PROGRAM 
PENZIONISTOV 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 3. decembra 2009 • Leto XIX, št. 49 
Na Gorenjom Seniki po štirideseti lejtaj pá dejejo orgle 

22. novembra, na den sv. Cecilije, patrone cerkvene glasbe, so na Gorenjom Seniki blagoslovili obnovlene (felújított) orgle, stere so se že štirideset lejt nej zglasile. Blagoslovo ji je dr. Ferenc Lukács Áment, profesor na benediktinski gimnaziji v Pannonhalmi in orgelski umetnik, steri je na te den vküper z domanjim dühovnikom Ferencom Merklinom darüvo sveto mešo tö. Na sveto mešo so prišli vörnicke iz vsej vesnic fare (Andovci, Števanovci, Ve-rica-Ritkarovci, Slovenska ves, Sakalovci, Dolenji pa Gorenji Senik), precej ji je pa prišlo z gorički vesnic tö. Kak je povedo domanji župnik Ferenc Merkli v pridigi, včasin po tistim, kak je prišo za dühovnika na Gorenji Senik, si je v glavau vzejo, ka stare orgle, stere so že štirideset lejt némo stale na kauruši, trbej obnoviti, da bi znauva leko zadonele. Dapa kak pri vsakšom deli tü je tö tau bilau pitanje, odkec vzeti telko pejnez. (Dobro vejmo, ka so gnauksvejta že zbirali pejneze za orgle, dapa majster, steri bi je mogo popraviti, je s pejnazami vred taminau, delo pa nej opravo.) Po pripovejdanji župnika Merklija se je gnauk pri njem na farofi zglasila edna stara ženska. Ta trno stara gospa ma je na sto djala 80 gezero dolarov, naj je ponüca za cerkev. Če bi je v banko neso, leko žau (obresti) ponüca za drugo, dapa 80 gezero dolarov mora za cerkev dati. Iz tej pejnez se 


ODLIČNO DVOSTRANSKO SODELOVANJE IN SKRB ZA MANJŠINI 
skupno sejo pogovarjala s predsednikoma krovnih organizacij Jožetom Hirnökom in Jožefom Koconom. Pomembno sporočilo je, da je Madžarska za cesto med Gornjim Senikom in Verico namenila 600 milijonov forintov, z deli pa bodo končali, tako Gordon Bajnai, v enem letu in pol. Premiera sta zagotovila, da državi ne bosta zmanjšali denarja za slovensko in madžarsko manjšino. Na skupni seji, na kateri je bila večina ministrov, so razpravljali tudi o gospodarskem sodelovanju, vlogi v Evropski uniji, na Balkanu in o drugih temah, ki sta jih premiera V Budimpešti so izbrali Keszthely med državama, sta premiera Bo-podrobneje predstavila na dobro in njegov čudovit dvorec Festetics rut Pahor in Gordon Bajnai na-obiskani novinarski konferenci. za drugo srečanje slovenske in menila posebno pozornost Porab-O podrobnostih v naslednji šte
madžarske vlade. Ob poudarjeni skim Slovencem in prekmurskim vilki Porabja. 
oceni o odličnem sodelovanju Madžarom s tem, da sta se pred Besedilo in foto: E.Ružič 

je pa že leko vcüjstanilo delati. Pitanje je bilau tau tö, sto naj bi delo opravo, majstri iz Slovenije (Hoče pri Maribori) ali z Vogrskoga (Sombotel). Vmejs je pa prišla gospodarska kriza tö, zatok so se te odlaučili za gospoda Istvána Kissa, steri je že po dosti cerkvaj zido pa obnavlo orgle. Gda je prej svojim faranom gučo, ka trbej dati orgle popraviti, so ma pravli, ka do pa z njimi, če nejmajo orgonista, kantora, steri de igro na njij. Tau je z božjo pomaučjauv tö rejšo. Kantor, dr. Gábor Sebestyén, steri je po stroki psihiater, že par lejt pride vsakšo nedelo v Porabje, v porabske cerkve pa kapejle. Na Gorenjom Seniki vči pevski zbor tö. V pridigi smo čüli tau tö, ka se pripravla pesmarca s svetimi nautami, da bi te leko gorostale. V pesmarici pa nedo samo besedila (reči), liki kote tö. Župnik Merkli je pridigo končo s tejm, ka zdaj pa samo trbej moliti za dühovniške poklice, naj bi se v toj fari tö najšli takšni mladi, steri bi se za popa včili. Zaválo se je vsakšomi za pomauč, velko ali malo, tau se ne šte. Šte se samo tau, če je stoj iz srca sto pomagati. Pri svetoj meši so »okrstili« cerkveni pevski zbor tö, od zdaj naprej de noso ménje Cerkveni pevski zbor sv. Cecilije. Botra zbora je pa bila Cecilija Lazar, stera živé na Tanji. Po svetoj meši so vörniki leko poslüšali orgelski koncert dr. Ferenca Lukácsa Ámenta. 
M. Sukič 
2 


Pogovor z generalnim konzulom mag. Dragom Šiftarjem 
»Obstoj generalnega konzulata je dober, da ne rečem, 


nujen za razvoj manjšine« 

Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru se je odprl 18. novembra 1998. Ob tej, sicer ne okrogli letnici, sem se pogovarjala s tretjim generalnim konzulom v Monoštru Dragom Šiftarjem, ki funkcijo opravlja dve leti in pol. 
• Pred enajstimi leti, ko se je odprl generalni konzulat v Monoštru, je bilo rečeno, da se odpira tudi z namenom, da bi tukaj živeča slovenska manjšina bila bolj enakopravna Slovencem v Italiji in Avstriji. Kako vi gledate na to? Ali je generalni konzulat v enajstih letih svojega delovanja izpolnil pričakovanja? 
»Vsekakor je bilo to pomembno dejanje za manjšino. Mislim, da so vsi generalni konzuli – vsak na svoj način – opravili velikansko delo. Najbolj lahko ocenjujem svoje obdobje. Mislim, da smo naredili velik korak, in sicer s tem, da smo odprli konzulat ljudem v Porabju, in to za vsak dan. Ljudje to tudi s formalnimi in neformalnimi koraki potrjujejo.« 
• Na prvih srečanjih s tukajšnjo manjšino ste jasno povedali, da želite narediti generalni konzulat za zelo odprtega. S kakšnim pristopom, s kakšnimi akcijami ste to dosegli? 
»Najprej sem ljudem moral povedati, kaj nameravam. Bilo je precej intervjujev, posebej pomembni so se mi zdeli tisti v lokalnih in regionalnih medijih. Precej mi je pomagalo, da sem lahko prišel »v notranjost« med ljudi. To pa zato, ker popolnoma obvladam prekmurščino in smo se lahko s Porabci razumeli. Uradne ure na generalnem konzulatu smo ukinili, odprt je 24 ur na dan in namenjen ljudem. Vpeljali smo tudi marsikaj novega. Pomembno se mi zdi, da smo v času slovenskega predsedovanja EU uspeli preurediti sejno sobo, da danes služi tudi razstavnemu namenu. Letno nekajkrat prirejamo razstaveupodabljajočih umetnikov, prireditve ob praznikih organiziramo tako, da so ti dogodki čimbolj domači, na njih je pomembno druženje ob zakuskah, ki jih pripravijo skupaj z mojo ženo tudi ostali sodelavci generalnega konzulata. Obeležimo tudi druge dneve, ki niso v uradnem protokolu. Velik pomen smo dali recimo Trubarjevemu letu. Srečujemo se tudi z raznimi lokalnimi društvi. Letošnje leto bomo zaključili z nastopom ljudskih pevk iz Monoštra in Števanovcev ter Komornega pevskega zbora Zveze Slovencev. S tem se jim želim simbolično zahvaliti za delo, ki ga vršijo že vrsto let v tem prostoru. Kot sem že poudaril, najbolj pomembno je druženje in takih dogodkov je veliko na generalnem konzulatu. Doma sem iz Prekmurja, zato poznam tudi vse župane s slovenske strani, s tem mislim predvsem na Goričko. Zadnje čase je v Sloveniji – posebej v obmejnem območju 
– velik interes, da bi se bolje povezali s Porabjem. Skoraj vsakodnevno se srečujemo in razmišljamo o novih idejah. S tem bi radi pripomogli k boljšemu razvoju Porabja. Le-to se odziva bistveno bolje, kot je bilo pričakovati po spremembah v devetdesetih letih.« 
• Bili ste tudi pobudnik pohoda med Gornjim Senikom in Verico po trasi bodoče ceste. S kakšnim namenom? 
»Bila sta dva elementarna namena. Prvi je bil, da na nek »mehkejši« način opozorimo madžarsko politiko, da se ne drži obljube, ki jo je dala, da bo naredila cestno povezavo med Gornjim Senikom in Verico. Ko sta predsednika obeh vlad položila temeljni kamen, so bili dogovorjeni konkretni termini, ki, žal, ne držijo. Zadnje čase opažamo čedalje večji interes Slovencev po obisku Porabja, ki ga pa spoznavajo preko določenih točk. Vhodna je na Gornjem Seniku, potem Monošter, Števanovci in izhodna preko Verice. S pohodom sem hotel pokazati neko drugo dimenzijo, drugačen obraz Porabja, ki je zaradi slabe infrastrukture ostalo na srečo dokaj ekološko nedotaknjeno. Je pa to Porabje težko dostopno, če nisi dober poznavalec pokrajine. S pohodi so ljudje lahko spoznali Porabje na drugačen način.« 


