ARHAIČNI SLOVANSKI PETEREC-DESETEREC V SLOVENSKI LJUDSKI PESMI Valens Vodušek Študij ljudske pesmi po glasbetiii strani pripelje raziskovalca prej ali slej do spoznanja, kako velikanskega, celo odločilnega pomena za glasbeno strukturo pesmi je metrična struktura besedila. Metrika ljudske pesmi je pravzaprav temelj, ki daje najbolj zanesljivo oporo raziskovanjem in spoznanjem etnomuzikologije. Tako je eden naj- večjih sodobnih etnomuzikologov, Béla Bartok,^ pri svojih raz- iskovanjih razvrstil pesmi po metrični obliki verzov. Še pred njim je ukrajinski etnomuzikolog F. K o 1 e s s a^ poudaril pomen metrike: »Sila- bična shema z določenim številom zlogov v skupinah in verzih določa tako obliko melodične strofe kot njeno ritmično strukturo.« Metrika ljudske pesmi je torej nekakšno obmejno področje med etnomuziko- logijo in pesemsko-tekstno folkloristiko oziroma literarno teorijo in zgodovino. Etnomuzikologija pa posega vanjo ne samo zaradi njenega ¦direktnega glasbenega pomena, ampak tudi zato, ker najbrž le glas- bena ritmika lahko pojasni dosti problemov v metriki kot takšni, n. pr. prehajanje verznih naglasov v zgodovinskem razvoju ali postopne transformacije ene metrične strukture v drugo. Mogoče je prav zaradi omenjenega obmejnega značaja področje metrike v ljudski poeziji na splošno nekam zanemarjeno. Takšno teme- ljijo delo kot ga imajo Francozi' vsaj za nekatere metrične oblike ljudske poezije, imajo le redki .narodi. Pri jugoslovanskih narodih je bil večje pozornosti lingvistov in drugih raziskovalcev deležen le junaški deseterce, druge metrične strukture in druga metrično-obli- kovna \'prašanja so kljub nekaj delom* v preteklosti nakazana le v najširših obrisih ali pa še popolnoma neobdelana. Na področju slo- venske ljudske pesmi je metriki največ pozornosti in razprav posvetil Ivan Grafenaue r.^ Ker je pri tem oral ledino, je ostalo dosti B. Bartok, Das ungarische Volkslied,¦Berlin-Leipzig 1923. ^ Dr. F. Kolessa, Ritmika ukrain'skih nar. pisen', 1907 (citirano po: O. T im ko, Naša pisnja III, Ruski Kerestur 1934, str.LXXXII). = P. Verrier, Le vers français. I—III, Paris 1930—1932. ' Tukaj so mišljenja predvsem dela: L. Zima, Nacrt naše metrike narodne, Zagieb 1879; Dr. W. Wollner, Untersuchungen über den Versbau des südslavi- schen Volksliedes, Leipzig 1886; dr. T. Ma re tic. Metrika narodnih pjesama. Rad Jug. akad. znan. i umjetnosti, kuj. 168 i 170, Zagreb 1907. ° Predvsem v razpravah: Lepa Vida (= LF), Ljubljana 1943 (str. 130—172: Pripovedna dolga vrstica); isti, Najvažnejše ritmične oblike v zgodovini slov. 181 Valens Vodušek Vprašanj nerešenih pa tudi še nedotaknjenih, kar najbolj občuti etno- muzikolog pri študiju ritmičnih, melodičnih in oblikovno arhitek- tonskih pojavov. Najvidnejša ugotovitev Grafenauerjeva je veljala dolgi pripovedni vrstici kot najstarejši in dolgo časa edini obliki slo- venskega ljudskega pesništva, ki so ji šele od 12. stoletja dalje sledile druge metrične oblike verzov. Prav teza o posebni dolgi vrstici, v kateri so število zlogov in zlogovni poudarki brez pomena,^ je pu- ščala odprto vprašanje, kakšna naj bi bila melodično-ritmična oblika takšnih verzov. O posebni koralni strukturi melodij in koralnem na- čiiuu petja, ki naj bi po domnevi F. M a r o 11 a'' ustrezala pripovedni dolgi vrstici v naši najstarejši dobi ¦—• in res si je težko predstavljati drugačno melodično strukturo, ki bi mogla ustrezati tej vrstici po vidikih kot jih je postavil Grafenauer — namreč ni v naši ljudski pesmi, kolikor nam je doslej znano, ohranjenega nobenega sledu. Na drugi strani so obširna terenska raziskovanja Glasbeno-naro- dopisnega inštituta v Ljubljani v zadnjih letih in naraščajoča zbirka gradiva, posnetega z modernimi tehničnimi sredstvi, vodila do spo- znanj, ki se v nekaterih bistvenih oblikovnih pogledih križajo s podobo slovenske ljudske pesmi, kot nam je znana iz številnih tek- stnih zapisov v Štrekljevi zbirki. Pri primerjalnem študiju metrično- ritmičnih pojavov v ljudski pesmi drugih slovanskih, predvsem južno- slovanskih narodov so ta spoznanja dobivala zmeraj trdnejšo oporo in so dala povod za informativno poročilo avtorja z naslovom »Nove ugotovitve o metriki in ritmiki slovenskih ljudskih pesmi« v Društvu folkloristov Slovenije (16. aprila 1957). Odkritje arhaičnega, tako ime- novanega >lirskega« deseterca ter prav tako starega slovanskega tri- delnega osmerca v naši ljudski pesmi, o katerem je bilo govora v tem poročilu, se mi je zdelo upoštevanja vredno posebno zato, ker v mar- sičem spreminja dosedanje poglede na razvoj in najstarejšo fazo naše ljudske pesmi. Pričujoča razprava je sistematična in podrobna razši- ritev omenjenega poročila, kolikor se je nanašalo na arhaični dese- terec. V pripravi pa je še druga, v posameznostih izdelana razprava o tridelnem osmercu v naši ljudski pesmi. I Transkripcije zvočnih posnetkov gradiva, ki ga je v raznih krajih Slovenije zbral v zadnjih letih Glasbeno-narodopisni inštitut, ter pri- merjava tega gradiva s starejšimi zapisi ljudskih pesmi so pripeljale do načelne ugotovitve, ki se potrjuje zmeraj znova: zapisi pesemskega besedila, ki niso ali niso bili od vrstice do vrstice zapisani natanko po narodne pesmi, Etnolog XVI (1944). Gl. tudi I. Grafenauer, Narodno pesništvo Vsâka navésta v gostja gre, šla bom tudi Jarca jest!« gt rekel j, SNP 89: 1 Se je šla mati po vodo, vzela je dete s'sabo. Prisai je povodni mož, povodni mož Terdoglav. 5 Vzev je dete mlado, nesel ga je notri v vodo. Marjetica pod vodo sinka ziblje mladiga, poldrugo leto stariga: 10 îKaj te prosim Terdoglav pusti mene k'mater v vas, da pojdem od njih slovo jemat.< 183 Valens Vodušek 6 »Ne h.^óai po šarioki pot, tam ker furman furajo. 7 Tam ker furman furajo jan močno preklinajo. 8 H"odi po ta vozki pot, tam ker rožce rasejo. 9 Tam ker rožce rasejo Jan močno pre^vetajo.«'» >Li pojdi, ti Marjetica, k'mater vas ! Hodi po širokih cestah, 15 koder tovorniki hodijo in strašno preklinjajo; Ne hodi po vozkih stezičicah koder romarji hodijo, svet roženkranc molijo, 20 bi ne mogla več nazaj.« Itd. Primerjava zvočnega posnetka z zapisom M. Ravnikarja-Požeoi- čana na desni strani je v oblikovnem pogledu silno poučna. Zapeta pesem kaže popolnoma enakomerno tekoč ritem čistih sedmercev {1__L — 1__—), od osemnajstih verzov se loči le eden s pride j ano ana- kruzo (»Ne h"ódi...«), eden pa po vrinjenem enem zlogu (»Vsaka nave- sta...«). Zapis iz Štrekljeve zbirke kaže le v osmih verzih pravilno obliko sedmerca brez anakruze ali z njo (v. 1, 3, 8,9,10,11,16, 20), ostalih 12 verzov je ritmično zmedenih, med njimi je nekaj pravih spak (v. 12, 13, 14, 17). Naj ob tej priliki opozorim le še na strofično obliko pete pesmi t. j. kupleta dveh sedmercev, obliko, ki v zapisu M. Ravnikarja sploh ni nakazana in je celo popolnoma zabrisana. Tridelne skupine verzov pri njem so najbrž nastale tako, da je zapisovalec izpuščal ponavljanja verzov (n. pr. verzov 8, 15) in dodajal lastne verze (n. pr. v. 10, 13). Enako ali še bolj zmedeno podobo kaže zelo velik del zapisov v prvi, pa tudi še v naslednjih knjigah Štrekljeve zbirke. Za primer naj služi legenda »Marija, ptica pevka in zamorska deklica«, ki v številnih zvočnih posnetkih GNI kaže zmeraj in vselej isto pravilno obliko, distihon osmerca in sedmerca (8 + 7), z anakruzami ali brez njih in z dierezo v vsakem verzu, kar lahko označimo z verzno formulo 4/4 + 4/3: 1 Jena tička / j'parletela iz dežele / štajerske. 