter prosi g. predsednika pomoči. Na to se je trudil dokazati, da je obtoženec kriv ter prosil porotnike, naj ga obsodijo. Njegov govor je bil sicer jako glasen, a prepričal ni nikogar. Govor g. dr. Rosine. Zagovornik obtoženca g. dr. Rosina je govoril mirno, stvarno in prepri6evalno. Mi podajamo v naslednjem glavne poteze govora: Mirno in trezno! Visoki sodni zborl VeleceDJeni gospodje porotniki! Proces, ki se danes vrši v tej dvorani, je političen proces. Tako ga imenujejo jnristi, tako ga imenvgejo tndi (asnikarji, ki so danes tnkaj zastopani. Političen je list, politik je obtoženec, politiki so bili mej pričami in politiki so možje iz ljudstva, ki sede danes tukaj kot sodniki. Ta proces je slika, vzeta iz sedanjega našega političnega življenja na Spodnjem Štajerskem. 0 politifinih rečeh pa je treba mirno in trezno soditi. Za to jaz tudi ne bom nastopil s tistim govorniškim ognjem, kakor drž. pravdnik. Mirno in resno hočem, gospodje porotniki, dokazati, da obtoženec ni kriv prestopka, katerega ga dolžijo, da se pri njem ne more uporabljati niti'§ 308 niti § 302k. z. Dolga obtožba. Slovit Francoz je izrekel nekoč krilate besede: Dajte mi tri besede kakegfc človeka, in jaz vam ga spravim na zatožno '-!op Istinito, samo tri nedolžne notice so zadostovale ui državni pravdnik je s k o v a 1 iz njih obtožbo, obsegajočo celih 23 strani. In vendar je znano, da so kratke obtožbe najboljše obtožbe. Toda uresničila se je zopet prislovica: Kjer manjkajo pojmi, tam pridejo o praTem času besede na pomoč. Kjer zmanjkajo državnemu pravdniku ražlogi, pridejo o pravem času nejaane besede na pomoč. Nevarnosti za javno varnost ni b"i 1 o. Kar se najprej tiče prestopka po § 308 (glej prvo notico!), ga gotovo moj obtoženec istega ni zakrivil, ker njegovo dejanje nima omenjene lastnosti, kakoršno zahteva § 308. Ta § ne obsoja vsake neljube govorice, ampak samo tako, ki je ,za javno varnost vznemirjajoča." In sedaj poglejte na stran 11 obtožbe, te besede je državni pravdnik izpustil. Kaj je javna varnost? Da je moje premoženje in moje zdravje varno. Da je govorica kaznjiva, mora biti taka, da se prizadeti po pravici bojč za svoje imetje in zdravje, ali da goTorim celo navadno, Ptujčani bi se morali bati, da bi jih kdo naklestil, ako pridejo iz mesta, ali pa da bi jim lastnino poškodoval. Eaj takega pa ni bilo pritakovati ? Tega ni trdila nobena priča! P r i 6 a Gregorec je celo rekel, da so hodili Nemci k njemu prej kakor slej. Notica torej ni imela nobene posledice. Javna varnost ni bila vznemirjena. Zadnji odstavek: Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična ali ne, vzela je notici vsak vznemirjajofti namen. Ceje pameten človek to notico čital, lahko je ostal miren, ter si mislil: Saj bomo videli, koliko resnice je na celi stvari. Gospodje porotniki! Vi imdite, da prvega vprašanja ne morete potrditi. Posebno še ga ne morete zaradi tega ne, ker današnji obtoženec govorice tudi ni raznesel. Govoricaješlaodust do ust, tako da jo je župan Ornik že drugi dan izvedel po policajih, torej že ob času, ko današnji obtoženec še o njej ni imel ne duha ne sluha. Sovražnosti in bojkot. Sedaj pridem do n. in III. vprašaDJa in do § 302, katerega je hudoben poslanec imenoval kaučukparagraf (raztezljiv paragraf.) Da se urednik spravi pod obtožbo — to kaže cela novejša zgodovina v našem javnem življenju, — se vzame § 302, kajti njegove besede se dajo raztezati kot kavčuk. V ta paragraf se da vse stlačiti, ali je prav ali ne. Razlaganje tega § se ne more obračati na naš slučaj iz dveh vzrokov. Proti komu se je hnjskalo, (da se poslužujem tega neprijetnega izraza)? Samo proti posameznim ptujskim trgovcem, in ne proti celemu njihovemu stanu. Hickl in drugi v BSlov. Gosp." niti navedeni niso. In med navedenimi niso sami trgovci, ampak tudi urar, žagar, tapetar — in to niso trgovci. Razvidi pa se iz tega, kako se je državni pravdnik mučil, da bi lahko tožbo sestavil, celo obrtnike je vštel med trgovce. In nazadnje je treba pribiti, da bi se z navajanjem imen trgovcev sicer lahko zakrivilo motenje obrti ali pa razžalitev na časti, nikakor pa ne prestopek po § 302. Obtoženec torej, kakor dokazano, gotoro ni nastopil proti celim vrstam človeške družbe. Istotako pa tudi ni hujskal k sovražnostim. Sovražnost obstoji t tem, da se drugemu naredi Skoda na časti, zdravju ali premoženju. Tega v našem slučaju nih6e ni zakrivil. Pa tudi k bojkotu ni hujskal, kakor se pravi. Bojkot nastane, ako kake osebe popolnoraa osamimo v gospodarskem in družabnem oziru. Ali je hotel obtoženec koga na ta način osamiti. Nikakor ne! Obedve zadnji notiei sta samo odgovor na ptujski list, katerega so, kakor je Ornig sam pripoznal, ustanovili trgovci. Ako bi se ugodilo mojemu predlogu, slišali bi, kako ta list piše. Kdor se torej s politiko peča, ne smebitirahločuten. Ce torej trgovci ustanovijo političen list in druge napadajo, morajo biti pripravljeni, da se bo tudi na nje streljalo. Sedaj pa čitajte pod obtožbo stoječe članke, in v njih ne boste našli ničesar o bojkotu. BSlov. Gospodar" je imenoval samo one nasprotnike, ki širijo ?