• Zadnje čase veliko organiziranih izletniških skupin, društev, dijakov obišče Porabje, ki bi radi videli »naš konzulat« in se srečali z generalnim konzulom. 
»Tudi to je ena od novosti, ki sem jih vpeljal. Naše kapacitete omogočajo, da sprejmemo en avtobus obiskovalcev, ki jim predstavim naše delo in jim tudi razkažem generalni konzulat. Če so skupine večje, jih sprejmem in pozdravim v Slovenskem domu, kjer imajo pravšnje prostorske zmožnosti za to.« 

• Generalni konzulat spodbuja tudi gospodarsko sodelovanje. Vaša sodelavka Andreja Kovač vodi med drugim tudi Razvojno agencijo »Slovenska krajina«, ki je bila na zadnjih evropskih razpisih zelo uspešna. Ali mislite, da tudi pogoji na generalnem kon
zulatu pripomorejo k temu, da se agencija uspešno uveljavlja? 
»Nesporno, saj je agencija ne-profitna organizacija, razen finančne pomoči iz Slovenije nima drugih stalnih dohodkov. Brez pomoči naše inštitucije bi bila bistveno manj uspešna. Kot generalni konzul nisem sodeloval samo pri zadnjem njihovem projektu (Sosed k sosedu), temveč pri več projektih, ki povezujejo Prekmurje s Porabjem ali Porabje s celotno Slovenijo. Nenazadnje so pri nas potekali vsi podpisi pogodb med projektnimi partnerji Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013, ki se nanašajo na Porabje. Pripravljamo tudi srečanja med državnimi inštitucijami na madžarski in slovenski strani, recimo med inštitucijo za varstvo potrošnikov in podobne inštitucije v Sloveniji. Poudariti moram, da kapacitete generalnega konzulata izkoriščamo skoraj stoodstotno.« 
• Pred enajstimi leti smo bili Porabci zelo ponosni, ko se je odpiral generalni konzulat. Še ena »slovenska hiša« v lepem okolju, s primernimi prostori v srcu Monoštra, ki je kot inštitucuja zelo pomembna za manjšino. Pred nekaj meseci »se je govorilo«, da bi lahko prišlo do njenega zaprtja. 
»Moram povedati, da sem tudi jaz vse, kar sem slišal, slišal iz neuradnih virov. In tudi zdaj imam iz neuradnih oz. poluradnih virov zatrditev, da se o tej ideji ne razmišlja več. Obstoj generalnega konzulata je dober, da ne rečem nujen za razvoj in obstoj manjšine.« 
• Slovensko manjšino bi gotovo prizadelo, če bi se generalni konzulat zaprl, kajti to je edina inštitucija iz Slovenije, ki deluje na ob-močju Porabja. Ali so tudi generalni konzulat dosegli varčevalni ukrepi? Iz neuradnih virov smo slišali, naj bi se generalni konzulat preselil v Slovenski kulturni in informativni center. Kaj menite o tej rešitvi? 
»Nekaj o tem sem slišal tudi sam in tudi uradno sem dobil zadolžitev, da povprašam predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem o tej možnosti. Takrat sem dobil decidiran odgovor, da praktično teh kapacitet v sedanji strukturi Slovenskega doma ni. Ta ideja je bila aktualna pred desetimi leti, ob izgradnji doma, toda takrat ni bila sprejeta. Odločitev je bila, da je generalni konzulat ločen od Slovenskega kulturnega in informativnega centra. To ocenjujem kot dobro rešitev. Odgovor sem posredoval na moje matično ministrstvo, od tistega trenutka pa nimam nobenih drugih informacij. Prepričan sem, da je sedanja rešitev primerna, nikakor si ne želim, da bi se naredili koraki, zaradi katerih bi nam bilo pozneje žal.« 
Marijana Sukič 
Porabje, 3. decembra 2009 

3 


Otvoritev razstave umetniških del 



8. mednarodne likovne kolonije 

V torek, 24. novembra, se je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru odvijala otvoritev razstave umetniških del, nastalih na 8. mednarodni likovni koloniji, ki je potekala med 8. in 16. avgustom v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava in 
Zveze Slovencev na Madžarskem. Svoja dela razstavljajo udeleženci likovne kolonije, slikarji, grafiki in kiparji: Nikolaj Beer in Fulvia Zudič iz Slovenije, György Csuta, Kata Karácsony, Ferenc Kovács in István Vanyúr z Madžarske, Géza Németh s Slovaške in Dan Reisinger iz Izraela. Navzoče na otvoritvi je pozdravil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, razstavo pa sta odprla direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar in umetnostna zgodovinarka Szepes Lászlóné. Otvoritve so se še udeležili direktor Galerije-Muzeja Ferenc Gerič, generalni konzul RS v Monoštru Drago Šiftar, podžupan mesta Monošter József Bugán ter dva izmed umetnikov, ki so ustvarjali na koloniji, Kata Karácsony in Ferenc Kovács. 
»Velika vrednost teh likovnih kolonij je, da nastala dela ostanejo tu. Te zbirke s kolonij se kosajo z državnimi zbirkami umetniških del. Prav zato zaprošam sponzorje in organizatorje, da tudi v prihodnje z veseljem sprejemajo umetnike,« 
-je dejala umetnostna zgodovinarka, ki je v nadaljevanju v nekaj stavkih tudi predstavila vsako razstavljeno delo. Ferenc Gerič je v svojem govoru izpostavil vlogo Zveze Slovencev na Madžarskem, saj se je tradicija mednarodne likovne kolonije pred osmimi 
leti začela na sedežu te organizacije in še tudi danes od-lično funkcionira. »Že leta in leta razmišljamo o tem, da bi v samem centru ustanovili novo galerijsko dejavnost. Upam, da se bo to v bližnji prihodnosti uresničilo,« – je povedal. 
V zvezi s tem je podžupan občine Monošter József Bugán poročal o pobudi za ustanovitev posebne galerije v mestu, kjer bi imele prostor madžarske in slovenske ter tudi mednarodne umetniške stvaritve. Povedal je, da je župan mesta Tibor Viniczay za pomoč pri ustanovitvi galerije že zaprosil Ministrstvo za lokalne samouprave v Budimpešti. V nadaljevanju je direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Igor Teršar pozdravil idejo, da že osmo leto poteka ta likovna kolonija, kjer gre za srečevanje različnih umetnikov, različnih kultur, spoznavanje med državami. 
»Iskrene čestitke vsem umetnikom, ki ustvarjajo tu in sem še posebej vesel pobude za ustanovitev galerije v Monoštru. To vašo željo bom tudi jaz prenesel na Ministrstvo za kulturo v Ljubljani,« 
– je dejal in odprl razstavo, ki bo na ogled do 16. decembra. 