2 Prav lepo pesem / je zapela od Marije / žalostne. 3 Marija je u / tronu stala in je tičko / prašala: 4 »Kado je tebe / pet nauču, al s jo sama / zrajtala?« 5 »Mene ni ubedan / pet nauču, jo nisem sama / zrajtala. (Itd., arhiv GNI 20708)7^ Od 27 variant te pesmi v Štrekljevi zbirka (SNP 544—570) je ta isti metruni jasna podlaga 25 variantam.** Od teh pa so zapisi kolikor toliko 'a Pesem z nape vom objavljena v: M. Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice, Mengeš 1958, pogl. »Ljudska pesem« (V. Vodušek-Z. Kumer), str. 190. 't* Pesem z napevom objavljena v delu kot v prešnji opombi, str. 194. SNP 553 hrvatske meje je skoraj gotovo v tridelnih osmercih 3/2/3; SNP 545, ki kaže doz-devno pretežno obliko nibelunškega verza, je vendar dvomljiva zaradi nekaterih verzov. 184 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi vseskozi ritmično natančni le v osmih primerih (SNP 546—550, 555, 556, 559), deloma že precej nenatančni v 5 variantah (SNP 554, 557, 562, 565, 566), silno zmedeni pa v 11 primerih, med njimi v zapisih O. Cala, M. Majarja in tudi v fonetično sicer zelo eksaktnem zapisu K. Štreklja samega (SNP 544, 551, 552, 560/1, 561, 563, 564, 567—570). Pri metrično tako nenatančaiih zapisih, ki so pri nekaterih zapiso- valcih, n. pr. O. Cafu, večkrat bližji le izvlečku vsebine v prozi, bi bila teoretično mogoča domneva, da gre tukaj za nekakšen bistveno dru- gačen princip verzne strukture, kot je to domnevo izrekel I. Grafe- auer.' Ker pa izvirajo taki zapisi tudi iz konca 19. stoletja, je tak drugačen princip verzne strukture izključen, ker bi se nam morala ohra- V vseh neštetih zapisih pesmi z napevi od začetka 19. stoletja do danes vsaj kakšna sled melodične »koralne« ali analogne strukture, ki bi taki verzni strukturi ustrezala. Na drugi strani kažejo zapisi drugih, vsesplošno znanih ljubezenskih pesmi pri nekaterih zapisovalcih enako zmedeno podobo, kjer pa bi bila domneva načelno drugačne verzne strukture sama po sebi absurdna. Takole je n. pr. O. Caf zapisal drugo kitico splošno znane pesmi (SNP 1594), ki se poje in se je po vseh sta- rejših zapisih napevov pela vseskozi samo v distihu 8 -|- 7, kar se vidi še tudi iz prve kitice Cafovega zapisa (Delaj, delaj dekle pušel — mi na pot prežalostni) : Z erdečo žido ga bom povila, gor na klobuk ti ga bom pripela ze zlato knoflioo da bo se svetila kakor sonce rumeno.*" Podrobna kritika virov v vseh primerih starejših zapisov besedil, ki je nujen pogoj za sleherno sklepanje o obliki pesmi, bi pokazala relativno zanesljivost posameznih zapisovalcev v metričnem pogledu. Pokazala bi n. pr., da je od vseh zapisovalcev do srede 19. stoletja naj- več posluha za ritem pesmi imel M. Valjavec. Ne glede na to pa primerjava z zapisi pesmi z napevi upravičuje trditev, da je slovenska ljudska pesem v starejših zbirkah tekstnih zapisov v oblikovnem, predvsem v metričnem pogledu le prevelikokrat hudo spačena. II Naše ljudske pesmi, zapisane natanko po petju, kažejo v na- sprotju z omenjenimi popačenimi zapisi tekstOv pravilnosti metrično- ritmične oblike, o katerih lahko na tem mestu naštejemo le na kratko nekatere glavne ugotovitve: " I. Grafenauer, Zamorci in zamorske deklice v nar. legendah, Dom in Svet 1959, 417. *° Prim. prav tako ritmično zmedene zapise O. Cafa drugih splošnoznanih ljubezenskih pesmi, n. pr. SNP 1443, 2245 ali zelo razširjene pripovedne SNP 319 itd. 185 Valens Vodušek 1. Ritmika slov. ljudske pesmi sloni vseskozi na istem temeljnem načelu, ki velja predvsem za ljudsko pesem vseh slovanskih narodov (razen velikoruskega področja) in večine drugih evropskih narodov, namreč na načelu silabičnosti, to je na določenem stalnem številu zlogov v posameznih verzih, z določenimi mesti zlogovnih poudarkov. Predvsem z drugimi južnoslovanskimi in sploh slovanskimi narodi druži slovensko ljudsko pesem značilno grupiranje zlogov v besedne skupine, deljene z dierezami, čez katere besede ponavadi ne morejo prehajati (gl. primer citiran na str. 184). 2. K stalnemu številu zlogov v verzih ne spada v slovenski ljudski pesmi anakruza, ki je v nekaterih metričnib shemah oziroma v kon- kretnih pesmih stalna, v drugih samo poljubna (gl. primer citiran na str. 184), sem in tja celo dvojna. Prav zaradi tega je edino umestno šteti stalno število zlogov v verzih od prvega poudarjenega zloga dalje, in ne — kot je marsikje posneto po literarni poetiki — že od anakruze, pa morda samo do zadnjega poudarjenega zloga, po čemer imajo metrično terminologijo urejeno Francozi in deloma Italijani. Po pogostni anakruzi se vidno loči slov. ljudska pesem od pesmi drugih slovanskih narodov,^"^ bliža pa ise nemški in romanski ljudski pesmi, v katerih je anakruza skorajda pravilo. 3. V verzih se sem in tja pojavljajo nadštevilni zlogi. Ta pojav pa je dvojne vrste in ima tudi dvojen izvir. Relativno pogostnejša je tako imenovana ritmična polnitev, ki izhaja iz glasbene ritmike na- peva: nadštevilni zlogi nastopajo na mestih, kjer zavzema prvotno en zlog po trajanju daljšo ritmično vrednost od osnovne enote, n. pr. Ta pojav, ki ga imenujejo Nemci Versfüllung, Francozi remplissage, je najbolj pogosten v ljudski pesmi germanskih narodov, kjer je zaradi tega večkrat težko izluščiti temeljno metrično obliko.^^ Razmeroma redkejši je jKijav ritmične drobitve: za uslugo tako rekoč iz zadrege vrinjenemu zlogu se razdrobi osnovna ritmična enota na dva dela, n. pr. osiminka v dve šestnajstinki, dve osminki v osminsko triolo i. pod. Primer za drobitev nudi zgoraj citirana pesem o Jerci in divjem možu v verzu »Vsaka navésta ...« Oba pojava pozna poleg naše tudi ljudska pesem drugih južno- slovanskih narodov, vendar najbolj pogosto v primerih, ki kažejo i>o ^"^ Podobno pogosto kot v slovenski ljudski pesmi nastopa anakruza le še v pesmi Lužiških Srbov (prim. L. Haupt-J. E. Schmaler, Volkslieder der Sorben in der Ober- u. Niederlausitz, Anastat. Neudruck, Berlin 1953). " Prim. A. H e u s 1 er , Deutsche Versgeschichte HI, § 871. 