Leto I.
V Ljubljani, 24. marca 1920.
UJEDINJENJE
Mara iu Engels: Proletarci vseh dežel, Mažite sel
Izhaja vsako sredo in soboto, — Uredništvo in upravništvo: Ljnbljana, Krekov trg štev. 10. — Mesečna naročnina 5 K. — Posamezna številka 60 ';.'n.
J. M. P.:
Ujedinjenje jugoslovanskega delavnega naroda.
Jugoslovanski narod se bliža svojemu polnemu ujedinjenju. Ker kri in meso jugoslov. naroda je proletarijat. In ko se strne pro-letarijat v skupno organizacijo, se obenem združi duševno in telesno. Šele takrat, ko se to zgodi, se bo urcsriičil cilj neštetih bojevnikov, ki so idealno delali za ujedinjenje jugoslov narodov, ki so za to živeli in umirali. -Že nad leto dni je jugoslov. narod združen v skupni državi. Toda kakšno je bilo doslej to ujedinjenje ? Ali se ni pravzaprav združila le avstro-ogrska buržuazija z balkansko? Poglejte malo naokrog, poslušajte, kaj govori preprosti narodi Še nikdar prej ni masa slovenskega in srbsko-hrvaškega naroda iz osvobojenih pokrajin kazala toliko sovraštva proti Srbijancem, kakor ravno v teh časih. Razne politične stranke so to sovraštvo še podpihovale. Hotč ali nehote I In ker niso bili niti laži-voditelji jugoslov. socijalno-demo-kratične stranke zmožni in voljni, da izvedejo ujedinjenje, bo to storila delavska socijalističua stranka.
Ujedinjenje jugoslov. proletarijata pomeni obenem znaten korak k ujedinjenju z bolgarskim narodom, ki nujno spada v jugoslovansko državo, pomeni po drugi strani tudi združitev z ruskim narodom in z italijanskimi proletarci. Zlasti zbližanje z italijanskim pro-letarijatom bo imelo za naše narodnopolitično življenje z ozirom tudi na zasedeno ozemlje najdalekosežnejše posledice. —
Ujedinjeni z bratskim proletarijatom naslanjamo svojo borbo za socijalno in končno osvoboditev jugoslov. delavnega naroda na sledeča načela, ki kažejo obenem na bistvene razlike med nami in takozvano socijalno pa-trijotično demokracijo.
Vsako politično in socijalno udejstvovanje proletarijata, ki ni usmerjeno za tem, da doseže proletarijat zase moč in oblast, je brezuspešno, ves trud proletarijata je v tem slučaju zaman. Ako se proletarijat brez ozira na težnje ujedinjenega mednarodnega proletarijata udinja kapitalizmu in pomaga pri konsolidaciji, zapravlja svoj ugled in svojo moč, dela zgoij v korist buržuazije. — Samo na podlagi premoči nad buržuazijo more proletarijat spremeniti ustavo, jo predpisati ostalim slojem, in če treba tudi usiliti. Ustava postane efektivno sredstvo le, če jo varuje moč. Kako naj se proletarijat sklicuje na ustavo, ko ni v njegovi moči, da bi njene določbe udejstvil, odnosno, da bi mogel prisiliti čuvarje te ustave, da njene določbe izvršujejo? Proletarijat ima v sodobnem družabnem redu le dolžnosti, pravic nobenih, ker je ustava države delo buržuazije. Proletarijat se mora predvsem bojevati zato, da doseže neposredno svojo polno razredno in revolucijonarno moč.
Izhajajoč iz tega spoznanja o pravnem odnošaju med buržuazijo in proletarijatom je socijalistični pisatelj in bojevnik nemškega
proletarijata Ferdinad Lassalle že pred polstoletjem opravičeno trdil:
„Največja napaka revolucij 1. 1848 je bila ta, da se je v onih revolucionarnih časih mesto, da bi se spremenilo stanje realnih faktorjev moči, predvsem pa razvilo kraljevsko armado v ljudsko armado, — tako dolgo zapravljalo čas s podpiranjem meščanskih strank in z izdelovanjem ustave, dokler se ni protirevolucija tako ojačila, da je razcepila ljudstvo in razgnala narodno skupščino."
Ali ne veljajo te besede v polni meri tudi za našo dobo in za naše razmere? Ali niso naši socijalpatriotični ministerijalisti napravili enako „največjo napako"?
Demokracija in diktatura!
Danes sta si to dva nasprotna pojma. — Kot ocenjevalci rednih vrednosti, sodimo ti dve besedi po vsebini, ki ste jo zadobile v tekočih dogodkih. V Nemčiji in zapadno-cvropskih državah vidimo, da se prava demokracijo bolj in bolj diskreditira, medtem ko vidimo v Rusiji zmago diktature. Na eni strani buržuaska demokracija, na drugi strani proletarska diktatura. Proletarijat more v svojem boju reči le eno: Borim se za čimprejšnjo pridobitev oblasti in pravice. Če že ne morem doseči tega zlepa, pomagaj mi moja — moč I Ker pravijo, da je to taktika diktatura, naj živi diktatura!
Evolucija ali revolucija?
Prej ali slej bo proletarijat v premoči, prevzel bo produktivna sredstva v lastne roke in bo v posledici tega dosegel tudi vso politično moč. Iz rok buržuazije in malomeščanstva preide last v njegove roke. To se imenuje preobrat v družabnem redu, to je vendar revolucija. Ako daje meščanska družba soc. revoluciji značaj grozovitosti, je to njena stvar in krivda. — Francoska revolucija je bila tudi kruta. Bila je strah tujim državam in trepet cesarjem in kraljem. Zdelo se je, da ne bo našla nikdar milosti v očeh svetovne zgodovine. Pa smo videli, da je postala francoska revolucija, ta najčrnejša točka v konzervativnem zgodovinopisju, žarno s o 1 n c e, ki je ogrevalo celo stoletje evropske narode in jih neprestano krepilo v boju za njihove pravice. Bila je solnce ponižanih in teptanih. Kar je bila francoska revolucija za buržuazijo in malomeščanstvo, to je ruska revolucija za vesoljni proletarijat. — Evolu-cijonarna taktika je način popuščanja kapitu-lirajoče buržuazije, ki se pa, če zavestno izvedena, mora končno ustaviti, ker buržuazija more popuščati le do gotove meje. Ko doseže evolucija to s*opnjo, mora logično izbruhniti revolucija.