Nikoletta Vajda 



Dvodnevno izpopolnjevanje 
učiteljev slovenščine in 
vzgojiteljic 


Letošnje jesensko strokovno izpopolnjevanje porabskih učiteljev in vzgojiteljic je potekalo 20. in 21. novembra v konferenčni dvorani Slovenskega kulturnega in informativnega centra. Seminar je organizirala višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger, izvedla pa ga je lektorica s Filozofske fakultete v Ljubljani Mihaela Knez. Prvi dan izobraževanja so učitelji in vzgojiteljice obravnavali skladenjske vzorce in utrjevali znanje jezika na lektorskih vajah, drugi dan pa so se seznanjali z delom s slikovnim gradivom pri pouku slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika. T. i. jesenskega izobraževalnega seminarja se je udeležilo lepo število porabskih pedagoških delavcev, prvi dan 16, drugi dan pa 15. Tako z vsebino kot z izvedbo so bili zelo zadovoljni. 


Zadnji djilejš predsedstva ZS v leti 2009 

18. novembra je bijo v Slovenskom daumi zadnji djilejš predsedstva Slovenske zveze v tom leti. Djilejša, steroga je zavolo odsotnosti predsednika Hirnöka vodila sekretarka Klara Fodor, se je udeležo Geza Bačič, bivši svetovalec vlade za narodnosti tö, steri je emo največ povedati pri prvom ponti dnevnoga reda. Pri tom je predsedstvo stelo čüti, kak je Porabje d.o.o. (kft) gazdüvalo v prvi deveti mejsecaj leta 2009. V naši novinaj smo že pisali, ka je gospodarska kriza dosegnola Slovenski daum tö, najbole hotel v njem. Zatok, ka je d.o.o. emo na začetki leta pre-ci duga, steri se je nabrau v par lejtaj, se je gorpostavila sanacijska komisija (szanációs bizottság), ka bi pomagala dug znižati pa vönajti, kak se leko špara. Tau komisijo vodi gospaud Geza Bačič, steri je tapravo, kakšni stopaji so se napravili za znižanja duga (numera delavcov se je znižala pod dvajsti, napravo se je računalniški sistem, moderniziro se je ogrevalni sistem, električni sistem, vzimi dobijo sobe klimo). Pri vsejm tejm je pomagala Slovenija s pejnazami tö. Dela se na spletnoj strani (honlap) pa na tom, ka bi hotel pa restavracija imela slovenski imidž, da hotel grata »prijeten slovenski hotel«. Gospaud Bačič je tapravo, ka je po njegvom d.o.o. na dobroj pauti, dapa predsedstvo mora biti bole strpno pa vodstvi dati več časa. V drugi polovici leta se že kažejo vekši prihodki (bevétel), mejsec oktober je trno dober bijo tak v restavraciji kak v hoteli. Členi predsedstva so meli največ baje prav s slovenskim imidžom hotela in restavracije (zakoj se pozabijo slovenski vönapisati informacije, zakoj v restavraciji ne deje slovenski radio, ništrni vodilni nejmajo nikšoga odnosa do slovenskoga gezika pa Slovencev) pa s tejm, ka če je v restavraciji rejsan dosta gostov, zakoj itak nejga tistoga haska, ka bi mogo biti. Trbej pogledniti, gde je hiba. Ali se drago kipüvle surovina (nyersanyag) ali majo preveč lidi ali je baja s cejnami, so spitavali. Gospod Bačič je obečo, ka komisija decembra podrauvnoma pregledne gazdüvanje künje pa restavracije, potistim de se odlaučila, ka se da napraviti, ka prigazdüva tisti hasek, ka se od njé pričaküvle. Po dugi debati je predsedstvo sprejelo finančno poročilo d.o.o.ja in za edno leto podugšalo pogodbo (szerződés) poslovne direktorice Georgine Varga. Členi predsedstva so po tejm sprejeli poročilo o delu v letu 2009 in plane za leto 2010 Slovenske zveze, novin Porabje in Razvojne agencije »Slovenska krajina«, o tom so napisano gradivo dobili že po pošti, odlaučali so se o nagradaj. Zgučali so se o tom tö, koga do predlagali za dobitnika priznanja »Za manjšine«, stero vsakšo leto podeli Skupščina Železne županije (Vas Megyei Közgyűlés). Pred predsedstvom je bilau par prošenj tö. Prostovoljno gasilsko društvo Sakalovci je prosilo za tau, ka bi si radi küpili gasilski avto, dobili so 200 gezero forintov. Števanovska šaula je dobila za božični program 50 gezero, vrtec pa 20 gezero forintov. Sekretarka Klara Fodor se je na konci djilejša členom zahvalila za cejloletno delo. 
M. Sukič 
Porabje, 3. decembra 2009 

4 





Srečno-žalosten dühovnik iz Vojvodine (3) 