186 Arhaični slovanski peterec-deseterec y slovenski ljudski pesmi muzikološkili kriterijih na relativno poznejše stopnje razvoja. Isto velja za pojav prehajanja besed čez diereze v njihovi in slovenski ljudski pesmi, tako da lahko postavimo načelo, ki lahko služi pri raz- iskovanju kot pomemben formalno stilističen kriterij: Strogost glede stal- nega števila zlogov in glede dierez v verzih je večja na relativno sta- rejših razvojnih stopnjah. Kako je torej z našo najstarejšo ugotovljivo fazo in s pripovedno dolgo vrstico, ki po dosti vidikih nasprotuje naštetim ugotovitvam? III Slovenska ljudska pesem pozna veliko« bogastvo metričnih shem. Nekatere so po izviru očitno skupne slovanskim narodom. To so pred- vsem izometrične sheme (ki se ponavljajo v vseh verzih enako) : šeste- rec, sedmerec 4/3, dvodelni osmerec 4/4, trodelni osmerec 3/2/3. Le v redkih primerih in le na področjih, meječih na sosedno hrvaško ozem- lje se pojavljajo: »junaški« deseterce 4/6, deveterec 6/3, enajsterec 4/4/3, trinajsterec 4/4/5. Na drugi strani imamo v naši ljudski pesmi dosti heterometričnih struktur, po večini prevzetih od naših severnih in za- hodnih sosedov: distih 8 -f- 7 (tako imenovani »romarski« verz), distih 7-f-6 (tako imenovani vagantski verz), distih 6-1-5 (tako imenovani nibelunški verz) in alpsko »poskočno« vrstico (nem. Ländlervers), ki je glede na svoj nastanek pravzaprav distih 5 -\-i. K heterometričnim strukturam moramo šteti tudi nekatere bolj zapletene večvrsdične kitice, nastale v razvojno poiznih dobah iz zgoraj naštetih, n. pr. štiri- vrstične 8-8-7-7, 7-7-7-5, 6-6-6-4, petvrstične 8-8-5-5-7 itd. Ker so me- trične strukture produkt zgodovinskega razvoja in pripadajo po svoji največji frekvenci, in zato očitno tudi po izviru, različnim etničnim ozemljem v Evropi, so same na sebi zelo pomemibne pri vprašanjih relativnega datiranja in izvira naših pesmi. V naštete metrične sheme se da pri podrobni analizi in primerjavi variant s precejšnjo zanesljivostjo uvrstiti največji del metrično ne- natančnih ali zmedenih tekstnih zapisov, o katerih je bilo prej go- vora. Vendar v te sheme se nikakor ne dajo spraviti nekatere pesmi kot n. pr. vse variante »Lepe Vide«, »Poljska kraljica« (SNP 35), »Španska kraljica« (SNP 36), torej prav pesmi, ki so služile I. Grafe- nauerju za oporo pri tezi o posebni pripovedni dolgi vrstici. Pri podrobnem metričnem študiju pripovednih pesmi v Štrekljevi zbirki pa se je naenkrat razkrila v baladi »Sveta Kristina in njena mačeha« (SNP 611—614) posebna metrična struktura, ki je bila znana le iz pesmi drugih južnoslovanskih narodov pod imenom »lirski« deseterec s formulo 5/5, v nasprotju z »junaškim« desetercem 4/6. Ritmična shema tega deseterca (L__L j L__L J) je bila znana na slovenskem ozemlju odinole iz obmejnega belokranjskega pod- ročja v jurjevskih obhodnih pesmih (SNP 4992—96), in še to le iz 187 Valens Vodušek uvodnih formul, s katerimi se začenjajo tudi sosedne hrvaške jurjev- ske pesmi: Prošel je, prošel / pisani vuzem, došel je, došel / zeleni Juraj. Pomen odkritja je bil že v tem, da se je ugotovil pojav iste metrične strukture v naših baladah in to na osrednjem slovenskem ozemlju. Zapisi te balade v SNP so iz Vodic, Krope, Horjula in Slov. Bistrice: Sveta Kristina / bolna ležala, bolna ležala, / milo ječala: »Ko bi pač kdo mi / vode prinesel!« Kaj je storila / mačeha huda? Ze mi je vzela / kurjo čepinjo in je prinesla / gnojnice pit ji. Tako je rekla / sveta Kristina: »Če bom živela, / vam bom vernila; če bom umrla, / Bog vam poplačaj!« (SNP 611) Dasi kaže citirani zapis Janeza Valjavca iz Vodic v dikciji sem in 1 ja roko redaktor ja, vendar ni dvoma, da ustreza metrum izvirni pesmi. To dokazujejo na eni strani druge tri variante v SNP (612—14); čeprav vlada v teh zapisih F. Poznika, I. Vrhovnika in dr. J. Vošnjaka taka ritmična zmeda, da služi lahko kot šolski primer za zgornjo trdi- tev o popačenosti tekstnih zapisov, se vsi dokaj zgovorno strinjajo v metru onih verzov, ki se v pesmi največkrat ponavljajo in so morali torej zapisovalcem ostati najbolj v ušesu. To so začetni verzi in oni, ki ustrezajo verzom 8—9 citiranega zapisa. SNP 612 (F. Poznik): Sveta Kristin'ca Je bolna ležala. Milo ječala. K sebi je klicala 5 Svojo mater, tujo mater: »Moja mati, Pojte, meni posteljco posteljite!« Postijo je pošiljala. Noter je djala 10 Trjia bodečega, Poid glavo pa kamnje zelnate: »Če bom živela, vse vam bom povrnila; Če pa umrjem, 15 Vam pa Bog plati!« Itd. SNP 613 (I. Vrhovnik): »Le sem, le sem, moja mat'. Ar b' mi otli postijo prestlat'?« Postijo je prestlala. Trnje je vmes namešala. 5 »Če se izzravim, Vse bom vrnila; Če pa umrjem. Vam pa Bog lonaj;« Itd. Na drugi strani pa je metrična pravilnost Valjavčevega zapisa po- trjena še bolj jasno s tremi zapisi variant te balade z napevi, vsemi tremi v desetercih 5/5. To so Kokošarjev zapis iz Podmelca (št. 458 Vin citiranih notnih primerov: 1. OSNP 8105, zps. F. Kramar 1910, Gofri- j cica pri Ihanu. — 2. Hrvatske nar. pjesme i plesovi, ured. V. Žganec i N. Sremec, I Zagreb 1951. št. 98. — 5. B. Bartok, Das ungarische Volkslied, Beđin 1925, št. 152. | — 4. K.J.Erben, Prostonâr. češke pisne a rikadla. Nove vyd.. Praha (1886), \ napev št. 488. — 5. Fr. Sušil, Moravske nâr. pisne, 4. vyd.. Praha 1951, št. 1610. \ — 6. G. H. F. Nesselmann, Littuaische Volkslieder, Berlin 1853, št. 1W. — ?. Lira | Surma, Velikij zbirnik ukrainsikih pisen", New York 1956, str. 446. — 8. I. Gra- j fenauer. Lepa Vida, 62. — 9. istotam, 83 (črtkane taktnice dodal V. Vodušek). — j 10. Deutsche VolksQieder mit ihren Melodien, I, Berlin 1935, str. 79. \ 188 Valens Vodušek njegove rkp. zbirke) ter F. Kramarjeva zapisa iz Vinja nad Dolskim (OSNP 6797) in Goričice pri Ihanu (OSNP 8105).^=' Metrum deseterca 5/5 pa se je končno pokazal kot ključ, ki odpre brez slehernega nasilja skrivnostna vrata onih prej omenjenih pesmi, ki so se upirale ključem drugih metričnih modelov. Preden preidemo do teh pesmi, je treba podati nekaj ugotovitev o značaju in razširjenju tega deseterca zunaj slovenskega ozemlja. IV Deseterec 5/5 nam iz umetne literature, bodisi v antični, bodisi v poznejših dobah, ni znan. Kvečjemu je poznan njegov sestavni del, peterec z metrično shemo L L ^, pod imenom versus adonius kot sklepni verz antične sapfijske kitice.^' Ce nam torej o nastanku in razvoju deseterca 5/5 ne morejo nič povedati literarno zgodovinski viri, nam vendar lahko dajo vsaj posredno oporo za sklepanje podatki o njegovi razširjenosti in frekvenci na določenih etničnih področjih in pa vrsta in starost pesmi, v katerih se pojavlja. Ker pa takih po- datkov ni bilo mogoče dobiti iz vseh avtorju znanih oziroma dostopnih metričnih razprav, morajo služiti v ta namen objavljene zbirke pesem- skega gradiva^ Mislim, da se dâ zanesljivo trditi, da je deseterec 5/5 nepoznan ljudski pesmi romanskih in germanskih narodov. Obširne metrične razprave A. Heuslera (Deutsche Versgeschichte, I—III, Berlin-Leip- zig 1929), P. Verriera (Le vers français, I—III, Paris 1930—1932) ali F. d'Ovidia La versificazione italiana, Milano 1910) ga nikjer ne omenjajo z eno samo besedico; prav tako ga ni bilo mogoče zaslediti v nobenem primeru vseh dostopnih zbirk pesemskega gradiva teh narodov, razen dveh balad v kočevski ljudski pesmi, o katerih bo govora spodaj. Pač pa ga pozna ljudska pesem skoraj vseh slovanskih narodov, čeprav predstavlja tudi pri njih deseterec 5/5 najredkejšo izometrično struk- turo. Po vsej verjetnosti gre pri tem desetercu za nekakšen arhaičen verz, ki se je do danes ohranil le še v redkih primerih. Na njegov arhaičen značaj kaže bolj kot samo njegova redkost največja frek- venca tega verza v obrednih pesmih, ki so vezane na razne ljudske šege. Take pesmi so po svojem bistvu najbolj konservativne, pač zaradi njih stroge normativnosti; pri najmanjši spremembi pred- pisanega obreda grozi po ljudskem verovanju nesreča hiši, domačim, polju, živini itd. V nasprotju z njimi so se druge pesmi elastično prilagajale razvojnim spremembam. Kot so nam zaradi tega obredne " Obe zbirki sta v arhivu Glasbeno-narodopisnega inštituta (GNI), Ljub- ljana. Kot drugi del verza oziroma bolje kot drugi verz distiha posebne vrste se uersus adonius pojavlja tudi v starocerkvemi mozarabski himni »Tristes nunc populi — Christe redemptor«, ki jo citira Grafenauer (Lepa Vida, 163) kot primer metričnega načela dolge pripovedne vrstice. 