Z zmago revolucije je nato zopet dana evoluciji možnost višjega razvoja. Evolucija in revolucija sta v medsebojni zvezi. Brez evolucije ni revolucije, brez revolucije ni evolucije. Ne dela pa v smislu revolucije in tudi ne v smislu evolucije, kdor zavaja socijalni razvoj na stran pota. Naloga socijalizma je, da pospešuje evolucijo, zato
da pride čimprej do revolucijonarne spremembe v družabnem redu. Temeljni zakon vsake zdrave socijalne evolucije pa tiči v tem, da se poglobi bolj in bolj razredno diferenciacijo, da se ojači razredno stališče delavstva. S socijalpatriotsko ministerjalno politiko se pa razredni proces ne pospešuje, ž njo se ga nasprotno ovira, zavaja, tepta se temeljne nauke marksizma in bije v obraz zgodovinskemu razvoju. Interesi delavstva se ne morejo istovetiti z interesi kapitalistične države, tu ne more biti sodelovanja, tu more biti samo boj. Kdor nudi v teh usodepolnih časih roko bur-žuaziji ni raz red n ozaveden proletarec, ta ni občutil posledice kapitalističnega izkoriščanja in grozote svetovne vojne. Ta ni videl vojaka-proletarca, upognjenega pod težo udarcev in skrbi, ki mu jih je prizadjala triumfirajoča buržuazija, ni videl bednih otrok, žen in starcev v zaledju. Če bi vse to res občutil in videl, ali če bi v njem res živelo socijalistično prepričanje, bi pač ne šel reševati buržuazije. Kapitalizem naj skrbi zase, proletarijat zase. In če kapitalizem ne more iz zagate, potem je edino le proletarijat poklican, da reši človeštvo, da odpravi buržuazijo in prevzame oblast v svoje roke.
Jugoslovanski proletarijat 1 Zmagal boš 1 e v znamenju ujedinjenja, v znamenju poglob-ijenja in razširjenja tvoje organizacije, v znamenju neizprosnega, nepretrganega razrednega boja I
Majski spis
bo izdala »Delavska socijalistična stranka" in sicer v bogatem obsegu.
Sodrugi naj ta važni majski spis pravočasno naroče!
Pismo iz revirja.
Trbovlje, 14. marca.
Pozdravljamo novoustanovljeno res socijalistično stranko DSS za Slovenijo. Če ne bi pričeli ljubljanski sodrugi s čiščenjem socija-lističnih vrst, bi mi v Trbovljah izstopili iz JSDS in ustvarili zaenkrat pol. org. za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje in bi se na lastno pest pridružili jugoslovanskemu proletarijatu, kakor so to storili sodrugi iz Kočevja.
Težko že pričakujemo Ujedinjenja. »Naprej" sploh ni hotel priobčevati člankov, katere smo mu pošiljali, ker mu najbrže niso ugajali.
V	Trbovljah, največjem industrijskem revirju v Jugoslaviji, moč organizacij sploh ni prišla do veljave radi zavožene politike so-cijalpatrijotičnih voditeljev, dolge brezuspešne konference z rudnikom in drugimi oblastmi, to je bile vsel Tako je bilo mogoče, da so v rudniškem konsumu dobivali dobro blago za obleke v prvi vrsti le višji uradniki in učiteljstvo.xZa nas pa je preostalo le slabo
in zelo drago blago. Da se to ne bo več godilo, bomo skrbeli.
Ravnatelju svetujemo, da se ne briga za ,.komuniste", kakor on pravi, marveč za ne-rednosti in druge nečednosti pri rudniku.
Kakor povsod vlada tudi pri nas veliko pomanjkanje stanovanj. Za ravnateljeve kur-riike in cvetličnjake je vsega dovolj, enako za uradniške vile, za delavska stanovanja pa nič. Ravnatelj rabi dnevno zase 8 zidarjev, obratni vodje istotako. Seveda potem ne more biti dovolj zidarjev. Cvetljičnjak pri ravnateljevi vili stane že nad 60.000 kron, pa še ni dogotovijen; da bi se pa vlažna in umazana delavska stanovanja dala po osmih letih zopet prebeliti, ni ne denarja ne materijala. Vse škipe so se porabile za cvetljičnjak, okna pri delavskih stanovanjih so pa iz papirja ali iz desk . . .
Za delavska stanovarja torej ni zidarjev, ni materijala, ni denarja. Za ravnateljeve konje pa je bil v 14. dnevih sezidan velik krasen hlev, ki je lepši od delavskih stanovanj. Torej konje v snažne, zračne prostore, delavce pa v okužene hleve. Kapitalist pravi, če mi zboli ali pogine konj, imam stroške in škodo, delavca pa lahko vzame vrag, pri tem nimam nobene škode, saj je rezervna armada proletarijata nepregledna.
Gospod ravnatelj! Izborno se gospodari pri vas. Če zahteva delavec boljšo plačo za svojo naporno delo, ga spodijo vaši nastav-Ijenci, češ »družba ne more, ker dela v zgubo." Če pa gospodu nadpazniku pade lesena palica, katero je vrezal v gozdu, v rezervar, morajo trije delavci cele dneve pumpati vodo iz rezervarja, da najdejo kos lesa. Zax palico, par sto kron stroškov — za sestradanega delavca, psovke!
Pri vinarjih se skopari — tisočake se pa razmetuje. Kako po drugi strani družba slepari vlado z napačnimi računi, bomo drugič objavili.
