---- 155 ---- Politične stvari. Kaj je naloga državopravili stranki? Kedar kak udarec doleti našo stranko, nekteri poli tikarji druzega storiti ne ved6, nego stokati in javkati, misle, da je že vse zgubljeno, in pa prorokovati, da bode vse delovanje državnopravne (federalistične) stranke vedno brezvspešno. Taki politikarji so enaki onemu Švicarskemu vojaku, ki se je nad puško svojo jako veselil in ves navdušen šel v vojsko, ki si pa je, ko je zapazil; da tudi sovražnik strela, mislil, streljati pač ne kaže, ker bi se lahko pripetila kaka nesreča. No!to pač ne grč. Kdor je mož in se doslednje ravna po vodilih, ki jih za prava spoznd, se po nobenem udarcu ne sme begati dati nad svojim prepričanjem; kajti vodila ostanejo ista, in tem več morajo strpeti napadov, tem krepkeje za-nje potezati se je treba. Direktne volitve naj nam bodo toraj klic do trdnejše organizacije, do marljivega delovanja; one naj nam bodo poziv, da rabimo pripuščena vsa sredstva, da se vnovič krepko in navdušeno postavimo v bran. Ne da se tajiti — vsaj trdijo to nasprotniki sami, da direktne volitve so udarec v prvi vrsti namenjen naši državopravni stranki, potem pa se ve da tudi starodavni Avstriji. V naši moči pa je, nasprotnike prestreči. Tudi decemberska ustava bila je tak udarec, al pravna stranka ga je odbila vspešno. Kar bi menda ne bila zmogla nobena druga moč, zmogla je decemberska ustava sama; ona je prebudila opozicijo ter jo pripravila na to, da zdaj zedinjena dela; ona je patrio-tična društva izbudila k življenju po vseh krajih in po-slednjič je različne kraj ne opozicije zedinila v eno veliko, vsega spoštovanja vredno stranko. Udarca, ki nam ga je namerila decemberska ustava, nismo ne le odbili, ampak liberalizem sam je dobil po opoziciji udarec, ki ga nedvomljivo živo čuti. Al še bode nam treba hrabro se boriti, predno bo končana velika bitka; kdor pa omaguje, ne more deležen postati zmage. Kdor si ne upa prestati velicega petka, ta ne bode vžival velikonočnega veselja; pred mora izpraznjen biti kelih brit-kosti do dna, predno prizori dan vstajenja! Mnogo jih je, ki so mislili, da je že za Ho h en-wartom napočil dan vstajenja, — toda zmotili so se; oni čas bila je še le cvetna nedelja — kajti še živimo v političnem „velikem tednu". Politikarne smenikdar Obupati; ne obupati, da bi resnica in pravo ne zmagalo; to bilo bi prav to, kakor pozabiti ali zatajiti večno sprevid-nost, ki čuva in vlada nad državami. Kristijanski politikar toraj vedno upa, ako tudi oblaki zakrivajo solnčne žarke. Ali kako je treba odbijati udarec? ali naj volimo, ali naj novi postavi nasproti postavimo vzdržljivost? Pač res da se moramo sploh držati politike vzdržljivosti, toda voliti moramo, kedar pride do volitve. Nasprotniki naši hočejo svet prevariti in ravno tako, kakor je Ruski minister Potemkin cesarici kazal namalana mesta in selišča namesti pravih, ravno tako se trudijo nasprotniki naši pridobiti si izmišljene nastope" ljudstev. Aho bi se v kakem volilnem okraji volilci naše stranke zdržavali volitve, pa bi le trije ali štirje liberalci izvolili enega izmed svojih, gotovo bi stranka usta vaška tacega izvoljenca proglašala kot pravega zastopnika istega okraja. Obžalovati je pač, da liberalci pri nas imajo tako malo političnega značaja, al taki so! Nevarno bi bilo za nas, ako bi hoteli po tolikih skušnjah še enkrat resnico tega preskuša vati. Glede na te razmere sklenili so zastopniki državopravne stranke, udeležiti se volitve. Ako državopravna stranka voli, ako porabi vsa dopuščena sredstva, ako napenja vse žile, potem more udarec, ki ga nam namerava volitvena reforma, odmahniti ter ga vrniti nasprotnikom nazaj. Res je sicer, da so nam razmere prav neu-ugodne, — ali nam je pa bil poprejšnji volitvenik ugoden? Ali nismo imeli še pri najnovejših volilnih bitkah brezštevilnih, z ogromnimi paragrafi oboroženih vladinih čet zoper nas? In kaj je vkljub vsemu temu dosegla decemberska stranka? Ali ni tal zgubila na Tirolskem, na Predarlskem, na Štajarskem, v gornji Avstriji, na Češkem in Moravskem? Na Kranjskem so vsi navali njeni na narodne volilce se razbili kakor valovje morja na pečinah? Ali ni v vseh kronovinah rakovo pot šla, dasiravno je imela večidel vlado nasvoji strani, dasiravno 4e jej je služil veliki kapital, dasiravno je obilo agitirala po brezštevilnih časnikih, dasiravno se je posluževala vseh le mogočih in nemogočih sredstev, kterih vsled svojih načel jej ravno ni treba dosti izbirati. Kako pa to uganjko rešiti? Kako je bilo mogoče, da je državopravna stranka tako napredovala? Zato je bilo mogoče, ker državnopravna stranka zastopa pravo in resnico, ki zmagati morate, in ker to stranko podpira jako važnejši politični faktor nego vlada, denar in časnikarstvo — namreč lj udstvo. Brez skrbi toraj idimo tudi vprihodnje k volitvam! Pokažimo svoje moči sovražnikom našim! Dasiravno so razmere neugodne, izvolili si bodemo može, ki poznajo ljudstvo ter njegove želje in potrebe, ki imajo pogum ljudstvo zastopati. Toda zaupanja je treba, poguma in delovanja! NiČ nas preplašiti ne sme. V boji se pokaže, kdo daje mož; kdor sam obupa, temu se ne zgodi krivica, ako je pogubljen. ----- 156 -----