190 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi pesmi na ozemlju Jugoslavije ohranile do dandanes relikte najbolj arhaičnih napevov, kar jih poznamo, tako bo pač isto veljalo tudi za metrično strukturo deseterca 5/5, ki jo najdemo v njih. Na hrvaškem kajkavskem ozemlju, kjer deseterce 5/5 še relativno najbolj pogosto nastopa na vsem teritoriju Jugoslavije,^^ je ohranjen povečini le še v prastarih obrednih pesmih, bodisi jurjevskih (primer citiran zgoraj, ali: »Ovo se klanja / zeleni Juraj«, prim. SNP 4988-9), kresnih (»Ivan se šeće / po zlatnom mostu«, prim. SNP 5019; »Tri su se gore / razčlenile«, HNPKajk. 61; »Dobar vam večer / vam gospo- dari«, Kuhač V, 294; »Sve su divojke / na žarkom kresu«, HNPKajk., str. 453), žetvenih (»Pčelica leti / gorom pod gorom«, prim. SNP 426, 1183, 7441) ali svatbenih (»Potoči Ivan / zlatnu jabuku«, prim. SNP 5042). Na štokavskom ozemlju je deseterce 5/5 še redkejši. V zbirki Vuka Karadžića n. pr. obsegajo knjige II—IV in VI zgolj pesmi v junaškem desetercu. V V. knjigi je od skupaj 715 pesmi 26 pesmi^° v desetercu 5/5, med temi — značilno — skoraj vse (24) obredne svatbene; v I. knjigi je od skupaj 800 pesmi 48 pesmi, med njimi 20 svatbenih, v tem dese- tercu. Svatbene pesmi tega metra v obeh knjigah so koncentrirane na skrajni jugozahod (Boka Kotorska) in skrajni sever oziroma severo- vzhod (Srem, Bačka, Baranja). Na samem ozemlju Srbije je deseterce 5/5 najti silno redko in skoraj le na področjih v neposredni bližini bol- garske meje.^" V Bolgariji in Makedoniji namreč frekvenca tega dese- terca spet naenkrat naraste. Zelo skopi podatek M. A r n a u d o v a,^'' da imajo ta metrum po obsegu in značaju najrazličnejše bolgarske pesmi, posebno kratki lirični in nekateri baladni motivi, je treba dopolniti s tem, da imajo isti metrum zelo pogosto njihove obredne pesmL^^ Podobno je v makedonski ljudski pesmi. Zbirka VI. D j o r - djevica (Srpske nar. melodije. Južna Srbija, Skoplje 1928) obsega n. pr. od skupaj 428 pesmi 16 pesmi v desetercu 5/5; od teh jih je 7 obrednih, 2 baladni, 3 ljubezenske, 3 plesne in 1 šaljiva. " Zbirka Hrvatske narodne pjesme kajkavske (= HNPKajk.), uredio dr. V. 2 g a n e c, Zagreb 1950, obsega od skupno 490 tekstov 10 pesmi v dese- tercu 5/5: št. 30, 44, 47, 61, 65, 279, 372; var. k 30, 362, 366. — V. Žganec, Nar. popijevke hrv. Zagorja, Napjevi, Zagreb 1930 (= NPHZag.) obsega od skupno 1135 pesemskih napevov 48 napevov s tem desetercem na 22 različnih tekstnih tipov: št. 5—9, 14-23 a, 555 a—b, 558, 559, 594, 609, 618 a—f, 619, 629, 652. " GI. št. 5, 47, 51, 85, 91, 101—119, 177, 576. " Zbirka VI. Djordjevića, Srpske nar. melodije, Beograd 1931, ob- sega od skupno 597 napevov le 9 pesmi v desetercu 5/5: št. 83, 85, 147, 161, 162, 202, 224, 242, 418. Od teh so razen zadnje vse iz pirotskega okrožja. M. A r n a u d o v , Poetika na b'lgarskata narodna pesen' (Očerki po b^lgarskija folklor, Sofija 1934) 283 ss. Prim. zbirko V. S t o i n a, Nar. pesni of Timok' do Vita, Sofija 1928, kjer je že samo od 362 kolednih in lazariških pesmi 22 v desetercu 5/5. " Gl. št. 16, 43, 99, 175, 353, 360, 390; 308, 309; 8, 187, 267; 164, 336, 407; 531. 191 Valens Vodušek Podobno se najde deseterec 5/5 pri vseh severnih Slovanih, v zbir- kah čeških, slovaških, poljskih, ukrajinskih in beloruskih pesmi, pa tudi pri njih v razmeroma majhni frekvenci.^" Od neslovanskih na- rodov je deseterec 5/5 poznan v nekaj sporadičnih primerih madžar- skih pesmi; tako je B. B a r t ó k'*^ v celotnem gradivu 7814 pesmi lahko ugotovil le 8 pesmi v tem petercu-desetercu. Številka sama in dejstvo, da jih je Bartok uvrstil v skupino pesmi, ki kažejo bolj ali manj na tuj izvir,^^ govore zgovorno za vpliv slovanskih sosedov v teh pesmih. Pač pa nastopa deseterec 5/5 s presenetljivo visoko frek- venco v ljudski pesmi baltičnih narodov.^' Sam ta pojav bi potrjeval z nove strani arhaično, lahko bi rekli praslovansko poreklo peterca- deseterca. V Zanimivo je, da ima zapis ukrajinske kolednice s prakulturno bajko o ustvarjenju zemlje, ki jo citira I. Grafenauer (Lepa Vida, 158) kot podporo za dokaz o praslovanskem značaju pripovedne dolge vrstice, skoraj vseskozi čisto obliko deseterca 5/5:^* Oj ščo tam bulo / z počatku svita, {+ refren) Nico ne bulo, / jno more voda, (-|- refren) Na tyj vodyci / jedno derevce, (+ refren) na tim derevci / dva pamolodci, itd. Ce torej deseterec 5/5 prav po svojem arhaičnem značaju ustreza sta- rostnemu pogoju, da stopi na mesto Grafenauerjeve pripovedne dolge vrstice,^^ je toliko- manj presenetljivo, da zavzame mesto tudi v ne- katerih slovenskih pesmih, ki naj bi bili zgledi za pripovedno dolgo vrstico. Najbolj jasno se vidi to pri pesmi »Poljska kraljica«, ki je po Grafenauerju ohranila staro -pesemsko obliko celo boljše kakor »Lepa Zbirka K. J. Erbena, Prostonârodnî češke pisne a rikadla. Nove vyd., V Fraze (1886) ima od skupaj 811 napevov 10 pesmi v tem desetercu: št. 107, 254, 301, 357, 488, 500, 524, 600, 701, 786. Das ungarische Volkslied, Berlin 1925, 66. " Op. cit., 61. _ " Zbirka G. H. F. Nesselmanna, Littauische Volkslieder, Berlin 1853. kaže isti peterec bodisi v desetercih, bodisi v heterometričnih kitičnih struk- turah kot relativno najpogostejši verz. Čiste deseterce 5/5 gl. n. pr. v št. 13, 19, 22, 67, 74, 77, 97, 100, 105, 107, 108, 111, 113 itd. " Od 54 petercev jih nima pravilne oblike sîumo 8 (vv. 5, 7, 8, 9, 11, 14, 15, 21), ki imajo kak zlog preveč ali premalo, kar pa gre bržkone na račun zapisovalca. To se vidi iz variante te pesmi, ki jo je objavil L Grafenauer v razpravi Prakulturne bajke pri Slovencih (Etnolog XIV, 29). Ta zapis ima namreč čiste deseterce 5/5 brez slehernega madeža. To bi veljalo vsaj za pesmi. Vprašanje je, ali se lahko v isto vrsto s pesmimi, t. j. z verzi, postavljajo primeri zagovorov, molitev itd., kot jih citira Grafenauer — ki se bržkone niso nikoli peli in kažejo tudi kvečjemu obliko deloma ritmizirane proze. 