Nej tak dugo nazaj sam štejla v vogrski cerkveni novinaj srečno-žalostno zgodbo (történet) ednoga župnika iz Vojvodine (Vajdaság), stera se mi je tak povidla, ka sam si mislila, ka go dolobrnem na slovensko rejč. Iz zgodbe žitka popa, steri se je rodiu v ciganjskoj familiji, vsi leko najdemo kakšen navuk za svojo živlenje tö. Dühovnik József Bogdán, steri je pesnik tö, je tak pripovejdo o sebi. 
Gda sam že tri lejta plebanoš Sprvoga so lidgé zatok k meši bijo v ednom mesti, te so ma prišli, ka so najgéri (radovedv edno drugo mesto djali. V ti-ni) bili, kak sveto mešo slüžim, stom mesti kauli 1500 ciganjski dapa nej dugo so trpali, so gorlidi živé. Pri njim je tau nej na-enjali. Raj so v krčmau ojdli. uvoga, ka sedem ali osem mlaj-Za par lejt me je škof že v štrto šov majo, pri vogrski držinaj pa mesto poslo, v edno ves, o steroj samo enoga ali dva. Prevnaugo v dokumentaj piše, ka je že 750 ciganjski mlajšov sam okrsto lejt stara, dapa pred menov je za 25 lejt tanazaj. Če kdaj malo eštje nigdar nej svojga dühovčasa mam pa se šetam po va-nika mejla. Dja sam prvi, dapa raši, mali ciganjski mlajši za tak mislim, slejdjen tö. Mladina menov letijo pa kričijo: Eta se je vse vkrajzmufala, samo rhasaj, eta rhasaj (tau je naš starci živejo tü. V tauj vesi mi dühovnik). Vsigdar mam pri dostafart na pamet pride ena sebi svete kejpe, kakšne drau-pesem, stera etak pravi: »Navne pejnaze, kakšen cuker ali prej gledaš, moj Gospaud, dapa pa čokoladé, pa njim dam, ka včasi pogledni znak za svoja dja znam, ka je tau, ka lačen pleča, ka tam tö živejo takšni, biti. Zavalijo pa letijo v bauto si ka bi radi bili, če bi vidli, ka je kaj küpit. Vsigdar sam skrivo, tvoj obraz veseli.« Če si tanazaj ka sam ciganjske krvi, če gli, zmislim, v tau vesi so se zgodiče je nekak namé pogledno, je le z menov najlepše pa najbole včasin vedo, ka sam nej Vogrin. grde zgodbe. Starejši lidgé so Gda me je moj püšpek v té varaš me dostafart stavili: »Plevanoš, poslo za dühovnika, se je cejli vej pa če te tam ojdli, gde smo varaš prauti postavo, ka njim mi doma, poglednite k nam, ka ciganjskoga popa nej trbej. Naj-mo malo pripovejdali. Pa do-bola tisti, steri so bili členi cer-bro palinko tö mamo.« Namé je kveni kotrig. Tak so razlagali, palinka nej brigala, samo bi se ka nemo pelo svojo delo kak rad spozno z lidami. Vej sam pa je valaun, nemo vsigdar ginau vsigdar sam bijo kak kakšna simešüvo, nemo mlade tak zda-rauta. Vaugri radi palinko pidvo kak se šika, nemo mrtvece jéjo pa namé so tö trucali: »Na zavolé pobožno pokapo. Eden eštje edno kupico, pa tretjo, ka dühovnik, steri je tö te slüžo prej három a magyar igazság srebrno mešo gda dja, je trau-(v tretje gre rado).« Po trej kušto lüstvo, ka prej ka se tau šté, picaj sam se dja tö bola opro pa če je Ciganj, bojte srečni, ka dü-smo te dosta vejdli pripovejdati. hovnika mate. Dja sam vse tau Dapa na drugi den sam vsigdar čüto, dapa brez edne lagve rejči betežen bijo. Nejsam bijo včeni sam preneso, ka so lidgé kri-piti. Tau bi eštje trpo, ka sam vični do méne, ka krivo namé betežen bijo, dapa düšna vest gledajo. V mojom srci je pa mi je nej pokoj dala, vsigdar zatok vsigdar bila bolezen, ka me je drejgala: »Kak v nedelo me za mojoga pokolenja volo staneš pred lüstvo, kak ’š njim tak dola gledajo. Moja mlašeča pridigo, če z njimi pigéš, pa se lejta so me navčila, ka moram napigéš. Tau moraš končati, trpati pa tijo biti. Zdaj, ka sam če štješ pred Bogom pa lidami že starejši, vsigdar tak mislim, vören pa bogaboječi dühovnik ka Baug vse vidi pa na skrbi ostati.« ma. Če je Jezuš noso svoj križ, (se nadaljuje) dja svojga tö moram nositi. E. Sukič 

Srečanje ljudskih pevcov 

V okviri Kozarjevih dnevov Srečanje je bilau v šaulski v Odrancaj je bilau 15. no-telovadnici (tornaterem). vembra Srečanje ljudskih Nastopajoče pa gledalce je pevcov. Tau je bilau 11. sre-pozdravila šaulska deca z čanje po vrsti, pa je bilau lejpimi pesmimi. Nas sta nika posebnoga. Svetili smo pozdravila predsednik Kulstoto obletnico rojstva go-turnoga drüštva »Osem src« spoda župnika msgr. Lojzeta Jože Kociper in soorganiza-Kozarja, ki ga več, na žalost, tor srečanja, župnik in glas-deset lejt nega med nami. benik dr. Štefan Ferenčak. Etak pa, če demo v Odran-Domanji župnik, dekan 

ce, njim vužgémo svejčo Lojze Kozar ml., je ejkstra pa zmolimo Očenaš za nji. gratulejro trejm skupinam, Letos smo njim spopejvali stere so bile na vsej enajstij dvej romarske pesmi, Lepa srečanjaj. Tau so ljudske si, lepa si roža Marija in pevke iz Odranec, ljudski V lepoti čisti slavljena. pevci iz Markovec-Čepinec Pokojni župnik so nas trno pa ljudski pevci ZS z Gornje-radi imeli, večkrat so pove-ga Senika. dali, da so bili na Gorenjom Najprva so nas prosili, naj Seniki krščeni. Moja babica vküper spopejvamo najljubšo so pa bili na njinoj nauvoj pesem pokojnoga župnika, meši pa so ešče kejpec tö Prelepe ravne so poljé. Podomau prinesli. tejm je sedem skupin spopej-Gospaud Kozar, st. so dugo valo Marijine pesmi, najbole lejt bili odranski župnik, ljudske, stare prauškarske. napisali so dosta lejpi knjig. Vse so bile lejpe, različne. Deco, mladino pa vözrašče-Marijine pesmi so najbole ne so včili spejvati zborov-prilüblene, sploj pa ljudske. sko petje. Dapa najvekše je Po nastopi smo vse skupine bilau, ka so v tisti težki caj-dobile knjige dr. Štefana Fetaj zidali cerkev. Vsi znamo, renčaka Glasbena dejavnost ka se je pri zidanji nesreča Antona Martina Slomška zgodila, 8 lidi je mrlau, za-ino CD z naslovom Msgr. tok pa ma zdaj odransko Lojze Kozar, duhovnik in drüštvo ime »Osem src«. Ka glasbenik 1910-1999. Pa njim se nej zošikalo, ka bi smo eške gnauk spopejvali cerkev dokončali, je bilau pesem Prelepe ravne so pol-krivo njino srcé, stero se je jé, v dvorani je bilau, kak če stavilo. Dapa njini nečak bi v nebesaj bili. (unokaöccse) gospod Kozar, ml. pa vörni Odrančani Vera Gašpar so dokončali delo, zozidali so tri törme. 
Porabje, 3. decembra 2009 

5 



Letošnji zadnji program 
penzionistov 

Porabski slovenski penzionisti smo 22. novembra meli letošnji zadnji program. Kak vsigdar, zdaj smo tö začnoli popoldne v dvej vöri. Najodprvin sam njim kak predsednica tapravla malo od 
letošnjoga dela. Na vsakšom programi so navekše vsi členi tam bili. Tau je lepau in se vsakšoma zahvalim, ka vsigdar v lejpom števili pridejo na naše prireditve. Blagajničarka je tapravla, kak smo letos gazdüvali s pejnazi. Moramo računati sé pa ta, kak leko iz malo pejnaz vöpridemo, naj naši členi ne vidijo, ka je vsigdar menje 
pejnez. Dapa tau se vsigdar ne pršika. Mamo edno leto štiri velke programe in bi bili radi, če bi tau tak ostalo. Šteri smo v živlenji samo delali, zdaj na starejše dneve nam dobro spadne, če malo leko vküp pridemo, se pogučavamo in se veselimo. Zato pa vsigdar mamo kulturni program, kakšno predstavo, predavanje in večerjo z muziko. Zdaj smo meli goste iz Miklauža 


pri Ormoži, skupino Porini pa počini. Dve naši članici sta nam pokazale edno kratko igro, je bilau fanj za smej. Pozdravili smo starejše člene, šteri so 75 let ali več stari. Hvala njim, da so v našom drüštvi. Želimo njim eške dosta zdravja, ka do eške dugo leko z nami. Te den si je vsakši leko dau zmeriti krvni pritisk (vér
nyomás), holesterol pa cuker. Zahvalim se medicinskim sestram, štere so se za tau vzele in so pomagale. Zahvalimo tistima dvöma moškoma, štera smo zvali, naj nam pomagata pri 