Gospoda gerenta vprašamo, če za rudniško restavracijo ne velja ista policijska ura, kakor za druge gostilne. Tam rajajo gospodje cele noči, drugi dan pa stresajo svojo siabo voljo na delavca.
Gostilen imamo preveč in še vedno se dobivajo nove koncesije. Edino kavarno v Trbovljah, kjer je člov^Jc lahko mirno pri mleku čital časopisje in ki se je bila delavstvu priljubila, pa so zaprli. Kavarnarju ne dado koncesije. Vemo sicer, da gospodje streme za tem, da spravijo delavca v pijančevanje, ker ga potem lažje izkoriščajo, da pa to kažejo tako očitno, je preveč predrzno,
Radovedni smo končno, kam je gospa Forte spravila goveje meso od dveh volov, katera je pretečeno sredo klala, ker je cel teden prodajala samo svinjsko meso, seveda po svinjski ceni. Pa ne da bi verižila?
V	Trbovljah se nikjer ne more dobiti ko-lekov. Naj se finančna uprava za to nered-nost malo pobriga.
Politična iioia se bo vršila vsako sredo ob 4. pop. v vodenski šoli. Vsi v politično šolo!
Za danes toliko, drugič več. Želimo Vam obilo uspeha. Mi smo vsi z Vami. Živelo ujedirijenje! Na svidenje!
Važni sklep strokovne komisije.
Če je ujedinjenje delavstva vobče potrebno, je to zlasti neizbežno na polju strokovnega gibanja. Potreba ujedinjenja vseh socialističnih strokovnih organizacij leži na dlani. Vendar se radi razmer, ki so vladale doslej
v našem gibanju, niti to ujedinjenje ni bilo izvršilo. Tudi z ozirom na to smo mi bili primorani osnovati svojo stranko, da pospešimo združitev. S tim večjem veseljem moremo sedaj beležiti razveseljivo vest, da je strokovna komisija na torkovi seji, kateri je prisostvoval tudi sodr. Kavrič iz Zagreba, sklenila, ujediniti se z ostalim sindikalnimi organizacijami v državi in se je v smislu tega proglasila za organ Centralnega sindikalnega veča. Natančnosti se uredc na strokovnem kongresu, ki bo 28. t. m. v Zagrebu. To vest jemljemo na znanje z največjim zadoščenjem. S tem j sklepom je odstranjena nevarnost, da bi se sedanji spor prenesel v strokovne organiza- ■ cije. Spretnemu tajniku strokovne komisije, sodr. Toka n u, gre iskrena zahvala za ta velekoristen in pomemben sklep. S tem je sodr. Tokan pokazal, da razume prav svojo nalogo in da mu je enotnost strokovnega gibanja nadvsem.
Kako sodi delavstvo?
Sodrug K. iz Zidanega mosta nam piše: Torej vendar! Te besede gredo od ust do' ust proletarske mase, ki je z največjim veseljem sprejela vest, da se je pomedlo iz delavske organizacije mešetarje kapitalizma, da se je očistilo socijalistično stranko častihlep-nežev in špekulantov. Prepričan sem, da bo sedaj socijalistično gibanje v Sloveniji napredovalo bolj kakor nikoli.
Bil je skrajni čas. Saj bi bilo drugače intrigantsko, neiskreno delovanje ljudi, ki so prodajali svoje prepričanje za žametni foteljček poverjenika ali ministra zamorilo svežo silo delavstva, zastrupilo boi ni duh razredno zavednega proletarijata, ki se je po groznih udarcih svetovne vojne bolj in bolj probujal. Sedaj bo naš organizirani delavec delal z vso večjo močjo, s silnejšo ljubeznijo do stranke in do ideje, ker bo vedel, da niso njegove vrste okužene, ker bo videl okrog sebe čiste značaje, poštene ljudi.
Predolgo že je ta nečedna družba pokvar-njenih voditeljev zavirala razvoj delavske mase.
Te mase so se pa končno uprle. Dovolj jim je bilo tega. Spoznale so, da se jih vara, o ministerijalizmu niso hotele nič več slišati.
In ko so viclele, da se hoče vzlic sklepom strankinega kongresa vztrajati pri usodepolni, delavstvu škodljivi ministerijalni politiki samo zato, ker stremi par ljudi za ministrskimi sedeži — tedaj so planile po koncu in rekle: Dosti je tega, v imenu socijalizma ne pustimo več šušmariti. Sklepi izvrševalnega odbora, pri katerih so odločevali zgolj strankini nastavljena, in ne ljudski, delegati, so nezado- I voljnost organizirane mase še povečale. Far-banja so bile site, posegle so vmes in napravile red.
Pošieno socijalistično delavstvo stoji vse za Delavsko socijalistično stranko Slovenije!
Delavstvo je trikrat izkoriščano. Prvič od kapitalistov, ki žive od njegovega dela; drugič od duhovnikov, ki izrabljajo ljudsko nevednost; in tretjič od zahrbtnih voditeljev, ki kujejo kapital iz njegove revščine. Ti poslednji so najbolj nevarni.
Da bo ljudstvo zadovoljno, zato mu je treba najprej blagostanja, ki bo mogoče doseči le tedaj, ko postane delavec lastnik produktov in produkcijskih sredstev. Blagostanje pride v delavčevo hišo, ko se uredi človeško družbo na podlagi gospodarske enakopravnosti. S tem bo zagotovljena delavcu tudi svoboda, ker popolnoma svo-
boden more biti le v družbi enakosti. Ko bo človeška družba organizirana na podlagi gospodarske enakopravnosti in svobode, bode v njej vladala logična pravica, kojo bodo vodili večni zakoni resnice. Vzgoja ljudstva bo pa imela svoj vir v naravni vedi. So-cijalno in politično osvobojene narode bo * končno združevala mogočna bralstva.