192 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Vida«;^°^ veliko bolj jasno pač v prvotnem zapisu, objavljenem po J. Glo- narju (Stare žalostne, Ljubljana 1939, 45—48), kot v močno spreme- njeni redakciji tega zapisa v SNP 35. Kljub deloma popačenemu za- pisu je dosti verzov čistih desetercev 5/5, poleg tega še več pravilnih peterskih hemistihov, ostali pa se dajo z malenkostnimi dodatki [ ] ali izpuščenimi ( ) zlogi v smislu ljudske dikcije rekonstruirati v pra- vilno metrično obliko (vprašljivi hemistihi so pisani kurzivno): 1 O vahtar, vahtar / beneški vahtar! (Vahfar kliče): »[Hitro] vstanite / že Benečani, [že Benečani] / in(o) kapitani. Po morju vleče / poljska kraljica, 5 za sabo pelje / tristo bark, v vsaki barki / tristo soldatov, vsaki soldat jma / svojiga slugo, vsak (i) sluga ima / svojiga junga. Zdej [zdej] bo vzela / beneški tabor, 10 svetiga Marka / [visoki] tur[a]n.< Hitro so stali / že Benečani, [že Benečani] / in{o) kapitani. 2 1 Naproti tekli / poljski kraljici: >0 gnada, gnada, / poljska kraljica, 15 (če se) č(e)rao [se] podati / in kvartir dati, tvojim soldatom (dosti) / jest[i] in piti.« (Kraljica pravi:) >Jest [nač] ne maram / (za) piti in(o) jesti, [moji] soldati / majo (že) zadosti. Ce mi ne daste / špansk(i)ga kraljica. 20 zdej zdej bom vzela / beneški tabor, svet[i]ga Marka / [visoki] tur[ö]n.Tiho [ti] bodi, / španska kraljica! (Jest) sim ga redila / tri cele leta, pa si (mi) ga vkrala, / španska kraljica, z nim si(m) skočila / na Beneč[i]jo.< 50 Tako je rekla / poljska kraljica: >Kaj vam [jest] pravim, / moj[i] soldatje! Strelite meni / že na veselje, piskejte meni / že na veselje, godite meni / že na veselje, de sim dobila (nazaj) / špansk(i)ga kraljica.« Podobno se v hudo popačenem zapisu »Španske kraljice« (SNP 36) kaže nad 50 % pravilnih peterskih hemistihov, n. pr. Španska kraljica; Svoje vojšake; Po morju vozi; Za sabo vodi; Bele Benetke; Ona je prišla; Vahtar zavpije; Drugič zavpije; So se zbudili; O gnada, gnada; Bote zaspali; Cern gvant nositi. Poleg teh je veliko lahko spoznavnih, četudi deloma porušenih hemistihov, n. pr. [0] gori, gori; [Vi] Bene- čane; Misli vojsk(o)vati; S svoj(i)mi vojšaki; (In) so gor ustali, (in) so tako djali itd. Se eno dragoceno stilistično znamenje pomaga spoznati deseterce 5/5 v metrično zmedenih zapisih. To je ponavljanje drugega peterskega hemistiha na prvem mestu v naslednjem verzu. Takšno prepletanje verzov s povzemanjem hemistihov je brez dvoma značilno za primi- tivne oziroma bolj prav rečeno arhaične ljudske stvaritve, ker ga komaj zasledimo sem in tja v šesterskih pesmih"" ali v osmercih 4/4, pa le predvsem v starinskih pesmih, n. pr. v kresnih obhodnicah: Tute jesu / lepi dvori, lepi dvori / ograjeni, ograjeni, / pometeni. (SNP 5075) 1. Grafenauer, LV, 127. Gl. M a r e t i Ć , Metrika, knj. 170, str. 109. 15 Slovenski etnograf Valens Vodušek Takšne anafore — če jih smemo tako imenovati — verzov oziroma hemistihov pa so skorajda pravilno v sleherni pesmi z desetercem 5/5, kar bi z nove strani potrjevalo starinski značaj tega verza in takšnih pesmi. Najdaljše verige takšnih anafor so spet ohranjene v obrednih pesmih, n. pr. v hrvaški jurjevski: Ovo se klanja / zeleni Juraj, — kirales, Zeleni Juraj, / zeleno drevce, — kirales. Zeleno drevce / (v) zelenoj hali, — kirales. Zelenoj hali / jukuni kapi, — kirales, 5 Jukuni kapi, / jubričkoj sablji, — kirales, Jubričkoj sablji, / u bačkom pasu, — kirales, U bačkom pasu, / u plavi hlači, — kirales, U plavi hlači, / u žutih čižmah. Itd. (SNP 4988) Prav takšne anafore hemistihov, ki so jih -naši in drugi zapisovalci tekstov povečini izpuščali, nam pomagajo izpolniti očitne vrzeli v pesmih oziroma verzih, n. pr. v vv. 2—3, 11—12 zgornje rekonstrukcije »Poljske kraljice«. Omeniti je treba še naglas na enozložnih predlogih, s katerimi se v naših, pa tudi v drugih slovanskih deseterskih pesmih začenja dosti hemistihov (n. pr. po morju vleče; za sabo pelje; ali n. pr. hrvaška SNP 5019: Ivan se šeće / po zlatom mostu; za njim phohaja / deva Marija; na rokah nosi / to malo dete). Dasi v slovenščini ni znan tako kot v srbskohrvaškem jeziku prehod besednega naglasa nazaj na pred- idoči enozložni predlog, vendar ni dvoma, da stoji glasbeno ritmični akcent (ictus) v takih deseterskih hemistihih na predlogu. Začetek pesmi o »Lepi Vidi« n. pr. : Prelepa Vida / pelnize prala pri kraju morja / na îinji îkali (Ms. Univ. bibl. št. 478) bi po današnjih naravnih besednih naglasih res kazal na ritem, ki ga je domneval A. Z i g o n (Dom in Svet 1927, 42) : „ _ ^ / _ ^. Vendar take izometrične ritmične sheme ne pozna ljudska pesem niti enega naroda v Evropi, na drugi strani pa ni dvoma, da je originalni in pravi metrum »Lepe Vide« z vsemi znanimi variantami — razen Pre- šernove prepesnitve — deseterec 5/5. Značilen za to je zapis Fr. M a r o 11 a , objavljen v Grafenauer- jevi študiji (LV, 87—92), v katerem so vsi verzi z malenkostnimi iz- jemami (vv. 8, 22, 70, 104, 120, 122) natanko deseterozložni, s cezuro po petem zlogu. Ce bi bil kdo mnenja, da spričo dolgoletnega sodelo- vanja A. Žigona in F. Marolta ni popolnoma izključen sum redakcije po citiranem Žigonovem metričnem vzorcu, je na drugi strani pre- senetljivo veliko število hemistihov in tudi celotnih verzov, ki bodisi že po Maroltovih zaznambah akcentov ali po smislu samem terjajo ritem 1___— —, kot n. pr.: v. 43 Kdo me^u towâzu / stârga očeta? ali v. 47 Ker gâ bo mogu / ta gâ„u towâzu. 194 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Isti peterski ritem udarja na dan tudi iz vseh drugih tekstnih zapisov, ki so na žalost ohlikovno hudo popačeni. Prej citirani neznancev rokopis (LV, 64—69) je poln takih hemistihov: stariga mosha; le s mano, s mano; in(o) bolno dete; u rhpanfko deshelo; po te j(e) pollala / Ihpanfka kraljiza; in(o) bolh doila / fhpanrk(i)ga kraljizha; un jo j(e) prepelal / u Ihpanfko deshelo; u barko j(e) Itopila; rumeno sonze; kaj moje bolno / detiizhe dela; tvoj (u)bogi mosh le / po morji vosi; in(o) tebe ilhe; fhe bolj j(e) jokala; on le po tebi / premilu joka; kaj b' (le) ne jokala; u morje globoko; nizh [ti] ne maraj / ti lepa Vida; jelt bom fpet tebi / drugo kupila; ino pri (mojimu) kralju (te) / bom (i)sgovorila; le lepo doji / mojga kraljizha. Podobno jesPoznikovo varianto iz Krope (SNP 75) : pisana barka; črni zamurček; kakor si bila; hudega moža; da bodeš dete; mor če zažene; tolkanj žal vala; dete počenja; boš vince pila; kadar je prišla; lune vprašala; komej je Vida / to pričakala; gori je prišla / rumena zarja; jaz tebe vprašam; solnce prosila; o tiho, tiho; težko hodila. Breznikova varianta iz Ihana (LV, 62—63): ja štrene prava; pisana barka; Jast sem b(i)va„uhka gorš / ta parve leta; takšna korejnče; dete skopava; ja že na sreda; dete počeva; matere jmeva; raj čam na sred [a] / mur ja skočit Ja]; kokar par tj ab se; svet kris st[o]riva; na sred murja ja / notar skočiva. Za netočen metrični zapis pričajo že oksitonski sklepi nekaterih verzov (na belmo pesk; čaran zamurc; skočit; vazit), medtem ko so vsi drugi sklepi paroksitonski. K ramar jeva varianta (L V, 61—62): na šrokem morji; na belmo peski; milo jokala; pršva je jena / pisana btiirka; pa stopi vun en / čeren zamorec; ta prvo leto; še tol'ko lepa; starga očeta; on zme- ram krega; za levo roko; k sebi u barko; oh, kaj bo dete; Vida je čes se / [svet] kris storila; in je v globok [o] / morje skočila; brodnar odrine. Če bi se zdela trditev o deseterskem ritmu »Lepe Vide« premalo utemeljena na podlagi omenjenih zapisov, je treba samo pogledati prej omenjene zapise »Sv. Kristine« (SNP 612—614) in se prepričati, kaj so bili zmožni zapisovalci napraviti iz popolnoma neizpodbitnega deseterskega ritma. Dodatno k temu nam spet le povzemanja hemi- stihov, tako značilna za deseterce 5/5, lahko izpolnijo očitne vrzeli v posameznih verzih teh zapisov, n. pr.: Tvoj (u)bogi mosh le / po morji vosi, [po morji vosi] / in(o) tebe iîhe, aH: Komu iim p(u)itila / îtariga mosha, [îtariga mosha] / in (o) bolno dete, ali: Un jo j(e) prepelal / u îhpanîko deshelo, [u îhpanîsko deshelo) / îhpanîki kraljizi. 