Nazdravimo prijateljstvu Komorni pevski zbor ZS Monošter je bil v petek, 20. novembra, povabljen na srečanje pevskih skupin z naslovom Nazdravimo prijateljstvu, ki se je odvijalo v kulturni dvorani v Tišini. V programu so razen gostiteljev, to je pevska skupina Prekmurci s Tišine, nastopili še trije zbori, Ženska vokalna skupina Zarja Puconci, Moški PZ Prostovoljnega gasilskega društva Ravne na Koroškem in Komorni pevski zbor Monošter. V poldrugo uro trajajočem programu so poslušalci lahko prisluhnili predvsem slovenskim ljudskim pesmim, slišali pa smo tudi nekaj tujih napevov in še kakšno cerkveno melodijo. Ob koncu nastopov so pevske skupine skupaj zapele prekmursko ljudsko pesem San se šetao pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja. Nikoletta Vajda  … DO MADŽARSKE  
Znani kandidati za predsednika naslednje madžarske vlade Socialistična stranka (MSZP) je določila kandidata za predsednika vlade pri naslednjih parlamentarnih volitvah. Kandidat stranke je postal šele 35-letni Attila Mesterházy, ki bi ga po javnomnenjski raziskavi Inštituta Nézőpont volilo 6 % volivcev. Prav toliko volivcev bi kot predsednico vlade izbralo kandidatko skrajno-desničarske stranke Jobbik Krisztino Morvai. Pri demokratični stranki (MDF) je kandidat Lajos Bokros, nekdanji finančni minister. Zanj bi glasovalo 15 % volivcev. Najbolj priljubljen je kandidat opozicijske stranke Fidesz Viktor Orbán, ki bi ga volilo kar 48 % anketiranih volivcev. Po podatkih javnomnenjskih raziskav bi imela Madžarska, če bi bile zdaj volitve, tri stranke v parlamentu. Kar 68 odstotkov volivcev bi se odločilo za opozicijski Fidesz, provladne socialiste bi volilo 17 odstotkov volivcev, potrebni prag bi prestopila tudi desničarska zunajparlamentarna stranka Jobbik.  
merjenji cukra. Zahvalimo se tüdi dr. Klári Szecsey, da je sprejela našo povabilo in nam predavala o tom, kak naj probamo bole zdravo živeti. Mi gospau doktorico dar leko računamo na vas. Zahvalimo se Klari Fodor in Gyöngyiki Bajzek tö za celoletno pomoč, ka brezi njiju bi tau nej mogli vse napraviti.  
radi poslüšamo, ka ona nam sploj razumlivo tomači vse. Potem smo si vsedli v restavracijo. Na mizaj so že bile vse tiste dobrote, ka so nam je naši člani spekli. Bog plati vsem, šteri ste pekli in Bog plati, ki ste pekli na prejšni prireditvaj. Hvala, da vsikŽelejm vsem upokojencem in vsem pomagajočim blajžene in vesele božične svetke v družinaj, pa eške bole veselo, zdravo in bogatejšo nauvo leto. Marija Svetec predsednica Veselo druženje v restavraciji Lipa  Letos varčevanje tudi ob božiču Letos bo država za programe »Božič za vse« potrošila 15 milijonov manj denarja kot lani. Za lanske prireditve na trgu Kossuth pred parlamentom je vlada dala 57 milijonov forintov, za letošnje le 42. Obiskovalce pričakuje od 5. do 23. decembra sejem ljudskih obrtnikov, najmlajše pa Mesto pravljic, ki bo odprto vsak dan od 12. do 20. ure. Jelka, ki bo okrašena pred parlamentom, pa bo letos iz Železne županije, točneje iz naselja gradiščanskih Hrvatov, z Gornjega Čatara. Adventni koncert v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti prireja 5. decembra ob 16. uri adventni koncert, na katerem bo nastopil Komorni pevski zbor ZS iz Monoštra.  


Porabje, 3. decembra 2009 

6 


Vsigdar sam s slovenskim gezikom pa na slovenskom območji 


stejla delati 

Porabski mlajši se v osnovni šauli osem lejt včijo slovenski jezik, potistim pa, če v gimnazijo dejo, ešče pet lejt. Tak bi mislili, ka se te čas perfektno navčijo slovenski, dapa nej je tak. Zaka je tau tak? Vejn zato, ka so do tejga mau nej bili zainteresirani (érdekeltek). Pa bi mogli biti, zavolo tauga, ka je tau njigvi materni gezik. Bola so se nemščino včili, zato ka če so priliko meli, te so leko šli v Avstrijo delat. Hvala baugi, tau se je gnesden že zato malo spremenilo. Vsigdar je več tisti mladi, šteri v Ljubljani ali v Somboteli študirajo pa nazaj v Porabje pridejo. Tau je zato, ka si najdejo slüžbo. Med tejmi Porabci je Beata Bajzek z Gorenjega Senika. 

»Jaz sem hotela zmeraj na slovenskem območju delati. Na Gornjem Seniku sem hodila v osnovno šolo, tukaj tudi živim. Po osnovni šoli sem se učila na gimnaziji Mihálya Vörösmartyja v Monoštru. Potem sem študirala v Sombotelu slovenščino in komunikologijo in sem diplomirala lani junija. Takrat sem začela iskati delo na slovenskem območju, ampak nisem ga našla. Skoraj edno leto sem delala pri civilni zaščiti, pri izpostavi civilne zaščite Körmend v pisarni v Monoštru.« 
• Ka si tam delala? 
»Imeli smo razne načrte, te smo morali vsak mesec opravljati, pregledovati. Pa če se je zgodila kakšna »nevola«, smo morali biti zraven pa pomagati.« 
• Te čas, ka si ti tam delala, je bilau kaj vekšoga? 
»Zaradi veliko dežja je Raba poplavila, morali smo pomagati družinam, ki jim je voda ogrožala hiše.« 
• Pri civilni zaščiti si nücala slovenski jezik? »Civilna zaščita je imela stike z Mursko Soboto, takrat ko so prišli, sem prevajala. Drugače nisem uporabljala slovenskega jezika. Že takrat, ko sem bila v službi pri civilni zaščiti, sem honorarno delala za televizijo Gotthárd, pa še danes delam za njih. Glavno službeno mesto pa imam od septembra na Gornjem Seniku na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča, kje poučujem.« 
• Kaj si delala na televiziji? 
»Televizija Gotthárd ima prispevke tudi o slovenskih programih, takrat grem snemat in delat reportaže, in prevajam takrat, ko montiramo. To delam, če imam čas med tednom in zvečer. Prejšnje leto sem izvajala tečaj slovenskega jezika za učitelje in starše na Gornjem Seniku. Do konca maja smo ga imeli, zdaj pa ne vemo, če se bo nadaljeval ali ne.« 
• Kak vidiš, vrejdno je bilau? 
»Mislim, da smo se precej na-učili. Veliko smo vadili, se učili besede in govorili. Upam, da je bil tečaj uspešen.« 
• Zaka so se starši tak odlaučili, ka do se slovenski včili? 
»Več takih zakonskih parov je, kjer sta oče ali mati Madžar ali Madžarka. Zato so se prijavili na 
tečaj, da lahko doma otrokom pomagajo pri domačih nalogah.« 
• Zdaj septembra si začela poučevati na osnovni šoli. Kak vidiš, kelko znajo otroci slovenski? 
»Manj je tistih, ki uporabljajo tudi narečje, ampak jaz jih na uri učim knjižno. Če hočejo, oni mi lahko odgovarjajo v narečju. To jim potem povem tudi knjižno. Moram povedati, da se trudijo in so pridni.« 