Da pa dosežemo to radikalno preuredbo v organizaciji človeške družbe, da uresničimo svoj cilj, potrebujemo predvsem moči, moči v organizaciji, moči v vsakem našem nastopu. Naša moč tiči v naši razredni zavesti. Kako | naj pa to našo razredno zavest utrdimo, kako naj proletarijat bojno vzgajamo, če sami sodelujemo z meščanskimi strankami, če podpiramo kapitalistične vlade?
Ne! To ni socijalizem. Tako nas ni učil naš učenjak Marx, ki je pravil, da mora biti rešitev delavstva delo delavstva samega. Zato se mi vračamo k njemu, zato bomo delali z novo, pomlajeno silo za razširjenje socijalizma, dokler bo poslednja žrtev sedanjega sistema v naših vrstah. Mi gremo naprej v znamenju boja med delom in kapitalom, za nam pa puščamo neusmiljeno vse liste, ki so se izneverili delavski stvari za svoje osebne ambicije in interese.
Komunistična zmaga na Hrvaškem.
Vesela poročila prihajajo od naših sodrugov onkraj Save. Občinske volitve so vrše te dni na Hrvatakem in v Slavoniji. Mišljenje ljudstva prihaja do veljave. Rdečo zastave plapolajo v mestih in trgih in zunaj na deželi. Proletarijat govori, v kakšnih vrstah se bori. V Zagrebu, Novem Sadu, Vukovaru, Zemunu, Osjeku, povsod so volili komunisti močno zastopstvo, v nekaterih krajih imajo absolutno večino, v katerih so pa sploh zavojevali cele občine. Hrvatsko-srbski proletarijat se bori v ujedinjeni socijalistični stranki in samo ta stranka zmagnjo, ker le ona je zastopnica proletarijata.
lvoračeva socijalno-demokratična stranka so-cijalnih patrijotov je pogorela na celi črti. Proletarijat govori svojo težko sodbo nad temi prijatelji naših socijalnih patrijotov okoli „Napreja“. Pripovedovali so Kristani in Prepeluhi in drugi taki „ vojno zvezniu in „oblačilniw neinteresirani borci, da hrvatsko delavstvo ne stoji v vrstah komunistične stranke. Volitve so razgalili njihove laži. Zato jih je sedaj menda sram! „Naprej“ je molčal ves čas o velikih zmagah naših sodr., ker se pač zaveda, da čaka ista usoda tudi proletarsko kapitaliste v Sloveniji. Da se pomagajo iz zadrege, lažejo sedaj, da je bilo tudi 100 socijalnih patrijotov izvoljenih. Kje so si izposodili tiste čarodejne Btotinke, o katerih govore v pondeljkovi številki? Ali mislijo res z molčanjem ali pretvarjanjem resnice kaj doseči? Otročad? Veselimo se zmage hrvaškega proletarijata. Slovenski proletarijat bo pokazal, da se bori čvrsto v vrsti z vsemi resničnimi nodrugi v celi ostali Jugoslaviji, da bo izvedel kmalu ujedinjenje, ki so ga doslej ovirali ministri, poverjeniki in vsi trgovski socijalisti. Izvedel bo ujedinjenje, da si omogoči tudi slovenskemu delavstvu tako zmago, kakor jo danes praznujejo hrvaški sodrugi.
Sklepi zaupniške konference.
V zadnji izdaji smo poročali o delu in-sklepih naše I. zaupniško konference. Resolucijo naslovljeno ^slovenskemu proletarijatu“ smo priobčili zadnjič, spodaj pa prinašamo resolucijo o listu. To vprašanje je za nas izredne važnosti, kor potrebujemo nujno lastno veliko glasilo, ki mora' postati v kratkem dnevnik. Poročevalec sodrug Vencajz jo v svojem poročilu opisal vse težave, ki jih je bilo treba premagati, da pridemo do lista. Sedanje glasilo „Delavske socialistične stranke11 „Ujedinjenjeu — je dejal sodr. Vencajz — bo izhajalo le za kratko dobo v sedanji omejeni obliki. Priprave so v teku, da se v najkrajšem času poveča obliko lista, ki bo
izhajal vsak dan in prinašal vse vesti in članke, ki interesirajo slovensko delovno ljudstvo. Delo pri listu pojde tudi za tem, da prinese vsak teden obširno prilogo za strokovne organizacije. Okolu dnevnika „Ujedinjenje“ se ima osredotočiti vsa strankina publicistika. Sodrug Vencaiz je prosil sodruge in organizacije, da trenotno po-trpe, če ne dobe liata pravočasno in ne v taki obliki, kakor si vsi želimo. Tako ne bo dolgo. »Storili bomo vse za čimprejšnjo izdajo vsem zahtevam sodrugov odgovarjajočega glasila. Sodr. Vencajz je v smislu svojih izvajanj predlagal resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
O organizaciji stranke je poročal sodrug Kolesa. Vsled pretesno odmerjenega prostora se omejimo le na njegov predlog, ki se glasi:
„V vsakem okraju se postavi centralni odbor, ki naj bo sestavljen iz delavcev, delavk, kmetov in nastavljencov. Tudi v krajih, kjer prevladuje industrijsko delavstvo, se pritegne v ta odbor poleg glavnih zaupnikov delavstva, tudi zastopniki kmetskega proletarijata; širši odbor tvorijo vsi od posameznih obratov, vasi, mest in mestnih okrajev izvoljeni zaupniki. Poleg tega imajo še vsi takozvani pododbori svoje zaupnike, katere pokliče centralni odbor k sejam. Naloga vseh centralnih odborov, pododborov, kakor tudi vsakega posameznega zaupnika je, da se udeležuje seje in o vseh ukrepih obvesti takoj tiste sodruge, katerih je on zaupnik.“
O tem predlogu, ki na kratkem prikazuje praktično organizacijo delavskih in kmečkih svetov, bomo izpregovorili obširnejše ob priliki.