13' 195 Valens Vodušek V prvem in zadnjem od naštetih treh primerov v neznančevem pre- pisu (L V, 70—72, vv. 45—46, 33—36) je vrzel izpolnil na tak način že sam Prešeren v svojem prepisu (gl. prav tam).^"^ Žigonovo začudenje,^^ kako da Prešeren pri -svoji prepesnitvi ni čutil originalnega ritma ljudske pesmi, je toliko bolj utemeljeno, ker stoji na čelu rokopisa Prešernove prepesnitve kot nekakšen uvod, ki bi bil lahko tudi metrični zgled, fragment neke pesmi v čistem dese- tercu 5/5:-*^ Padla po nozlii / liana je bela, Mlado selenje, / rosh'ze je vsela. Vsemlji globoki / — moje veîelje, Gori per Bogi / moje îo shelje. Prešernova postavitev teh vrstic na čelo njegovi pTepesnitvi je toliko bolj skrivnostna, ker je edino, kar jih druži z ljudsko pesmijo »Lepe Vide« — značilni metrum deseterca 5/5, ki ga pa Prešeren v svoji pre- pesnitvi ni uporabil. Uporabil je namesto tega metrum po zgledu »trohejskega« junaškega deseterca 4/6 — sicer brez stalnih cezur — ki pa je slovenski ljudski pesmi tuj. Ali so bili torej omenjeni uvodni verzi morda Prešernov poskus v ritmu deseterca 5/5, ki ga je pa za prepesnitev »Lepe Vide« zavestno zavrgel? Nadaljnja potrditev za petersko-deseterski metrum ljudske balade o I,e,pi Vidi pride od nepričakovane, doslej popolnoma spregledane strani. To je metrum nekaterih nemških kočevskih variant te pesmi, ki kažejo isto obliko deseterca 5/5. Najbolj jasen je v tem pogledu zapis neznanca v Zg. Mozlju iz leta 1838, ki ga je objavil Fr. Kidrič v Carnioli:^*' Bie vria ischt aut nar / dai sclieana Mare. Lei bia shi schmoarosch / gua vria aufschteat nar, Shi richtónt un a / schneabeissai Bascha, Dai khloina Leimót, / dai khloina Leimot. 5 Shi gangónt baschan / zan proitan Meera, zan proitan Meera / zan tiafan Sheaba. Itd. Čeprav je tudi ta zapis v dosti verzih ritmično zmeden, vendar ima od skupno 75 Vz verzov čisto obliko deseterca 5/5 18 verzov (poleg pravkar citiranih še v v. 8, 11, 12, 16, 19, 20, 21, 48, 50, 57, 67, 76), poleg Prim. anafore hemistihov v Poznikovi inačici, vv. 12—13 in v verjetno pravilni obliki verzov 35—36: Gori je prišla / rumena zarja, rumena zarja, / rumeno solnce. " Dr. A. Ž i gon. Lepa Vida, Dom in Svet 1927, 42. '^^ Citirano po I. Grafenauerju, LV, 64. — Na tem mestu je treba korigirati Grafenauerjevo trditev (LV, 39), da so te vrstice metrično »posnete po mlajših narodnih poskočnicah«. Poskočnice imajo v nečem podoben, ampak vendarle drugače izpeljan ritem, v katerem so bistvene anaJcruze in moški sklep, praviloma takole:__[_____/__'___L- Citirano tu po Deutsche Volkslieder mit ihren Melodien, hrsg. vom Deutschen Volksliedarchiv, I, Berlin 1935, 36—37. 196 Arhaični slovansici peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi tega še 41 pravilnih peterskih hemistihov in je v zapisu brez vsaj enega pravilnega hemistiha le 13 verzov (vv. 9, 17, 24, 27, 29, 41, 43, 45, 55, 56, 61, 65, 73). Tudi povzemanj — anafor hemistihov je v zapisu razmeroma veliko. Poleg citiranih vv. 5—6 so to še vv. 10—11, 31—32, 39—40; nadalje vrzeli hemistihov, ki kažejo na anafore, v vv. 20, 76 in tridelni verz 35 očitno enakega nastanka. Tako dobi na videz nepomembni in očitno zato spregledani for- malni metrični kriterij naenkrat velik pomen, ker v tem primeru potrjuje originalno obliko slovenske balade, na drugi strani pa lahko razsodi tudi o vprašanju, katera od oibeh etničnih skupin na Kočev- skem in v okolici je prevzela od druge snov in obliko balade o Lepi Vidi- Lepi Mari. Ce namreč Nemci v svoji ljudski pesmi nimajo nikjer drugje deseterca 5/5 kot na Kočevskem, je dosti jasna smer prevzema od slo- venske okolice. Poleg te pesmi z nekaterimi variantami mi je bilo mogoče doslej ugotoviti deseterce 5/5 le še v kočevski ljudski baladi, objavljeni v DVldr I kot št. 9 v dveh variantah pod naslovom »Liebes- tod« (gl. notni primer 10), ki obe kažeta kljub metrično zmedenim zapisom precej pravilnih peterskih hemistihov. VI Naj spregovore — last, not least — o deseterskih pesmih še njihovi napevi. Medtem ko je v nekaterih hrvaških in srbskih pesmih ta peterec ritmiziran v dvodobnem taktu (V4 J »^»^ J J), je v čeških in ukrajinskih pesmih večinoma, v slovenskih pa v vseh ohranjenih pri- merih ritmiziran v tridobnem taktu (^/nj^j^^lj Takšen ritem imajo vsi trije ohranjeni napevi balade »Sv. Kristina«, katerih melodično najpreprostejši in zato najbrž prvotni, je naveden v sinoptični tabeli (glej str. 189) pod 1. Podrobna primerjalna analiza deseterskih naipevov pri različnih narodih pa pokaže zelo presenetljiv rezultat: velik del petersko- deseterskih napevov ima popolnoma isto melodično strukturo, tako da lahko govorimo o variantah enega in istega melodičnega modela, pa najsi gre — kot kaže tabela — za pesmi še tako različnih in oddaljenih narodov, od Slovenije (1) čez Češko in Moravsko (4, 5) do Litve (6), in čez kajkav.sko Hrvaško (2) in Madžarsko (3) do Ukrajine (7) in do Bol- garije.^" Melodično strukturo tega modela lahko precej natanko opi- šemo takole: melodična linija, ki se po navadi začenja in končuje na osnovnem tonu tonike, razpada v štiri dvotaktne fraze (ustrezajoče petercem), ki povečini kadencirajo padajoče v tonih razloženega tro- zvoka tonike, v končni kadenci pa z značilnim sekundnim zadržkom na poudarjeni dobi. Kadenciranje pnjsameznih fraz, posebno druge in tretje, na tone dominante, kot ga kažejo nekateri primeri (3, 4), je •'O Gl. V. S toi n. Nar. pesni ot' Timok' do Vita, Sofija 1928, št. 1870, 1914, 2350, 2626, 2941. 