Med malčki v gornjeseniškem vrtcu 

• Kateri otroci gučijo narečje? 
»Tisti, kjer so stari starši z njimi in se pogovarjajo v narečju. Z mamico in z očetom se pogovarja zelo malo otrok v narečju, bolj samo madžarsko.« 
• Ti se doma slovenski pogovarjaš s starišami? »Z babico se doma pogovarjam v narečju, s starši pa madžarsko.« 

• Zaka je tau tak? Mislim, nej samo pri tebi, tau je skur vsepovsedik tak. 
»Ne vem, zakaj se je to tako začelo, da se starša z mano pogovarjata v madžarščini, med sabo pa v narečju. Saj 
jaz vse razumem. Enako je pri mojem bratu in sestri.« 
• Gda si se tak odlaučila, ka ’š v Sombotel üšla na visoko šolo slovenščino pa komunikologijo študirat? 
»Meni je slovenščina zmeraj bila 
všeč. In sem mislila, če živim tukaj v Porabju, potem ne bom šla v Ljubljano študirat, bom študirala v Sombotelu. Ko sem šla na gimnazijo, takrat sem že vedela, da bom delala na slovenskem področju.« 
• Kak vidiš tista štiri lejta, ka si v Somboteli študirala? 
»Veliko smo se morali učiti, tako slovnico, kot književnost. Prakso sem potem opravila na Gornjem Seniku. Težko je bilo poučevati, ampak bilo mi je všeč. Veseli me, da sem postala učiteljica, zato ker sem si to želela že od otroških let.« 
• Do septembra nisi mela možnosti, ka bi poučevala? 
»Delala sem tudi pri oddaji Slovenski utrinki, ko sem študirala, ker sem imela tudi komunikologijo. Tako sem se navadila, kako se dela pri televiziji. Pri teh oddajah me pa niso zaposlili. Nekako pa sem zmeraj želela delati na šoli, poučevati. Po diplomi nisem imela možnosti, toda nisem hotela sedeti doma, zato sem delala na civilni zaščiti do septembra.« 
• Dobro vejm, ka v vrtec tö odiš poučevat? 
»Do takrat, dokler iz Slovenije ne pride vzgojiteljica, hodim tudi na gornjeseniški vrtec. Naša vzgojiteljica je iz Monoštra, je Madžarka, in ne govori slovensko. Slovenska vzgojiteljica pa je na porodniškem dopustu. Z malčki se učimo pesmice, imamo različne teme. Učimo se poimenovati živali, sadje, zelenjavo, barve, vse tisto, kar jim je potrebno. Imam čas pa z veseljem to delam.« 
• Gda delaš za televizijo, če si skoraj cejli den v šauli? 
»Prireditve so večinoma popoldan ali zvečer, takrat že lahko delam za televizijo, ker v šoli končam ob trinajsti uri. Naredim reportažo, pa tudi doma zvečer še s tem delam. Če pa so prireditve ob koncu tedna, potem pa brez problemov naredim prispevek.« 
• Tak mislim, zelo si zasedena, ka delaš v prostom časi? 
»Na internetu sem, gledam televizijo pa pripravljam se na pouk. Zdaj mi je še popolnoma v redu tako, potem pa bom videla, kako bo.« 
Karči Holec 

Porabje, 3. decembra 2009 

7 



SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi 

tistoga dneva, gda je najšla… 
»Nekak nas gleda!« se je zdrla mlada sraka Črnamlaka. 
Vse srake so se nagnauk začnole sükati kauli sebe. 
Gledale so pa z očami iskale, sto je gleda. 
»Nekak nas gleda!« so začnole srake raščati vsevprejk, ena prejk druge. 
Depa bole so gledale, menje so vidle, sto je gleda. 
Vidla je samo mlada sraka Črnamlaka. Zatoga 
volo go je mama sraka Črnamlaka pitala, sto ji 
gleda. 
»Nekak, nekak nas gleda,« je eške bole raščala. 
»Nekak, nekak nas gleda,« so eške bole raščale vse 
srake vküper. 
Depa bole so raščale od toga, bole so gledale, me-
nje so vidle, sto je gleda. 
»Vej pa dun povej, sto nas gleda!« je čerko dola stavila mama. 

Gratala je velka tiüča. Vse srake so gledale mlado srako Črnomlako. Una je gledala nji. 


NEKAK NAS GLEDA! 

edno velko okau,« je začnola znauva raščati kak zmejšana. »Gleda nas, gleda nas z edno velko okau,« so začnole znauva raščati vse srake nagnauk. Rejsan, tam za drejvo je stau eden mladi možakar. Depa včeni mladi možakar. Študejro je vse o ftičaj. Pa je prišo v Andovce, tam pito, gde so Črne mlake. Tak je zdaj med drejvami, na steri živejo naj-bole gizdave pa najbole srakaste srake. Vküper si je sklau teleskop, s sterim leko vsikšoga vtiča vidiš, kak bi ga emo na rokej. Tak je zdaj s tejm teleskopom gledo, kakše so té najbole srakaste srake na svejti. Depa ka pa srake znajo, ka je tau teleskop. »Kakšo velko okau ma tisti človek!« so raščale pa se naganjale es pa ta. Včeni študent si je njivo ravnanje gor piso. »Pri Črni mlakaj živejo takše srake, ka sam ji eške nej nigdar vido. Vcejlak svoje šege majo. Druge srake raščijo edna pred drugo, gda škejo edna pred drugo gizdave biti. Te srake pa zvün gizdavovidle, bi tö nej vedle taprešteti. Tadale so se naganjale pa gonile tisto o velkoj okej. Samo so se po tistom dola stavile, gda je študent večer vküper sklau teleskop. Zdaj se njim je vido vcejlak normalen človek. Depa po tejm je vküper sklau kamero, ka leko vnoči gora vzeme vse, ka se giba pa lejče po zraki. Kamero je tam njau pa odišo domau. Vej de že potejm gledo, ka kamera gora vzeme. Depa kakšo nevolo so srake po tejm mele. »Odišo je, velko okau pa nas tadale gleda!« je začnola znouva, sto bi drugi, raščati mlada sraka Črnamlaka. »Odišo je, velko okau pa nas tadale gleda!« so začnole znauva raščati vse srake nagnauk. Pa so raščale vse do tiste vöre na drugi den, gda je nej možakar prišo pa kamero vküper sklau. Kuman po tejm so se zmirile pa so si dun leko malo spočinaule. Ka vse pa si je potejm študent nut spiso v 
Po tejm je pomalek oči obrnaula tadoj. 

