[CE Zaklancga novorojencka so našli v petek dne 12. decembra na nasipu ob gostilni »pri Zvonu« na Ruški cesti v Mariboru. Otrok moškega spola je bil v omotu in v majhni posteljici. Ugotovili so na otrokovih prsih 3 cm široko rano, ki je bila prizadjana z nožem. Za brezsrčno rnaterjo se vršjjo poizvedbe. V dnševnl zmedencsti in potrtosti si je končal v soboto dne 13. t. m. zjutraj življenje znani mariborskl trgovec pri državnem mostu gospod Martin Gajšek. Pokojnl je bil blaga duša, daleč ziu_n in občepriljubljen. Velika nesreca na Fall. Dne 11. t. m. zjutraj so vršili na jezu na Fall snaženja s pomo.jo »bagerja«. Prl tem delu je bllo zaposlenlh 12 delavcev, ki so »tall na odru nad jezom. Naenkrat se ]& pa oder nagnll In treščil _ delavci vred v Dravo. Nekaterim se Je posrečilo, da ao se rešill sami s plavarsjem, drugl pa s pomočjo drogov ln čolnov. V valovih Drave je izginil delavec Ivan Šuligoj, 331etnega pornožnega delavca Ivana Semena so potegnili iz vode težko ranjenega. Saiaomor all nesreča. Dne 9. t. ra, zjutraj &o našli na železniški progi v Starera Logu prl Pragerskem med tračnicami razmesarjeno raoško truplo. Odrezane so bile roke in glava. V nesrečnežu so spoznali tovarniškega delavca Premzela iz Sikol, ki je dolal v opekarni bratov Steinklauber. Ni dognano, ali gre v tem slučaju za samomor ali nesrečo. Srčna kap ga ja zadela v cerkvi. V nsdeljo dne 7. dcccmbra je zadela srčna kap v cerkvi v Marenbergu pri sv. maši med čitanjem evangelija poscstnika Antona Erjavca od Sv. Treh kraljcv. Gtrck «__rl vsled cpsklin. V Gorau Radgoni pri posestniku Francu Mariniču se je igrala v kuhiriji krog _akur jenega štedilnika petletna hčerkica Mi cika. Mati se je za nekaj trenutkov od stran.ila iz kuhinje ter šla krrnit svi nje. Otrok se je približal ognju, obleka se mu je vnela in kljub zdravTiiški pomoči je umrl tekom šestih _r radi opcklin. Tiije strell. Dne 8. t. m. zvečer je oddal mladi Mihelač na Pobrežju v Št. Vidu pri Ptuju skozi okno tri strole. Strelec je pogodil nečakinjo KatikoVidovič, ki je bila pri starem očetu na večerji. Mihelač je hotel ustreliti očeta, ker mu ta ni maral izročiti posestva, ampak ga ja namenil obstreijeni vnukinji Katiki. Katiko so odpoljali v ptujsko bolnico, Mihelača pa v zapor. Fožar t F?eki_.i3rj_. V Petešovcih pri Dolnji Lendavi je uničil požar hišo in gospoclarsko poslopje Janoša Muj drica. Ogenj je izbruhnil na ta način, da je prevrnilo v hlevu neprivszano žrebe gorečo svetilko in plačalo samo svojo neprevidnost z življenjem. Požar v trgovinl. Dne 9. t. m. zjutraj je izbruhnil požar v trgovini z mešanim blagom, ki je last Marije Dolinšek v Gaberju pri Celju in je v hišl krčmarja Svetala. Ogenj je baje povzročilo kurjenje z žagovino. Žkoda zna ša 100.000 JDin. Vlak ga ja povozil. Dne 10. t. m. dopoldne se je zgodila na postaji Zagorje ob Savi želozniška nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Nadzornik proge Anton Kolarič se jc peljal po tiru s službenim kolesom in ga je srečal vlak ko je prevozil komaj 100 m. Lokomotiva je zagrabila kolo in ga 3trla. Kolariča je pri sunku ns.jprej vi'glo nazaj, naenkrat pa je prišel raed kolcsa in ga je vlekel stroj kakih 20 m. Nesrečo so zapazili, ko je bil Kolarič s kolesom vred pod lokomotivo. Poškodbe kolesarja &o bile tako močne, da je kmalu Izdihnll. Kolarič je doma iz okolico Ptuja ter zapuŠ6a ženo in nepreskrbljenoga otroka. S pešisa paclel ter se obll. Melhijorju Metercu, rudarju in posestmku ra_ le hišice v Studencih nad Hrastnikom se je omračil urn. Ker ni-bil pri pameti, se je rad zgubljal v gozd in tako so je tc dni skrival v Seloveu pod nsko Bkalo in ga domači nlso mogli spraviti domov. Zjutraj najbrž v poltemi se je hotel vrniti po ozki stezi proti domu, a je padel po pečinah kaklli 20 m globoko ln obležal mrtev. 