197; Valens Vodušek očitno razvojno mlajše; s tem začenja dobivati melodija simetrično harmonično strukturo s kadencami Tonika-Dominanta-Dominanta- Tonika in z ustrezajočim sekvenciranjem v melodiji (4). Poudariti je treba, da so v tabeli citirani notni primeri samo ne- kateri izmed večjega števila takšnih napevov skoraj v vseh citiranih zbirkah, in sicer ne glede na dursko ali molsko tonalnost. V citirani zbirki V. Z g a n C a, HNPZag. (gl. op. 14) ima n. pr. večina vseh pesmi v desetercih 5/5 ne glede na ritmizacijo in ne glede na najrazličnejše tekste pravzaprav samo variante te melodične strukture, kot jo kaže primer 2." Ne da bi se na tem mestu hotel spuščati v globljo analizo tega presenetljivega pojava, naj bo omenjeno le, da je to že tretji primer dane metrične strukture, za katero mi je bilo mogoče ugotoviti, da je vezana — predvsem pri enaki ritmizaciji — tudi na enako melo- dično strukturo, in sicer na geografsko med seboj zelo oddaljenih področjih, n. pr. slovenska Gorenjska — centralna Francija — jugo- zahodna Nemčija,'^ ali n. pr. Slovenija — Češka — Lužiška Srbska — Nemška Pomorjanska (z metrično shemo, prevzeto od sosedne Poljske)." To pa kaže, da je uvodoma citirano ugotovitev F. K o 1 e s s e o pomenu metrične strukture verzov treba še bistveno dopolniti: ta ne določa samo arhitektonske oblike in ritmične strukture napeva, ampak do neke mere determinira tudi njegovo melodično strukturo. O vzrokih takšne presenetljive melodične skladnosti, kot jo kaže za pesmi v dese- tercih 5/5 priložena tabela, pa je zaenkrat mogoče le reči: težko si je predstavljati, da bi takšne skladnosti v tolikšnem številu in na tako različnih etničnih področjih nastale po naključju, med seboj neod- visno. Mogoče ni pretirano sklepati kljub neke vrste akordičini melo- diki, ki bi po dosedanjih naziranjih datirala iz relativno poznega razvojnega razdobja, da se kaže nekakšen skupen praslovanski sub- strat tudi v teh melodijah, in ne samo v golem metru deseterca 5/5. Ze W. Wiora je namreč v delu »Europäischer Volksgesang« (Köln, s. a., 5) poudarjal, da spravljajo nove raziskave na dan veliko pove- zanost, ki sega včasih od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda Evrope ali pa od najzgodnejše dobe do danes, ter da se kaže to pred- vsem v tipičnih melodičnih strukturah, ki se pojavljajo na številnih področjih. Vendar je Wiora doslej metrično in ritmično strukturo pesmi puščal vnemair in tudi primeri, ki jih citira, kažejo le nekakšno melodično podobnost, nikakor pa ne take popolne melodične in pa ritmične skladnosti kot jih kažejo naši primeri. Prav to bi v našem primeru upravičevalo poskus konkretnejše razlage o izviru in vzroku takšne skladnosti pojavov na različnih etničnih področjih. " Gl. št. 16 a—b, 17, 18 a—b, 19 a, b, e, f, 558, 559, 555 a—b, 594, 609, 652, 629, 618 d. Gl. V. Vodušek, Izvor in razvoj baladno-plesnega ritmičnega tipa La/nar-Cigan (pripravljeno za tisk). ^' V. Vodušek, Tridelni osmerec v slovenski ljudski pesmi (v pripravi). 198 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Model melodične strukture nam znanih deseterskih napevov, do katerega smo prišli, pa se izkaže še kot dodaten in odločilen kriterij za pravi metrum balade »Lepa Vida«. Kramarjev zapis napeva (8) ni ritmično prav jasen; predvsem se natanko vidi, da obsega melodična strofa le dva deseterca in ne štiri. Napev zadnjih dveh desetercev oziroma njihovih ekvivalentov v zapisu je namreč melodično enak prvima dvema, čeprav sta zadnja dva metrično v zapisu bolj pomanj- kljiva. Kljid) delni premaknitvi akcentov, v katere je bodisi v resnici zašla pevka ali pa le zapisovalec s svojo postavitvijo taktnic, se jasno in razločno vidi ista melodična struktura po frazah, kot jo kažejo druge pesmi v tabeli, še celo n. pr. ukrajinska 7. To dejstvo upravi- čuje poskus rekonstrukcije pravilne ritmične oblike napeva (8 a) na 2. kitico teksta, ki že v originalnem zapisu vsebuje dva čista dese- terca 5/5. Skladnost z ugotovljenim melodičnim modelom deseterskili pesmi kaže končno še Maroltov zapis 9. V njegovi šestdelni melodiji sta frazi na 2. in 3. peterec očitno poznejši vrinek, fraze petercev 1.—4.— 5.—6. pa predstavljajo melodično strukturo, ki se skoraj popolnoma sklada z modelom. Ritmično kaže zapis sicer podobo napeva, ki je predvsem pri kadencah raztegnjen v svobodnem rubatu (bodisi po dejanskem podajanju pevke, bodisi prilagojeno nazoru zapisovalca), kar pa je seveda daleč od kakšnega domnevnega »koralnega« načina petja. O njegovi pravi in prvotni ritmični obliki ne dopušča sama melodija nobenega dvoma, kot tudi obe melodiji (8, 9) le potrjujeta trditev o desetercu 5/5 kot pravi metrični obliki »Lepe Vide«. Tudi na;peva obeh omenjenih kočevskih deseterskih pesmi kažeta isto ritmično in zelo podobno melodično strukturo (gl. 10), le da je pri, pesmi »Die Meererin« originalni Hauff nov zapis napeva neke dese- terske variante očitno postavljen v napačni takt in zato v DVldr I, 35 redigiran v '/j J J J J J ' J J J J cj ' itd. Napev balade »Liebestod« pa kaže v originalnem zapisu akcentno podobo V4 J j J J cJ -^^i je takšna akcentna premaknitev, ki se le prehudo bije z naravno dikcijo teksta, prišla resnično iz ust ljudskega pevca, ali pa jo je za- krivil le nevešč zapisovalec, je težko reči. Ni namreč dvoma po ritmu in melodiji peterskih fraz, da je v obeh pesmih vsaj prvotna ritmična oblika bila enaka drugim deseterskim: V4 J J J J J itd. (gl. akcentno rekonstrukcijo v 10). Melodije deseterskih pesmi pa pokažejo še nekaj o metrični struk- turi deseterca 5/5. Katero tekstno enoto naj namreč štejemo v ljudski poeziji kot verz, bi moralo odločiti pojmovanje ljudskega pevca in ne recimo konstrukcija literarne poetike. Pojmovanje ljudstva o verzu se kaže najbolj jasno v tem, da ga v napevu obseže z eno melodično frazo. Melodični frazi pa v deseterskih pesmih vidno in vseskozi ustreza peterec in ne cel deseterec. Ce obsega večina dandanes ohra- njenih deseterskih pesmi praviloma kitice po štiri peterce (nekatere pesmi s po šestimi pelerei so pač nastale razvojno pozneje, s pono- 199 Valens Vodušek vitvijo druge polovice napeva, prim. 1), poznamo vendarle precej ob- rednih pesmi, ki obsegajo le dva peterca in refren, n. pr. makedonska pesem pri guganju na Jurjevo: Skrši se granko, / granko maslinko. Leljo, leljo, poleg tega pa nekaj malega obrednih z enim samim petercem in refre- nom, n. pr. prav taka jurjevska: Prajmo nišaljka. Leljo, leljo.^ Podoben pojav se najde tudi v omenjenem Kokošarjevem zapisu ba- lade »Sv. Kristina«, v katerem obsega 10 desetercev od skupno šestin- dvajsetih le ponovitve peterca, n. pr.: Sestre prosila, / sestre prosila, de bi postlala, / de bi postlala. Sestra postlala, / sestra postlala skalco pod glavo, / skalco pod glavo. Ce torej dandanes govorimo zaradi krajšega in enotnega izražanja o desetercu 5/5, se moramo zavedati, da ostra meja med obema peter- cema nikakor ni samo diereza, kot jo poznajo nekatere verzne sheme, in je celo več kot oddih (cezura): to je meja med dvema verzoma. Prav zato je mogoča domneva, da so ti verzi — sami po sebi in po dolžini pripadajoče melodične fraze najkrajši, kar jih pozna danes ljudska poezija — prav zaradi svoje arhaično-primitivne kratkosti z razvojem zmeraj bolj izginevali, prepuščajoč mesto drugim, obsež- nejšim in razvitejšim. VII Končno naj bodo le kratko naštete še druge slovenske ljudske pesmi, v katerih se je dala doslej ugotoviti metrična oblika dese- terca 5/5, s citiranjem verzov, ki v metrično zmedenih zapisih najbolj jasno kažejo na to obliko. To so od pripovednih: varianta »Hudičeve neveste«, SNP 195 (Kranjska); »Duša vagana«, SNP 386 (Grgar; gl. vv. 18, 36, 52—57, 60); »Marija v nebo vzeta«, SNP 401 (Fram; gl. vv. 1 do 11); »Jezus ipomiri vodo Rajno«, SNP 437 (Lokovec; vv. 10—15); »Marija hoče Jezusu trpljenje odnesti«, SNP 442 (Voice na Tolmin- skem; vv. 14—18); »Jezus in Judje«, SNP 451 (Gorice pri Zilji; posebno vv. 4—5, 35—36) in bržkone tudi »Nočevanje na grobišču«, SNP 366 (Podmelec na Tolminskem; gl. ponavljajoče se vv. 19—20 = 29—30, 23 = 33 = 41, 25). Iz drugih knjig Štrekljeve zbirke spada sem svatovska »Zrasle so, zrasle / nam tri konople«, SNP 5270 (Cerovec) in obsmrtna SNP 6337 »Prijte, le prijte / k moji procesji« z variantama 6338—6339 (vse iz Frama), od ljubezenskih pa le Vrazova iz Cerovca »Micka bi rada / ^* Oba primera sta vzeta iz zbirke VI. D jord j e v i ć. Srpske nar. melo- dije. Južna Srbija, Skoplje 1928, gl. št. 43 in 390. 