Debata, ki ie sledila poročilom, je bila vsestransko važna. Udeležili so se je delegati iz vseh krajev. Stavljenih je bilo več predlogov, zlasti od jeseniških delegatov, ki jih bo pripravljalni odbor uvaževal. Sprejetje bil soglasno tudi predlog, da se ima voliti v strankino vodstvo samo delavske zastopnike. Stranko naj vodijo delavci sami! Pravilen je ta predlog. V delavski stranki naj odločuje pošteno delavstvo, in ne, kakor doslej, ambicije in trgovine posameznih intrigantov.
Javni ljudski shod D. S. S v Zagorju.
Vse možne neprilike so nam delali, predno je mogel proletarijat v Zagorju povedati svojo mnenje. Težko smo čakali shoda. Po dolgem času smo imeli zopet shod, kot ga v Zagorju že dolgo nismo imeli. Cela dolina se je zbrala v nedeljo v zborovalni dvorani. Že dolgo pred shodom je delavstvo zasedlo dvorano, bilo je okoli 1300 zborovalcev. Shod je otvoril sodr. Lemež iz Ljubljane. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen sodr. Mlakar.
Sodr. Lemež je poročal v razvoju socijalisti-čnili strank v Jugoslaviji, o politiki jugoslovanske buržoazije, podal ja sliko o razvoju gospodarskih in socijalnih prilik v državi. Slovenski proletarijat je bil začetkoma edin, vse delo se je predvsem osredotočilo v organizacijah. Ali razkol v ostalih jugoslovanskih socijalističnih strankah, rastoča draginja, preki sod, ruska revolucija in minislerijelna politika je koj kmalu spreininila mišljenje slovenskega proletarijata. Rasla jo nezadovoljnost z strankino taktiko, zahteva po ujedi-njenju je postala vedno glasnejša. Mnenja so se pričela deliti in potem je prišel razkol, ker so hoteli desničarji z absolutizmom zatreti gibanje levičarjev. To se jim ni posrečilo. Industrijski proletarijat zapušča socijalne patrijote, razkrinkana so dejanja bivših delavskih voditeljev, razkrinkan je njihov „koruzni socijalizema.
Zborovalci so pazno sledili dveurnemu govoru, od časa do časa so padali medklici proti razkrinkanim socijalpatrijotom. Po zaključku so Be zborovalci mirno razšli. Mnogo se jih je vpisalo v organizacijo. Vsi so čutili, da se pričenja novo življenje, da so pričenja vstajenje. Vse se pridno giblje, vso dela in uspehi ne bodo izostali.
Slovenskemu proletarijatu.
ii.
Dne 14. marca 1920 v Mahrovi hiši v Ljubljani zborujoči zaupniki »Delavske socijalistične stranke za Slovenijo14 sklenejo:
Z ozirom na to, da seje ustanovila „Delav-ska socijalistična stranka za Slovenijo", kot samostojna stranka ter da listi Jugoslovanske so-
cial nedemokratične stranke „Napreju, ., Ljudski glas“ itd. ne zastopajo proletarijat v Sloveniji v smislu čistega socijalizma, strankini zaupniki ne morejo več priznati to listo kot socijalistične liste in nalagajo zato našemu strankinemu vodstvu, da vodi izdajo novega lista „Ujedinjonjel<, kateri ima zastopati proletarijat v Sloveniji v smislu čistega socijalizma in razrednega boja. Ta list bodi osrednje glasiio stranke ter podrejeno strankinemu vodstvu. Vsa oficijelna strankina naznanila se imajo obelodaniti v tem listu.
Vso strankine pristaše in zaupnike poživlja konferenca k sodelovanju in razširjanju tega lista, ki naj ne manjka v nobeni hiši slovenskega proletarca v svrho razumevanja razredno zavednosti in pravega socijalizma.
Proletarci v Sloveniji, na delo za list, ki bo zrcalo vašega mišljenja in hotenja!
Sodrug Kopač je demisijoniral.
Izkušen sodrug Kopač, kije za organizacijo in vzgojo slovenskega ljudstva že toliko storil, je z ozirom na .... ministerijalne razmero v stari stranki odložil mesto političnega tajnika jugoslov. soc. demokratične stranke ter razne druge funkcije. Mi smo to z veseljem vzeli na znanje, ker jo sodrug Kopač s tem dokazal, da ostaja zvest starim, poštenim načelom čistega socijalizma in razrednega boja, za katera seje bojeval leta in leta.
Trboveljsko delavstvo za Delavsko soei-jalistično stranko.
(Od našega dopisnika.)
Trbovlje. V nedeljo, dne 21. t. m., se je vršil pri nas izvanredni občni zbor krajevna politične organizacije JSDS. Po govoru sodruga Hlebeca se je enoglasno Bklenilo izstopiti iz JSDS in se priklopiti novi „ Delavski socialistični stranki za Slovenijo11. Zastopnik Trbovelj v izvrševalnem odboru JSDS je podal demi3ijo.
Za tiskovni sklad „Ujedinjenja“ se je nabralo v Trbovljah 1585 K.
Po sporočilih, katere smo dobili iz Hrastnika, bo tudi tamkajšna krajevna politična organizacija zapustila malomeščanske socijalistične patrijote in sledila Trbovljam in Zagorju.
V	četrtek se je v Trbovljah vršilo predavanje sodruga Golouha #0 pariški komuni". Navzočih je bilo nad 2300 delavcev. Predavanja se bodo redno vršila.
Dopisi.