25 milijonov za »rekordno nintar«. Leta 1926 je umrl v Toronto Čudak Ka rol Millar, kl je bil po poklicu odvetnik. V svojem testamcntu je zapustil 25 milijonov dinarjev oni materi, ki bo rodila v letib od 1926 do 1936 največ otrok. Na omenjeno bogato nagrado že Ima nekaj mater upanje. Pred kratkem je umrla v starosti 37 let matl Bagneto, ki je rodila v ti kratki dobl 20 otrok. Omenjeno rekordno mater Je že prekosila druga, namreč 421etna gospa Brown, ki je darovala svetu v 22 letih 26 otrok. V Evropi Ja 33.870 kino gledališe. Po najnovejši ugotovitvi poseda Evropa 33.870 kin, kojih štovilo se je dvignilo od leta 1916 za 11.4C5. Zgoraj omenjena številka se razdeli na posamezne države tako le: Nemčija 5627, Angleška 4226, Francija 4221, Italija 2800, Pusija 5200, Spanija 3000, Švedska 1182, Belgija 930, Cehoslovaška 1845, Ogrska524, Rumunija586, Jugoslavija 400, Avstrija 889, Poljska 631, Grčija 230, Danska 8380, Finska 265, Holandija 236, Švica 305, Albanija 3, Turška 101, Portugalska 130, Letska 83, Luksemburška 16, Litavija 45, Monako 7. Najliorjatejili elovek v Fraaciji prejlstavlja berača. V Parizu se je zadnji čas mnogo govorilo o dogodku, ki se je pripetil baronu Jamesu Rotschildu in ki je imel za nekega mladega, a revnega umetnika jako ugodne posledice. Stvar se je dogodila tako: Nekega dne je povabil sloviti francoski slikar Eugen De!acroix k sebi več svojih odličnih prijateljev, med njimi tudi bankirja Rotschilda. Ko se je začela družba najbolj zabavati, pa je slikar nenadoma utihnil in je začel z napeto pozornostjo ogledovati Rotschilda, zlasti njegov obraz. Na vprašanie Rotschildovo, zakaj ga tako gleda, je slikar od govoril: »Gospod baron, vi imate tako glavo, kakor jo jaz že dolgo iščem! — Slikam ravno sliko, kjer bo glavna figura berač. Modela za tega berača pa ne morem dobiti. Sedaj pa. sem naše! ta model in ta model ste vi, gospod ba ron! Ali ne bi bili tako prijazni, da bi prišli enkrat v moj atelje (slikarsko sobo)«? Gostom je bila korajža slikarjeva zelo všeč in tudi Rotschild se je smejal in obljubil, da pridc. Ideja, da naj najbogatejši človek v Franciji služi kot model za berača, je bila res izvirna. Rotscbild je res prišel k slikarju. Ta ga je preobiekel v berača in ga začel slikati. Med delom pa je vstopil v atelje mlad slikar, učenec še, jako siromašno oblečen. lic je videl, da moti, je hotel oditi, a predno je odšel, je še stisnil d-ozdevnemu siromaku svoje zadnje krajcarje v roko. Rotschilda je ta prizor globoko ganil. Vprašal jo slikar.ja, kdo je to. Slikar tmi je povedal, da je to eden najboljših učencev sliKarske šole, a ne more nikamor naprej, ker nima denarja. Rotschild je molčal. Dan nato pa je dobil mladi slikar pismo, kjer jo bila natisnjena Rotschildova tvrdka na ovoju. V ovoju jc t)a bilo Dismo sledeče vscbine: »Čast mi je sporočiti Vam, da sem Vam dolžan z obrestmi vred 10.000 frankov, ki jib lahko dvignete v moji banki vsakega prvega. Rotscbild.