Štajerca", ki ga Ijudem Ttikajo v žepe, v jerbase itd. Širjenje tiskovin (kolportaža) je po postavi prepovedano dejanje, in BSlovenski Gospodar" je hotel tako sirjenje le zabraniti, sicer pa nič več. Vi boste torej tudi II. in III. vprašanje zanikali. . . Kako drugi delajo. Ne priznamo sicer, pa recimo, da bi bil obtoženec res klical k bojkotu, vsled tega vam še nikakor ni treba imeti istega pravnega naziranja kakor državni pravdnik. Vzemite kak dunajski protižidovski časnik, v vsaki številki najdete: BNe kupujte pri židih!" Časnik nArbeiterwille", ki izhaja v Gradcu, prinaša v vsaki številki z velikimi črkami opomin: nDelavci, ne pijte Reininghaus-piva!" In vendar se niti na Dunaju niti v Gradcu taki časniki ne zaplenijo in uredniki se ne tirajo na zatožnoklop. Iz tega sledi, da imajo državni pravdniki po različnib krajih različna pravna naziranja, in ako torej zanikate I. in II. vprašanje, boste ravnali v soglasju z dunajskimi in graškimi državnimi pravdniki. A tudi mariborski državni pravdnik ni vedno istega mnenja. »Marburger Zeitung" je v št. z dne 27. p. mes. prinesla javen opomin, da se naj ne hodi k slovenskemu notarju, ampak k nemškemu. Ce je torej bojkot po § 302 kaznjiv, je torej tudi kaznjiv, ako ga ta časnik razglasi. In list bi moral biti vsaj zaplenjen, kar pa se tudi ni zgodilo. Tožbe nas ne uničijo. V političnih bojih je velika pomoč časnikarstvo. Kdor zadene časnik, zadene tudi celo stranko. Nikakor pa si ne smete misliti, da se je še kedaj z enakimi tožbami uničilo časnikarstvo kake stranke. Saj so bili časi, ko so bile take tožbe na dnevnem redu. Dandanes so vsaj v večjih mestih že popolnoma izginile. V času od junija 1868 do oktobra 1869 so bili češki ureduiki obsojeni na skupno 73 1et jete, toda kaj je pomagalo? Danes je češko časnikarstvo mofinejSe kakor kedaj. Prepričan sem, da naše spodnještajersko Ijudstvo, ki se bojuje za svoje pravice tudi po časnikib, ne bo trpelo škode, ako se danes obtoženec obsodi. A da bo kdo krivično obsojen, terau se upira čut človekoljubnosti. Zakaj to? Prečitalo se je.tudi mnogo člankov, katerih obtoženec ni pisal. Že med obravnavo sem ugovarjal, da so se splob vzeli v obravnavo. Moje mnenje je, da je državni pravdnik ž njimi hotel samo na porotnike uplivati. Toda proti temu moram ugovarjati, ker meuim, da to čitanje lahko spravi porotnike na pota, na katerih se ne najde pravica. Ko se je izdala poatava o porotnih sodiščih, poučil je tedanji justični minister državne pravdnike, Bda morajo vse opnstiti, kar bi lakho uplivalo, da se dejstva kriyo presojajo." Bodite pravični! Gospodje porotniki! Četudi sedvjo med vami politični nasprotniki, vendar sem prepričan, da ste si v svesti svoje naloge kot sodniki iz ljudstva. Vaša dolžnost je, da se kot sodniki ne ozirate na politično naziranje, ampak da ugodite pravici. Zanikajte vsa tri vprašanja, oprostite obtoženca, in še v poznih dnevih ae boste z zadovoljnostjo spominjali na današnji dan; kajti vi boste s tem storili le to, kar je podlaga vsake države, vi boste storili pravico! Državni pravdnik je 6util, kak utis je naredil zagovornikov govor, zato se je brzo zopet vzdignil ter z nova za6el zagovarjati svojo re6. Rekel je, da so tudi kroja6i, 6evljarji, žagarji itd. trgovci. Rekel je, da je Reininghaus tako bogat, da mu je vse eno, ah ga kdo bojkotira ali ne. Zato se tudi državni pravdnik ne ustavlja bojkotu. Gosp. dr. Rosina je pou6il državnega pravdnika, da so ta njegova mnenja do cela kriva. Krojači, čevljarji, žagarji itd. niso trgovci, ampak obrtniki. Pred postavo so vsi enaki, tukaj ni razločka med bogatinom in siromakom. Pou6il je tudi državnega pravdnika o ljubezni do bližnjega. Kakor tudi državni pravdnik ne sme poznati ljubezni do bližnjega, tako je tudi politik ne more. Oba gledata, da se gibljeta v mejah postave. Sedaj se je za dve uri prekinila obravnava. Po odmoru je govoril predsednik Morocutti. Njegova izvajanja o bojkotu in sovražnosti je dal zagovornik dr. Rosina na zapisnik. Porotniki so prvo vprašanje potrdili z 10 glasovi proti 2; drugo in tretje pa z 11 proti 1. Kot kazen je proglasil sodni dvor 6 tednov navadnega zapora. Toda stvar 3e ni k o n č a n a, kajti zagovornik je prijavil pritožbo ni6nosti.