Zagorje. Z velikim veseljem smo sprejeli prvo številko „Ujedinjenja“. tfer ta list hoče res zastopati proletarijat, njegove interese in njegovo voljo. V meščanskem listu „Naprej“ ni smel nihče pisati, razun g. Čobala, ker kdor je hotel priobčiti kaj v tem listu, je moral prej dati vse v cenzuro g. Čobalu. Oglejmo si tega človeka od bliže. Nedavno je napadel našega sodruga na javni cesti z besedami, ki kažejo njegovo visoko kulturo. Izrazil se js tudi ob neki priliki, ko so organizirani delavci zahtevali izredni, oziroma redni občni zbor unije, da člani nimajo druge pravice, nego to, da plačujejo stfoje prispevke njemu, ki sme delati karkoli, Člani pa samo molčati. Pred nedolgim časom je šel s postaje z liberalcem Jankom L. Temu gospodu je povedal, seveda strogo zaupno, da bi glasovitcga Tauferja nikdar ne bil napadel v „Napreju“, če bi ne bil tako razburjen, in da je hote! celo brzojaviti v Ljubljano, naj ne priobčijo članka, ali bilo je že prepozno. Tem potom tudi mi delavci vprašamo poštenega Čobala, kako to, da je ustavil tožbo proti Tauferju, saj se je sam hvalil, da ima vse dokaze v roki. Bodite tako prijazni gospodine narodni predstavnik (saj v bodoče tako ne bodete 1), pa nam povejte, kako je s tisto tožbo in ali vam je res Kristan, ko je bil še minister naročil, kakor
ste pravili, da morate vse opozicijonalce zatreti?! Čobal, poznamo te predobro. Vemo, kako si se kot tajnik potegoval pri vladi za nas izkoriščane, ko si zahteval, da naj se aretira nedolžne delavce. Pfeil Tisti, ki so po tvojem prizadevanju v zaporu, te bodo že razkrinkali! Še gospodom pri vladi si se grijusil, ko so te slišali tako govoriti! Takozvani socijalist, ki denuncira! Škandal! Ne uideš sodbi, žalostni junak, pa če še toliko tečeš na okrajno glavarstvo v Litiji. Niti to, da mečeš sedaj vso krivdo na Antona Kristana, te ne bo rešilo. Mi gremo svojo pot za uje-dinjenje jugoslovanskega proletarijata, med katerim ne bo mesta za Čobale. O priliki, gospodje socijalni patrijotje, še kaj! Sodrugom pa kličemo: vsi v organizacijo D. S. S., ker le ta bo delala za trpeči proletarijat!
Zavedno delavstvo.
Celje. Z velikim zanimanjem zasledujemo celjski sodrugi vaše delo, ken vemo, da imate popolnoma prav, če skušate očistiti stranko, jo privesti na pot razrednega boja. Tukaj smo imeli zaupniški zbor in več sej, na katerem se je razpravljalo o razmerah v stranki. Simpatije delavstva in njegovih zaupnikov so na vaši strani. Prepričani smo, da je Delavska socijalistična stranka za Slovenijo nositeljica novega, krepkega socialističnega gibanja v naši zemlji. Celjski delavci nismo bili nikoli nezvesti socijalizmu in razrednemu boju in ne bomo niti za naprej. Pozdravljamo vas in vam želimo mnogo uspeha v vašem boju za srečo in osvobojsnje proletarijata.
Hrastnik. Organizirano delavstvo v Hrastniku pozdravlja vaš pokret in se mu soglasno pridružuje. Prvo številko „Ujedinjenja“ smo nestrpno pričakovali. Ugajala nam je. Program, kakor ga v njej razvijate, se nam povsem dopade in odgovarja našim sklepom. Tu sem so prihajali lažnjivi preroki sodjalpatrijotizma, polnili so nam ušesa s svojim ministerijalizmom. Po njihovih besedah sodeč, bi morali po nastopu „socijalističnih ministrov" živeti najsrečnejše čase. Pa smo videli! Še nikoli nam ni šlo tako slabo. Cene vedno višje, plače neprimerne, prehrana tako slaba, kakor nikoli še od prevrata sem, oblek in obutev pa od nikjer. Še nikoli nismo bili tako zanemarjeni. In bognedaj, da sinp kaj kritizirali. „Saj imate svoje ministre" so nam pravili. In če smo rekli kaj gosp. voditeljem, pa smo bili obsojeni kot opozicijonalci. Spoznali smo marsikaj. Zdaj nam je zadosti. „Napreja“ ne maramo več. Naj le piše besne osebne napade. Hrast-niško delavstvo ne bo zadnje v krogu „Delavske socijalistične stranke za Slovenijo".
Kočevje. Pozdravljeni sodrugi v imenu kočevskega delavstva. Vaš korak nas je izredno razveselil. Mislili smo prvotno, da smo sami v boju proti korupciji, ki se je bila razpasla v stari socijalno-demokratični stranki. Pa vidimo, da so kakor mi, tako tudi drugi kraji zahtevali sanacijo v stranki, ki so jo bili posamezni voditelji proti volji delavstva zavozili tako daleč, da se ni več razlikovala od ostalih meščanskih strank. Nad nami so posamezni ljudje, tisti, ki jim je združitev z buržuazijo več, kakor združitev z delavstvom, že zdavnaj skušali s terorjem in z lažmi uplivati. Toda zaman, zapustili smo jih. Zapustili srno nje, ne razredno organizacijo, ne socijalizem. Sedaj se pridružujemo vam, zato da bomo skupno, mirno in pošteno delali za delavca, za njegove pravice in za njegovo vzgojo. V Kočevju ni več mesta za socijal-patriotizem, za podrepnike vlade. Živela Delavska socijalistična stranka za Slovenijo! Živelo ujedinjenje!
Železničarski vestnik.
Kaj je z našimi zadevami?