« Mladi slikar ja seveda hitel, da se zahvali mogočnemu denarnemu mogotcu, ta pa ga nl podprl samo z 10.000 franki, ampak mu je omogočil še nadaljno izobrazbo na svojo stroške. Majbotiateiši mož na svstu je — Indijec. Od časa do časa se ukvai-ja časopisje z ugibaniem: Kedo bi bil najbogatejši na celem svetu. Slišati je imena amerikanskih milijarderjev kakor: Ford, Rockefeller, Morgan" td. itd. Eden od udeležencev indijske konfercnce v Londonu trdi, da pristoja njeimi naziv najbogatejšega človeka. In ta bogatin je indijski mabaradža — knez — v Heiderabadu. V zakladnici tega vladarja so shranjsnc poleg draguljev kepe čistega zlata, kojih vrednost znaša 25 milijard dinarjev. MaJiaradža je nastavil londonskega draguljarja, da bi mu spravil v red njegovo zbirko dragih kamnov. Anglež se že ukvarja z dvema pomočnikoma z odkazanim mu dolom tri leta, a še danes ni gotov. Ncva verska sk«T.ina. V Debrecinu na Ogrskem, kjer je domovina svetovnoznanih debrecinskih. klobasic in papricirane slanine, je neko dekle ustanovilo versko skupino (v Debrecinu žive sicer skoraj sami protestanti). To dekle pravi namreč, da v sv. pismu ne stcji nikjer zapisano, da moramo vedno delati pckoro, ampak da je bolje, če smo veseli in če se smejerno, tudi če nimamo vzroka za smeh. Verska ločina ima baja že precej pristašev, zacnkrat pa je policija postavila vse člane nove vere pod policijsko nadzorstvo . . . -.kandal s špiritoai aa HaEii_i_sI.em. V Rumuniji jc že v ve.javi tri leta nova postava glctle špirita. Od uvedba tega zakona je že bila država oškodovana za milijarde. Po določbah špiritu3 postave je v vsaki tovarni za špirit po en finančni stražnik kot nadzornik nad proizvodnjo glede cbdavčenja.. Finančno stražo nadzirajo inšpektorji, ki se vozijo okro-g po deželi in mestib. Pi-oti temu načinu obdavčenja špirita gromi rumunsko časopisje, ker so finančni stražniki in inšpektorji dostop ni podkupovanju in zamižijo proti nagradi na obo oči. Na leto pride v trgovino 4000 vagonov ncobdavčenega špirita. Lansko lcto je bilo v celi Rumuniji obdavčenih le 250 vagonov špirita, med tem ko je šla produkcija v tisoče vagonov. Dsžela brez umorcv in pobofev. Glavni tajnik odbora za oskrbo jetnišnic na Norveškem poroča v svojem letnem poročilu, da ni bil na Norveškem ckI leta 1928 dalje nihče ubit ali težko ranjen. Glavni tajnik pravi, da prihaja ta razveseljiv pojav odtod, ker je življenjska stopnja norvcškega prcbivalstva zclo visoka in kcr imaio liudic dovolj dobro plačanega dela, pa tudl alkobolniJi pijač ne uživajo preveč. Premog v najbolj severnih krajih. Znano je otočje Spitzbergov, ki ]e zadnje oporlšCe pred neizmerno planjavo plavajočega ledu, ki obdaja severni te Caj. Na Spitzbergih v Green Harbour je vtaknila holandska družba 25 milijonov norveških kron za pridobivanjo premoga. Premogovnik že stoji leta in leta in ga čuvata dva rudarja z osmi« mi psi. V drugih premogovnikih. na Spitzbergih dela v zimskem času 200 do 300 rudarjev, v poletnem 400 do 500 mož v takozvancm Advent In Kingsbai. Po ugotovitvi slovitega raziskovalca Nansona je premog na Spitzbergih mlad in ga je 500 milijonov ton. V rovih je za rudarje ugodno, ker znaša temperatura 5—6 stopinj C, zunaj na prostem pa je mraza 49 stopinj C pod ničlo. V rovih ni nobene nevarnosti eksplozij, ker se plini sploh ne morejo nabirati, saj je zemlja na površju prav na debelo zamrznjena. Istotako ne de!a špicberškim rudnikom podzemeljska voda nobenih preglavic. Glede izraba premogovnikov na Spitzbergih so težkoče, ker na otočju sploh ni delavcev, ampak jih morajo prepsljati od drugod. Nadalja vozijo parniki praznl na Spitzberge in še le nazaj grede so naloženi s premogom. Očividci pripovedujejo, da rudarji n,a Spitzbergib — brezraejno popivajo in si še ni niti eden prihranil niti boliča. Freveč In premalo vlage. Iz filma Dreyfus je postal po celem svetu znan Hudičev otok, ki leži ob severni obali južne Amerike čisto pred Cayenno, kjer raste poper in kjer imajo Francozi kaznilnice. Na Hudičevem otoku je bil nekaj let po nedolžnem zaprt