Stavile so se pri ednoj kustoj vrbi. Za ne vejm, ka je tau doma delo. Če bi 
njauv je stau eden mladi moža-ne morem gore priti, ka je naganja, ka tak najbole tau delo pri Črni mlakaj, bi dun 
kar. na glas raščijo,« si je piso nut v irko. vedo. 
»Gleda nas, gleda nas z Srake so nej vidle, ka študent piše. Vej pa, če bi Miki Roš 
sti raščijo pa se zdejrajo vcejlak brez veze. Nikak 


Lüblene moje, dragi moji, vsikši od nas se je ednoga dneva naraudo, ka nej? Ja, mogo se je naroditi, ovak bi nej živ biu. Tau pa znamanüje, ka vsikši živi človek na taum svejti ma rojstni den. Edni majo šegou, ka té den svetijo malo bole, drugi malo menje, tretji sploj nej, štrti pa tak, kak bi tisti den biu na cejlom svejti najbole naprej valaun. Pri vsejm tejm kauli toga dneva so gvüšno najbole čüdne naše ženske. Gda so dekle eške mlade, bi trno rade bile malo bole starejše. Pa si zatoga volo kakšo leto ali dvej kcuj dejejo. Samo naj je moški že za ženske majo. Depa pridejo za njimi tista lejta, gda se tau vcejlak ovak obrne. Bole kak so starejše, bole si lejta vkraj gemlejo. Na, ne pravim, ka tau vsikša ženska dela, depa gestejo takše, ka svojo matematiko majo. Če so kak dekle že škele ženske biti, se zdaj kak zrejle ženske ravnajo kak dekle. Gda kakšo takšo stoj pita, kelko je stara, trbej pasko meti, kak pa ka guči. Če povej, ka samo, samo malo prejk trestipet lejt ma, je že gvüšno bole petdeset stara kak pa štirideset. Če se stera čüdiva, kak moški na njoj vpamet ne vzeme, ka je nej dugo bila stara štirideset, je gvüšno že prejk petdeset stara. Pa tak tadale pa tak ta naprej. Zakoj vam takše gučim? Zakoj takšo pišem, ka se leko zato-ga volo ženske z meuv trno graubo doj svadijo? Vej vam vöovadim. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je nej dugo nazaj cejli den mejsila pa pekla nikšne pogače, kekse, küjala, znauva pekla pa vse takšo delala, kak bi se k gostüvanji spravlala. Pa sam go oprvin svado, gda sam go pito, zakoj se je k takšnomi deli kcuj vzela. Ja, neje dobro bilou, ka sam nej vedo, ka de zranja njeni rojstni den. Vej pa tau nika takšoga nej, ka nej, ka človek tapozabi kakši datum? Vej pa ne morem vse v glavej meti. Na, na drugi den so začnole k njoj ojditi njene velke pa malo menje velke pajdaškinje. Eške prva sta njoj v roke segnola pa go küšnola mojiva mlajšiva. Na od mene pa od žene mlajša, po tejm žena pa eške ge. Cejli den pa do večera se je držala zabava za rojstni den moje tašče Regine, trno čedne ženske. Pa je prišo tam prouti večeri k nam eden možakar, ka ga zadnje dneve una trno rada vidi. Kak bi se nika küjalo med njima. Prineso je velki püšlin lejpi korin. Depa prva, kak je do nje prišo, me je pito, kelko je dun stara. Pa sam nje-mi povedo, kelko je najbole za istino stara gé. Gvüšno si že brodite, ka sam nej najbaukše napravo. Ja, istino mate! Kak so vsi domau odišli, me je začnola na red gemati. Najprva je prajla, ka name nika ne briga, kelko je una stara gé. Po tejm je prajla, ka mi od toga nej trbej koulivrat gučati. Ta-dale se je z meuv korila pa mi tumačila, ka ženska večkrat menje lejt kaže, kak pa je za istino stara gé. Pa tak tadale pa tak tanaprej! Tam sam go njau, ka se je malo zmirila. Tam nin za tri dni. Pa sam go po tejm dun pito, kelko lejt šké meti. Naj mi povej, ka nemo znauva kakšo norijo gučo kaulivrat. »Ge mam telko lejt, kelko se čütim stara. Gnes se vcejlak ovak čütim, kak pa mo se zranja. Tau ti ne morem prajti,« mi je tumačila. Zdaj pa te človek naj srečen bau pa naj vej, kak naj dela pa guči! Tau se je že na drugi den pokazalo. Od edne njene pajdaškinje mauž me je pito, kelko je te zdaj Regina dun stara. Pa sam njemi pravo, ka se tau ne vej, ka tau ranč una ne vej. »Ja, te je pa že trno stara gé. Se je narodila v tisti časaj, gda so eške nej takši red meli pri tej knigaj. Depa dobro se drži za svoja lejta,« je pravo. Sploj ne vej, kakšo srečo je emo, ka ga je nej čüla moja tašča Regina, trno čedna ženska. 

Porabje, 3. decembra 2009 


PETEK, 04.12.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 MOJ DOM JE NA OTOKU, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 
11.30 TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 ZGODBA O INDIJI, DOK. SER., 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.00 
POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 

16.00 
MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 MOJSTROVINE IZ PAPIRJA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: PIRANSKI ZALIV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN VELIKE SKRBI, OTR. DRUŽ. NAN., 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 DANES DOL, JUTRI GOR, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.12.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL 


PETEK, 04.12.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 8.45 TV PRODAJA, 9.15 TO BO MOJ POKLIC: POLAGALEC TALNIH OBLOG, 9.40 GLASNIK, 10.05 UMETNI RAJ, 10.30 EVROPSKI MAGAZIN, 11.00 ČRNO BELI ČASI, 11.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.12.1991, 11.40 JASNO IN GLASNO, 12.35 MULČKI, OTR. SER., 13.05 CITY FOLK, DOK. ODD., 13.30 GLASBENA ODDAJA, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 MOZAIK, 15.00 CIRCOM REGIONAL, 15.30 MINUTE ZA ..., 16.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.50 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 17.55 ŽREB ZA SV. PRVENSTVO V NOGOMETU 2010, 19.45 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.50 NOGOMET -EVROPSKA LIGA: VRHUNCI DNEVA, 22.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 23.15 DRŽAVLJAN COHN, AM. FILM, 1.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 05.12.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: BELOBRKEC; MIHEC IN MAJA: OPICE, OTR. ODD.; ČAROBNO JABOLKO, OTR. NAN.; PTUJ, OTR. NAD., 9.15 KJE JE MIKLAVŽEV KONJ?, NIZOZ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: HUMOR BREZ CENZURE, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 PRINCESA NEVESTA, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2009, 21.10 PESEM ZVONOV, DOK. FELJTON, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.12.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL 
SOBOTA, 05.12.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.12.1991, 9.10 TARČA, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 10.40 CIRCOM REGIONAL, 11.10 MINUTE ZA ..., 11.40 SLOVENSKI VODNI KROG: PIRANSKI ZALIV, 12.05 TV PRODAJA, 12.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.00 ZGNZ -BIG FATHER/2, 14.30 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.20 TV PRODAJA, 15.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.25 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHESTER CITY - CHELSEA, 20.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 
22.30 BLEŠČICA, 23.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.30 POPOLNIH STO, SRBSKO-ČRNOGORSKI FILM, 1.05 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.45 TRANZISTOR, 
2.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 06.12.2009, I. SPORED TVS 