Iz poročil, ki jih dobivamo od naših zaupnikov v Beogradu, posnemamo, da je vsled kaotičnih razmer, ki vladajo v naši državi, in ne pridemo vsled tega do stabilne vlade, naše razmerje še vedno nejasno. Železničarski začasni službeni red, ki je pravcati umotvor skisanih možganov in ga, da železničarji to sami konštatirajo, danes v prilogi dobesedno objavljamo, ne bo dobil nikdar sankcijo. Da bodo železničarji na jasnom, zakaj se njih zadeve zavlačujejo, jim bodi povedano, da tudi vsled zahrbtnega delovanja „Zvezarjev“ izvedba določb „Prot. spor." čaka odrešenje, ker se menda gosp. dr. K o r o š e c še ni odločil. Povedali smo mu sicer, da železničarji niso voljni čakati na svoje pošteno zaslužene dohodke, katero se jim morda namerava likvidirati še-le na drugem svetu, temveč, da je skrajni čas, da se zadeva uredi, toda doslej se nič ne gane. Naša organizacija se z zadevo temeljito peča in bo storila odločilne sklepe. Naloga železničarjev pa je, da so pripravijo, to se pravi, da še morebitne vrzeli v organizaciji izpolne in kot disciplinirana, zadevna množica stoje na braniku svojih lastnih koristi.
Naše glasilo.
Sodruge železničarje obveščamo tem potom, da bodo odslej dobivali vsled sklepa zadnjega rednega občnega zbora sobotno številko „Ujedi-njenja" kot svojo strokovno glasilo, brezplačno. Kdor želi tudi sredno številko, jo mora posebej naročiti in plačati pri upravi „Uj e dinj en j au v Ljubljani, Krekov trg 10. Za sredno številko znaša naročnina 3 krone mesečno.
Sodrugi! ne pozabite, da je „Ujedinjenjeu edini slovenski socijalistični list, ki stoji na stališču neizprosnega razrednega boja. Naročajte in priporočajte ga v krogu naših somišljenikov, katerih armada od dne do dne narašča.
Naš občni zbor.
V dneh 14. in 15. t. m. so je vršil v Ljubljani redni občni zbor „Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo11. Udeležba je bila • sijajna in kar je posebno razveseljivo, je dejstvo, da so železničarji, dosledni svoji tradiciji, popolnoma soglasni. Enoglasno so pritrdili sklepom konferenc z dno 28., in 29. septembra in 14. decembra 1919, na katerih je bilo sklenjeno združenje z ostalim železničarskim proletarijatom Jugoslavije. Podrobno poročilo o poteku občnega zbora bomo objavili v prihodnjih številkah.
Društveni vestnik.
Ljubljana. Podružnica „Ljubljana 1“ Spl. žel org. za Jugoslavijo" je imela dne 10. t, m. svoj redni občni zbor. Udeležba je bila zelo lepa, kar dokazuje, da železničarji povsem razumevajo važnost svoje organizacije in ji posvečajo tisto pozornost, katera ji v današnjih časih gre. Na občnem zboru je poročal sodr. V en ca j z o predmetu: delo v strokovnih organizacijah. Navzoči so ga pazno poslušali in njegovim izvajanjem živahno pritrjevali. Na dnevnem redu so bile sledeče točke: 1. Poročila a) predsednika, b) blagajnika, c) kontrole; 2. volitev novega odbora; 3. raznoterosti; 4. predavanje.
V	odbor so bili voljeni soglasno sledeči sodrugi: predsednik Ivan Makuc, namest. Peter Leban; zapisnikar Karel Pott, namestnik M. Glavnik; blagajnik Martin Pušnik, namestnik Fran Eržen; revizorji Josip Kregar, Peter Šarc. Odborniki: Miha Ro lih, Al. Mahnič, Fran Tab oj, Al. Ankon, Anton G lavan, Fr. Remžgar, Martin Mahle, Ivan Stoje. Širši odbor: Toro. Oblak, Anton Logar, Ivan Zupančič, Josip Vovk, Anton Salomon, Jak. Sojer, Barnik, Heller, Bremšak, Schlamberger, Mave, Brus.
Iz blagajniškega poročila posnemamo lep razvoj podružnice, kar dokazuje, da so sodrugi zaupniki vestno vršili svojo dolžnost in bi bilo želeti, da tudi sodrugi ostalih podružnic posnemaje to delo, kar bi osrednjemu vodstvu zdatno olajšalo delo in omogočilo jasnejšo statistiko, katera je v interesu organizacije nujno potrebna.
člansko gibanje od 1. aprila 1919 do 29. februarja 1920:
Dne 1. aprila 1919 je štela podružnica ...................................... 796	članov,
do 29. febr. 1920 jih je pristopilo 284	„
izstopilo v tej dobi z doljnih razlogov ......................................416	„
ostane toraj dne 1. marca 1920 . ■ 664 članov.
Umrli so: sodrugi Brosch, Pavčič, Sitar in Sojer.
K skupinam Zalog in Litija prestopilo ................................... 307	članov,
k drugim skupinam prestavljenih .	38
v vojaško službo jih je odšlo ...	9
od službo jih je bilo odpuščenih .	28
izstopilo jih je............................ 30
Računski zaključek. Dohodki:
Preostanok premoženja dne 1.
marca 1919............................K
4701 članarin po 4 K......................
248 vpisnin po 1 K........................
65 prispevkov za posmrtnino po
K  ...................................n
24 članarin po 3 K........................
1139 članarin po 6 K......................
stavkovni sklad...........................
razni dohodki.............................
1003-43 18804'— 248'—
71-50
72-— 6834-—
643-—
20-80
skupni prejemki K 27696-73
Izdatki.
Osrednji upravi se je oddalo: 4701 članarin za strok, glasilo . . 1139	„	„	n	n
65 prispevkov za posmrtnino . . .
248 vpisnin............................
24 članarin ...........................
obračun zaostalih prispevkov . . .
stavkovni sklad........................
stroški podružnice.....................
v blagajni je imovine..................