francoski kapctan Dreyfus. Na tem otoku se giblje vročina stalno med 21 do 35 stopinj in v celem letu dežuje 200 dni. — V našem listu smo že opisali Dolino smrti, ki se razteza na vzhodu srednje Kalifornije, je dolga 220 km, široka 15 do 55 kra in leži 103 m pod morsko gla dino. Prvi Ijudje so se napotili skozi dolino leta 1850, a so vsi pomrli od žeje. V Dolini smrti kaže junija toplomer 35 stopinj, julija 38, avgusta 38 in včasih co!o 40 do 50 stopinj, da celo 5S stopinj. Po leta in leta ne pade tukaj niti ena kaplja dežja. V celi dolini izvira en studenec, kojega voda je pa strupena radi arzenika. Radi popolnega pornanjkanja vlage ni videti v celi dolini nobenega dreve?a, ne grma in sploh nobenega zelenja. Letošnjo pomlad pa je deževalo po Dolini smrti 19 dni in po- končanem deževju se je spremenila pustinja v morje bujnega zelenja ter duhtečega cvctja, da so hitcli ljudje od vseh strani gledat narav no čudo, katerega je povzročil dež. Nsbotičnik so prepeljali. V Indianopolis v ameriških Združenih državah so prepeljali osemnadstropno poslopje, ki je last telefonske družbe. Celih 22 milijonov funtov (1 funt = pol kg) težko stavbo so porinili na vaijarjih na njeno novo mesto. Delo je opravilo 18 ljudi s pomočjo najbolj modernih tehničnih sredstev. Stroški za prcstavo poslopja znašajo 300.000 dolarjev. Izza kulis »razorožiive«. Ameriške Združene države so postavile v obram bo obale top, kojega ena granata tehta 2.11 centa in leti izstrelek 50 kra dale_ . . . Žena debela, mož suh. Pred sodnika v Winstonu v Ameriki je prišla gospa Geneva Banks in vložila pritožbo proti svojeniu soprogu, da strahovito kruto ravna z njo. Sodnik je oba zakonca ošinil s kratkim pogledom, jima velel, naj vstaneta in stopita drug poleg dru gega ter zmajal z glavo. »Ali je mogoče«, vpraša mož, »da bi jaz kruto ravnal s svojo ženo?« — »Ne, ni mogoče«, odvrne sodnik in ju zapodi domov. Žena ima namreč pet čevljev, 11 palcev, in tehta 246 funtov, dočim ima možiček ravno 5 čevljev in tehta — le 125 funtov. Dobrcta Js sirota. Neki posestnik na Havani v Ameriki je našel na svojem zemljišču zvezanega in neusmiljeno zdelanega A. Ander&ona, po poklicu letalca iz Jamestovvna. Anderson je izpovedal, da je na ces-ti vzel v svoj avto nckega moškega in neko žensko, ki sta ga za to prosila. Po kratki vožnji pa potegne moški samokres in ukaže vozniku voziti, kamor mu bo on ukazal. Kon.no sta ga zvezala, mu zavezala oči in ga vrgla iz avtomobila na farmo. V njegovem avtomobilu sta nato izginila ter vzela ¦ s seboj še Andersonov površnik, 200 dolarjev in dva roena kovčega. Ženska p_ss4ila ct___a v cerkvi. Z jokajočim glasom je pretakli mesec obvestila neka ženska župnišee katol. cerkve sv. Silve-stra v Čikagu, da je pustila v ccrkvi malega otroka. Otroka so v resnici v cerkvi našli. Na obleki je imsl pripet listek, z izjavo, da je mati brez vsakih sredatev ter žcii, naj bo otrok krščen in se ga naj odda v primeren dom. Otrok je bil oddan v girotišnico sv. Vincenca. Naprava za usesavasije i-KŠea ter nemira. Že nekaj let je v rabi aparat za usesavanje cigarnega, cigarotnega dima in smradu. Ta naprava je prav ne_.natna, a popolnoma osve/.uje zadimljen in zasmrajen zrak. Ssdaj je iznašel Amerikanec »napravo za usesavanje trušča ter nemira«. Izum je ša sicer skrivnost, vendar je znano, daje mogo.e z njegovo pomočjo v ne preve_ velikem prostoru nemir spremeniti v paradiško tišino. Najnovejša iznajdba je posebno prikladna za pisarne, hotele ter bolnice, sploh povsod, kjer se je pojavlja truš. iz neizogibne potrebe in kjer bi bilo želeti kolikor rnogoče mini. ».