Narodni heroj Janez Učakar obiskal teritorialce
Prenašanje tradicij in izkušenj
Usposabljanje pripadnikov enot teritorialne obrambe je enakomerno porazdeljeno na vse leto, aktivnost preneha le v juliju in avgiistu, ko gredo množično na letni oddih tudi teritori-alci. V teh dveh mesecih bi bilo preveč prošenj za odložitev vojaških vaj. Vendar pa obrambna moč naših oboroženih sil ne sme biti zaradi te-ga nič manjša.
Kot vsako leto, so tudi letas povafoili na srečanje s prostovoljkami in prostovoljci ter starešinami enot terttorialne obrambe vidnega družbenopoilitlčnega delavca, pomembnega ude-leženca narodnoosvobodilne borbe. VabiLu se je odzval tovaTiš Janez Učakar, narodni heroj in rezervni polkovnik JLA. Po njem in njego-vem bratu Nandetu je poimenovana Ulica bra-to-v Učakar v krajevm skupnosti Koseze na oibmočju naše občine.
Njegova pripoved je bila živa, opis vsake-ga dogodka iz bogatega življenja pa en sam praktični naipotek mladim ljuidem za življenje in starešinam osnovnih enot za pravilno stro-kovno in idejnoipoLitično vodenje enot teritori-alne obrambe. Njegovega obiska smo bili vsi veseli in smo se mu priporočili tudi za prihod-nje leto.
Tovariš Janez Učakar je bil rojen 18. apri-la 1918 na Pristavi ipri Moravčah. Po končani osnovni šoli se je raučiil za krojača in v tein poiklicu delal do 1941. leta. Sodeloval je v dveh štrajkih in dela'1 v de!avs.kem kulturnem društvu Vzajemnost. Po prihodu okmpatorjev se je povezal z rajoaskim komitejem KP Slo-venije Zgornja Šiška. 8. avgusta 1941 je od-šel v partizane, kjar je bil soorganizator Sti-ške čete.
Oktobra 1941 je bil sprejet v KPS in dode-ljen Zaščitno-olbveščevaLni shižbi (VOS) v Ljubljani. Vodil je štiri skupine VOS in sode-loval v mnogih akcijah v Ljubljani in okolici. 24. februarja 1942 >so ga ujeli in internirali v koncentracijsko taborišče Gonars v Furlani-ji. Od tu je avgusta 1942 ipobegnil skozi rov, ki ga je več mesecev kopal s skupioio aktivi-stov internirancev, ki so v večini živeli v ta-borišču pod ilegalmimi imeni. Pridmižil se je partizansikim ©notam na Primorskem in postal prvi komandir 3. čete bataljona Simon Gre-gorčič, ki je deloval na desnem bregu Soče, potem pa politkomisar   4.   bataljona   Soškega
odreda in komandant 3. bataljo-na Severnopri-ftiorskega odreda.
Od septembra 1944 do osvoboditve je bil obveščevalni oficir IX. korpusa.
Najpomembnejše delo je opravil tovariš Učakar v času NOB z organiziranjem in vode-njem obveščevalne dejavnosti v severozahod-nih ipredelih Primorja, ki so bili najbolj izpo-stavljeni pritisku italijanskih in pozneje nean-ških okupatorjev. Sam je sodeloval v šitevil-nih sabotažah in drugih akcijah, v katerih je bil devetkrat ranjen, od tega trikrat huje.
Ob 'kapitulaciji Italije se je izkazal pri raz-oroževanju italijaniSike vojske in pri vodenju napada za osvoboditev Čedada v Furlaniji, kjer 'je bi;l hudo ranjen v glavo. Z Briško-be-neškim odredom je sodeloval v napadih na železniško progo Gorica—Podbrdo, na letali-šče Belvedere pri Vidmu (Udine) in na mnoge sovražnikove položaje v obmejnem pasu slo-veaskega inarodnega ozemlja. Maja 1945 je so-deloval pri osvoboditvi glavnega furlanskega mesta Vidma (Udine).
Po osvoboditvi je ibil najprej obveščevalni oficir IV. armije JLA, potem je bil do sep-tembra 1947 v obveščevalni službi generalšta-ba Svobodnega tržašikega ozemlja. Do maja 1948 je bi'1 inštruktor v generalštabu albaaske vojske v Tirani, potem ipa v obveščevalni službi generalštaba JLA. Od 1951 do 1953 je bil na-čelnik obveščevalne službe XIX. korpusa v Kumanovera,. zatem do uipokojitve 1966. lela načelniik obveščevalne službe XI. 'korpusa v Zagrebu. Od ltrta 1944 do 1960 je napredoval od  kapetana do  polkovnika JLA.
Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. leta.
Tovariš Janez Učakar je. najtesneje pove-zan z zasnovo in razvojem zaraisli splošnega ljudskega odpora v Lju/bljani. Zlasti je posve-til svoje velike 'strolkovne sposobnosti in bo-gate ter skoraj neizčrpme življenjske izkušnje najširši komponenti splošne ljudske obrambe, to je teritorialni obrambi. Na tem področja je začel delati ikraaloi po updkojitvi, oziroma po vrnitvi v Ljubljano. Začel je iz nič in z nič, to pomeni, da ni imel niti materiailnih niti fi-nančnih sredstev. Imel pa je bogate izkušnje in odlične izamisli ter neuničljivo voljo, da je začel itemeljito in resmo delo s sodelavcem, . ki ga je poznail iz JLA, to je tovarišem Stane-tam Klopčarjem. Prav itovarišu Janezu Uča-karju gre zashiga, da je teritorialna obramba v Ljubljani dosegla sedanjo stopnjo organi-ziranosli in usposobljenosti.