K 16923-60 6264-50 71-50 248-— 62-88 15-80 643-— 1598-91 1868-54
skupaj toraj K 27696 73
Zalog. Podružnica „Zalog" Spl. žel. org. za Jugoslavijo je imela pretečeni mesec svoj redni občni zbor, ki je bil povoljno obiskan. Poročila, ki so bila podana, so se vzela na znanje in se je sklenilo več važnih sklepov, ki bodo nedvomno velikega pomena za bodočnost. V odbor so bili voljeni sledeči sodrugi: predsed. Dovjak Fran, nam. Pogačnik Ivan, blag. Ivančič Fran, nam. Mi slej Ivan, zapis. Vogel Andrej, nam. Šonc Ferdo, reviz. Mahkovec Anton, Likon Fran.
Zaupniki posameznjh kategorij so sodrugi: Koršič Viktor, M is lej Ivan, Pičmoht Ivan, Gri Ivan, Bončar Josip, Likon Franc, Bizjak Josip, Miklavec Peter, Mahkovec Ant., Kr me n c Peter, Šemrov Ljudevit, Šonc F., Taufer Ignjat, Starc Jakob, Pogačniki., Rome Josip, Vogel Andrej, Anžur Ivan, Paul Omahen, Marn Ivan.
Ljubljana. Podružnica „Spod. Šiška I." Spl. žel. org. za Jugoslavijo je imela dne 25. feb. t. 1. v gostilni „Štern“ v Spod. Šiški svoj redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročila skupine, 2. volitev novega odbora, 3. volitev delegatov za osrednji občni zbor, 4. predavanje. Shod je bil jako dobro obiskan in ga je z običajnem nagovorom otvoril točno ob določeni uri sodrug Jaka Žorgo v zastopstvu odsotnega predsednika in namestnika. Podal je kratko sliko o delovanju podružnice v poslovni dobi, to je od ustanovitve pa do konca meseea januarja 1920.
Pri sledeči volitvi so bili sledeči sodrugi soglasno v odbor voljeni: predsed. Stembal Ig., nam. BokšičFran, blag. Lah Fran, I. nam. Engelmanu, II. nam. Jagodic, zapisn. Bezlaj, nam. Urbič, reviz. Dežman in Ribič, odborn. Žorgo Jaka, Drenik, Kožuh, Cesar in Keržinar. Polog tega seje izvolil še širši odbor, v katerem so zastopane službene kategorije kurilniškega oddelka.
K točki predavanje je poročal tajnik sodrug Petrič o nalogah moderne strokovne organizacije in njenih ciljih. Ožigosal je z britkim sarkazmom splošnosti škodljivo početje „žoltih“ Organizacij in njih žalostne misije, ki jo vrše v interesu kapitalistične družbe. Obsojal je odločno vsak kompromis z meščanstvom in njegovo politiko in pozival je navzoče, da ostanejo do-slodnji načelom komunističnega socijalizma, kateri
/
edini nam jamči čimprejšnjo dosego našega cilja. Burno odobravanje je sledilo izvajanjem govornika, kar dokazuje, da se železničarji povsem zavedajo svoje zgodovinske naloge, ki jo pravkar svet pripravlja v rešitev.
Odprto pismo
na centralno vlado v Beogradu, pokrajinsko
vlado v Ljubljani in g. Banu v Zagrebu.
Gospodje! Kako si vendar prestavljate sedanji položaj upokojencev juž. žel., njih vdov in sirot, kateri ne projemajo niti vinarja draginjskih doklad in katerih pokojnina znaša povprečno 80 K mesečno. V nobenem slučaju pa, kar se tiče poduradnikor in služabnikov no presega ista 300 K mesečno. Upokojeni poduradnik s 300 K mesečne pokojnine je menda v celi Jugoslaviji le eden. Toraj kaj mislite, kako.naj ti ljudje žive? Po 30, 40 in večletnim službovanju v splošni dobrobit in ogromni dobiček juž. žel. ste jih obsodili v pravem pomenu besede na smrt gladu in to samo radi tega, ker so Jugoslovani in so služili pri južni železnici. Da imajo ti ubošci za današnjo jugoslovansko državo manj zaslugo kakor drugi upokojenci, vendar ne boste resno trdili. Če , mislite, (la so delničarji južne železnice večji reveži kakor njeni vpokojenci, potem jim dajte draginjske doklade iz državnih blagajn kakor dragim, kateri niso bili pred razsulom v državni službi. Nemci, pravite, so barbari, a vendar prejemajo upokojenci juž. želznice v Nemški Avstriji ravno isto draginjsko doklado kakor drugi državni uslužbenci. V Jugoslaviji pa, kjer ni barbarov, naj pa ti ljudje ne po svoji, pač pa po krivdi bivših in sedanjih vlad in sebičnosti gotovih gospodov ljubljansko uprave juž. železnice poginejo gladu. Imamo varstvona društva za živali, toda za, po krivdi družili, gladu umirajoče poštene ljudi ne. Gospodje! ali ste res mnenja, da so ljudje za Vas tu, ne Vi za ljudi? Če Vam so upokojenci južne železnice balast pustite jih postreliti, ne pa trpinčiti.
Prizadeti.
Opomba uredništva. Odpomoči 30 prosili ti ljudje že ponovno na vseh pristojnih mestih in celo na kralja Petra so so obrnili, a vse zaman.
Če to ni kulturni škandal prve vrste, potem tega izraza mi ne pojmujemo. Prizadeti rokovnjači zganite se!
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petrič. Natisnil J. Pavliček v Kočevju.
Izšla je 2. številka tega našega tako važnega mesečnika. Tudi ta izdaja je zelo zanimiva, zlasti po svojem bogateifl in podučnem pregledu. Vsebina je naslednja:
Uvodnik. Helena Bauerjeva: K zunanji politiki boljševizma. Dr. Joža Bohinjec: Nezgodno zavarovanje. Pregled: Industrijska organizacija (Sovjetski sistem v angleški industriji). Komunalna politika (Projekt „Velike Prage11. Problem centralnega kolodvora in železniškega omrežja v okvirju bodoče Ljubljane). Literaturo. Razuo. Kultura.
Sodrugi, sezite po „Naših zapiskih", ki vsebuje toliko važnega in plodonosnega za Vas!