7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.20 MULČKI, OTR. SER., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 
15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 
15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 
17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DIAMANTI, ANG.-KAN. NAD., 0.35 STRASTI, TV NAD., 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.12.1991, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL 
NEDELJA, 06.12.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.12.1991, 8.25 GLOBUS, 9.30 LYNX MAGAZIN, 
10.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.30 TURBULENCA: HRANA, 11.20 KLIC DOBROTE, 13.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.30 NOGOMET, RUDAR -MARIBOR, 17.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 18.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 20.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 21.30 EKSODUS, IT. NAD., 22.25 GLASBENA ODDAJA, 23.45 DEADWOOD, AM. NAD., 0.40 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 07.12.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS., 10.30 ANIMALIJA, RIS., 10.55 RISANKA, 11.10 MULČKI, OTR., 11.40 MOJSTROVINE IZ PAPIRJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KONCERT SLOVENSKE SKUPINE JARARAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO: NAZAJ DOMOV, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA: FELIKS GRE OD DOMA, RIS., 16.10 AJKEC IN MOZAIK, 16.30 RIBIČ PEPE: PTUJ, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RISANKA, 18.45 TONI IN BONI, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 
UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.25 STRASTI, TV NAD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.12.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 07.12.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 11.45 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 14.55 POSEBNA PONUDBA, 15.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.12.1991, 15.40 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 18.50 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 19.40 SKOZI ČAS, 20.00 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 23.15 GIA, AM. FILM, 1.15 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 2.05 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 08.12.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI – ŠTORKLJA, 10.20 O DVEH SOSEDIH, 10.25 VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH – MIKLAVŽ, 10.40 RIBIČ PEPE: PTUJ, OTR. NAD., 11.05 AJKEC IN MOZAIK, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.55 INTERVJU: JURIJ GUSTINČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 ČAROBNO JABOLKO, OTR. NAN., 16.25 VELIKANI V SREDOZEMLJU, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZBIRALCI, DOK. ODD., 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 PLANET PRIHODNOSTI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 NADOMESTNE MATERNICE, DOK. ODD., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 ZBIRALCI, DOK. ODD., 1.00 STRASTI, TV NAD., 1.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.12.1991, 1.55 DNEVNIK, 
2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 INFOKANAL 
TOREK, 08.12.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.15 TV PRODAJA, 7.45 TO BO MOJ POKLIC: OBLIKOVALEC KOVIN, 8.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.40 NA LEPŠE, 9.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.00 NLP, 13.05 BLEŠČICA, 
13.40 STUDIO CITY, 14.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.12.1991, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 15.30 IZVIR(N)I, 16.00 KOŠ, MAGAZINSKA ODDAJA, 
16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 
18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: GILBERTO CIVARDI, 20.00 MUZIKAJETO: CITRE, 20.30 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 
21.30 DEDIŠČINA EVROPE, 23.15 LJUBIMCI IN DRUGI NEZNANCI, AM. 
FILM, 0.55 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.10 INFOKANAL * * * 
SREDA, 09.12.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 RISANKA, 10.35 ČAROBNO JABOLKO, OTR. NAN., 10.55 ZGNZ -BIG FATHER/2, 11.25 ZBIRALCI, DOK. ODD., 11.55 PLANET PRIHODNOSTI, DOK. FILM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 POLEMIKA, 14.25 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 BELA MASAJKA, NEMŠ. FILM, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 OMIZJE, 0.35 TURBULENCA, 
1.25 STRASTI, TV NAD., 1.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.12.1991, 2.25 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL 
SREDA, 09.12.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, 
10.10 SPET DOMA, 11.55 HRI-BAR, 12.55 PRAVA IDEJA!, 13.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.12.1991, 13.45 KNJIGA MENE BRIGA, 14.35 ČRNO BELI ČASI, 14.50 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI IZSELJENCI V KANADI, 
15.20 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2009, 16.45 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: OLIMPIJA - MARIBOR, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 
20.00 ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: ACH VOLLEY BLED - ISTANBUL, 
22.00 ANTON LESKOVEC: DVA BREGOVA, POSNETEK PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU, 23.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 10.12.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: MI SE FOTOGRAFIRAMO, OTR. ODD., 10.30 POD KLOBUKOM, 
11.05 BERLIN, BERLIN: SPECI POTICO, NEMŠ. NAN., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VOJKO ANZELJC: VEGE HRIBI, DRUŽ. TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.05 OLIVER IN GORSKI VZPON, DOK, FILM EBU IZ DANSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: BEG V SVOBODO, NEMŠ. DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.05 OSMI DAN, 23.40 GLOBUS, 0.05 STRASTI, TV NAD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.12.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 10.12.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.30 TV PRODAJA, 10.00 TO BO MOJ POKLIC: CVETLIČAR, IZOBRAŽEVALNA SERIJA, 10.25 TURBULENCA, 11.15 GLOBUS, 
11.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.12.1991, 12.10 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 13.00 NA LEPŠE, 13.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 13.55 TV PRODAJA, 14.25 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 14.50 EVROPSKI MAGAZIN, 15.20 POMAGAJMO SI, 15.55 CARIGRAD: EP V PLAVANJU, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: PIRANSKI ZALIV, 18.25 POTEPANJA: SMETI, 
19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: BRATJE OLIP, 20.00 BABETTINA GOSTIJA, DAN. FILM, 21.40 TRANZISTOR, 22.15 PROFESOR, IT. NAD., 23.55 DRESDEN, NEMŠ. MINISERIJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL 


Kriza 

Goričko pa s tejm krčma Pri Žabi je nej na Marsi. Zatoga volo se kriza tam na brgej tö pozna. »Tau je nej samo ekonomska kriza, tau, ka nas je zaodilo. Ta ekonomska kriza je porodila eške politično krizo,« se je spozabo Brnčkov Gustek. Spozabo pa se je zatoga volo, ka je tau povedo nut v krčmej. Vej se pa že duga lejta vej, ka se v krčmi Pri Žabi ne smej od politike gučati. Krčmarica Žaba ga je samo grdau poglednila, un pa je že odišo tavö na Žabin parlament pa sam sebi tumačo, kak je zdaj tau gé. Najbole za istino, venej je nej nikoga bilau, ka bi ga poslüšo. »Ja, ja, rejsan je kriza politike tö! Nikoga več nega, ka bi vküper z meuv rešavo tau najbole globko krizo. Niške več nikše vole nejma,« se je čemeriu sam s seuv pa s tistimi, ka ji nega, ranč tak. Prišo je Zvonarov pa je samo tanut odišo. Za njim je gnako napravo Grabašov. Pa njegva žena tö. Pa ranč tak eške Popin, Krčmarov, Grebenarov pa vsi tisti, ka so meli šegou parlament gor držati. Eden se je nej pri Gusteki doj vseu, ka bi z njim krizo rešavo. Samo ga je Žabin mauž Djoni pito, če se je doj svado, ka tak sam venej sedi. Brnčkov njemi je brž začno od krize tu-mačiti, Djoni pa je samo zamajno z rokau pa odišo nut k ženi, ka njemi kafej sküja. Dvej vöri je venej sejdo pa čako, če stoj pri njemi doj sede. Lidge pa so ojdli nut v krčmau pa tavö pa nut pa znauva tavö, depa eden se je nej doj vseu, ka bi krizo rešavo. Na, za dvej vöri je Gusteki vse više prišlo. Odišo je tanut za šank. Nika je nej gučo, nika je nej pripovejdo. Tau je nej njegva šega, zatoga volo ga je Djoni za eden čas dun pito: »Ka pa kriza, Gustek?« »Njaj jo, aj ostane tam venej! Če druge ne briga, zakoj bi se ge z njou spravlo. Aj ostane tam venej!« 
Miki 
Slovenski magazin na Gotthárd TV 

Prvo oddajo SLOVENSKEGA MAGAZINA, 
ki ga pripravlja Gotthárd TV v okviru projekta Raba-
Mura TV, 
si lahko ogledate v torek, 8. decembra ob 
18.30. uri. 

Možnosti sprejemanja kanala Gotthárd TV so ob 
Monoštru in Slovenski vesi zagotovljene tudi v 
Sakalovcih, na Dolnjem in Gornjem Seniku. 


A Gotthárd TV első SZLOVÉN 
MAGAZINJÁT, 

mely a Mura-Rába TV című projekt keretében készült, 
december 8-án, kedden 18.30 órakor 
tekinthetik meg. 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

7068 2000 1357,

SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 

A Gotthárd TV a projekt eredményeként Szakonyfaluban, 
Alsószölnökön és Felsőszölnökön is nézhető.