200 Arhaični slovanski peterec-deseterec v slovenski ljudski pesmi Jurka dobila«, SNP 1334, ki kaže tudi v napevu prej omenjeni melo- dični model, poleg SNP 2318 »Ptice pod nebom / lepo žvinglaju« (Ormož) in po izviru dvomljive SNP 1489 (Podmelec). Čudno bi bilo, če ne bi deseterec 5/5 prav tako kot dosti drugih arhaičnih pojavov pustil usedline tudi v otroških pesmih (n. pr. SNP 7582, 7697, 7705, 7809); pojavlja pa se tudi v šaljivih SNP 8546—8547 »Lepa jä fara / sveta Trojica« (Bratonci v Prekmurju) in SNP 8654 »Šmentana muha / kak isi li suha« (Gorenjska). Poleg teh je nekaj pesmi, ki imajo peterec oziroma deseterec 5/5 kombiniran z drugimi verznimi shemami, n. pr. 5/5 + 6 (SNP 887) ali 5/6 (SNP 894—897, 900—901, 952, 955), pa še ljubezenske »Ljubica v javo- rovi senci« (SNP 1255—1272) in »Rasti mi, rasti / travca zelena« (SNP 1219—1223), ki kažejo ze prenaredbe zadnjega, četrtega peterca v moški sklep. Vse to pa so razvojno mlajše prehodne oblike, ki jih bo treba obravnavati posebej, zlasti pri mikavnem, ampak težavnem vpra- šanju, ali in kakšna je zveza med desetercem 5/5 in ritmično v nečem podobno alpsko »poskočno« vrstico. Mislim pa, da se dajo zgornje ugotovitve strniti v tale pomenljiv sklep: arhaični slovanski deseterec 5/5 je pravi in prvotni metrum nekaterih starih slovenskih pesmi, posebno pripovednih, ki so se ohra- nile predvsem le na sredi in na iseverozahodu slovenskega ozemlja, kjer je kakršenkoli poznejši vpliv ljudske pesmi drugih slovanskih narodov s severa ali vzhoda skoraj gotovo izključen. Ker tega zna- čilnega metra Slovenci tudi nismo mogli dobiti od germanskih ali ro- manskih sosedov, smo ga morali sem prinesti že s seboj ob naselitvi. Kot sem skušal pokazati drugje,'" bo podoben sklep verjeten še za dve drugi splošno slovanski metrični strukturi, to je tridelni osmerce 3/2/3 in dvodelni osmerec 4/4, ki sta se prav tako ohranila predvsem v specialnem baladnem repertoarju severozahodnega slovenskega ozem- lja. Prav za deseterec 5/5 pa velja, da je najbližji in pravi ekvivalent domnevani pripovedni dolgi vrstici, ki ji ustreza po cezuri med dvema hemistihoma in po dveh poudarkih v vsakem hemistihu. Le da ga loči od nje in obenem odlikuje stalno število zlogov v verzih ter stalna mesta zlogovnih poudarkov. S tem pa je enotno metrično načelo sila- bičnosti potrjeno tudi za najstarejšo ugotovljivo fazo slovenske ljudske pesmi. Zusammenfassung I DER ARCHAISCHE SLAWISCHE FÜNFSILBLER-ZEHNSILBLERVERS i IM SLOWENISCHEN VOLKSLIED I Die Texte von Volksliedern, die nicht streng von Vers zu Vers nach dem Gsang aufgezeichnet wurden, sind in formeller, vor allem in metrischer j Hinsicht so unzuverlässlich, dass sie für eine wissenschaftliche Untersuchung j der metrischen Fragen nur mittelbar brauchbar sind. Dieser Vorwurf trifft auf j '•^ V Vodušek, Nekaj opažanj o baladnih napevih Slovenije, gl. Rad kongresa folklorista Jugoslavije u Zaječaru 1958 (v tisku). 201 Valens Vodušek einen grossen Teil der umfassenden Textausgabe Štrekelj's (Slovenske narodne pesmi, 1895—1923) zu. Das metrische Hauptprinzip, dass in den Aufnahmen des gesungenen slowenischen Volksliedes ganz klar und deutlich zu Tage tritt, ist dasselbe mie vor allem im Volkslied anderer slamischen Völker, d. h. die ständige Silbenzahl der Verse, das ständige Akzentschema und charakteristische Diäresen zwischen bestimmten Silbengruppen in einzelnen Versschemen. Das Liedmaierial zeigt, dass diese Prinzipien in Liedern relativ älterer Entmicklungs- perioden strenger eingehalten werden als in denen der jüngeren Zeit. Es entstand also das Problem, mie die These Prof. L Grafenauer's über die sog. narrative Langzeile, welche die älteste und bis zum XII. Jahrhundert einzige Versform des slow. Volksliedes gewesen sein sollte — deren Struktur aber gerade hin- sichtlich der Silbenzahl und des Akzentschemas prinzipiell anders sein sollte — damit in Einklang zu bringen märe. hideni fast alle metrisch ungenauen oder sogar bis zur Unkenntlichkeit verworrenen Textauf Zeichnungen in Štrekelj's Werk doch zu den Versschemen zugeordnet werden konnten, die das slom. Volkslied teils mit anderen südslawi- schen, teils mit germanischen und romanischen Nachbarvölkern gemeinsam hat, boten dabei einige Balladenaufzeichnungen hartnäckigen Widerstand; unter ihnen waren vor allem die Varianten der »Lepa Vida«-Ballade, die anderer- seits von Grafenauer als Hauptbeispiele der narrativen Langzeille angeführt wurden. Da enthüllte sich dem Verfasser in der Ballade »Die hl. Kristina und ihre Stiefmutter«: (Strekelj, No. 611—614) das Bestehen auf dem slow. Zentral- gebiet des sog. »lyrischen« Zehnsilblers mit dem Schema L___L^l L___ der bisher nur von anderen südslawischen Völkern her bekannt war. Die Frage nach dem Ursprung und dem Vorkommen dieser Versstruktur führte zum Ergebnis, dass sie im romanischen und germanischen Volkslied nicht bekannt, jedoch allen slamischen Völkerr). gemeinsam ist. Ihre relativ grosse Seltenheit auch bei diesen, ihr Auftreten meistens in alten BrauchtumsUedern, sowie ihr Vorkommen bei den baltischen Völkern weisen auf ihren archaischen Ursprung. Diese Versstruktur ergab sich als der richtige Schlüssel auch für die meistens ziemlich verworrenen Aufzeichnungen der »Lepa Vida<-Ballade. Als zusätzlicher und unerwarteter Beweis dafür können einige Varianten der deut- schen Ballade »Die Meererin« aus der Gottschee gelten, die dasselbe Metrum zeigen. Bei diesen soroie bei der Ballade »Liebestod« (DVIdr, 1, No. 4 und 9.), die dem Verfasser bisher als die einzigen Lieder in deutscher Sprache mit dieser Versstruktur bekannt sind, zeigt gerade die bisher vernachlässigte Frage der metrischen Form auch sehr deutlich auf die Richtung der Liedübernahme von einer ethnischen Gruppe zur anderen. Endlich zeigt die rhythmisch-melodische Analyse solcher Zehnsilbler- meisen eine überraschende Kongruenz eines grossen Teils dieser Liedweisen bei verschiedenen slawischen und baltischen Völkern, so dass man von einem einzigen melodischen Grundmodell sprechen könnte. Dieses Grundmodell könnte vielleicht als ein Zeichen eines gemeinsamen Substrats auch in melodischer Hinsicht gedeutet werden. Die tjberr einstimmun g der bekannten »Lepa Vida«- Weisen mit diesem Modell bestätigt die Richtigkeit der metrischen Analyse. Das Vorkommen einer solchen metrischen Struktur im zentralen und nord- mestl. slow. Gebiet, für die keine Übernahme von den Nachbarvölkern in Betracht kommen kann, spricht ziemlich deutlich für ihre altslawische Abstammung. 202