Za Ameriko Velja v Ljubljani in po poiti: **to leto . . K 180 - pil IcU .... *0- S*trt let* . . «■- ta mesec „ 1B-- celoletno polletno Četrtletno Novi naroJnlkl naj pošiljaj* nai tčnhio po nakazale!. la inozemstvo: leto . . K 240- leta. . „ 120 zaratanajo po storn In sicer \ ,55 mm krat 1 K . ,t popast. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka v^lja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ST-* Rokopisi se ne vračajo. : -----------—— Uredništvo je v Ljubijam, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teieion štev. 360. — Upravništvo j« na Marijinem trgu —---------------- štev. 8. Teieion štev. 44. *------------- 136. štev. V Ljubljani, sreda 9. junija 1920. III. leto. Pogajanja z Avstrijo v Beogradu. Beograd, 8. junija. (Izvirno poročilo). Včeraj so se pričela meritorna pogajanja med odposlanci avstrijske vlade in naše vlade. Jugoslovanska zastopnika sta dr. Ninčič in dr. Korošec. Pogajanja se vrše v dveb skupinah. Dosedanji potek je precej ugoden, tako da je upati, da pride že tekom enega tedna do sporazuma. Dogovor bo obsegoval predvsem določbe o medsebojni izmeni živeža ta Industrijskih izdelkov. Žrtve graških nemirov. Oradec, 8. junija. (Izvirno poročilo.) Tekom noči so umrli v bolnicah še trije ranjenci od sinočnjih demonstracij, tako da je sedaj 11 smrtnih žrtev. Izmed 45 ranjenih jih je 16 težko ranjenih, med njimi 6 stražnikov. Na zahtevo socijalno-demokra-tlčne stranke je vlada ponoči odpoklicala orožnike ta jih nadomestila z oddelkom oboroženega delavskega bataljona. Uvedla je tudi preiskavo, ali je bilo povelje za streljanje upravičeno ali ne. Danes se z vso gotovostjo zatrjuje, da demonstranti orožnikov niso obmetavali samo s kamenjem, ampak da so nanje tudi streljalL POLOŽAJ NA BEOGRADSKI BORZI. Beograd, 8. junija. (Izvirno poročilo.) Zaradi popolne stagnacije v valutni trgovini Je začel dinar včer in danes zopet polagoma padati, splošnem se drži borza precej rezervirano. Povpraševanje za tujimi valutami je zelo malo, ker si je pri zadnjem polomu mnogo špekulantov opeklo prste, in so sedaj bolj previdni. Sploh se razširjalo vesti, da je bil ta polom v prvi vrsti insceni-ran od nekaterih velikih borznih špekulantov, ki so izrabili nesigur-nost, nastalo vsled padca takozvanih zdravih valut na zapadnih borzah. napredovanje boljševiške OFENZIVE . LDU. Moskva, 8. junija. Frontno poročilo: Jugozapadna fronta. Rdeče čete so zopet dosegle levi breg Dnjepra ta nadaljujejo ofenzivo. — Zasedle so zopet vse postojanke, ki so Jih bile poprej izgubile. DOSEDANJI REZULTAT NEMŠKIH VOLITEV. JDU Berlin, 7. Junija. Do dvaindvajsetih je bilo znanih 319 volilnih Izidov z vseh volilnih okrožij. Po teh izidih ie izvoljenih S6 socijalnib demokratov, 57 neodvisnih, en komunist, 27 demokratov, 44 poslancev centroma, 12 pristašev bavarske tjudske stranke, 43 pristašev nemške ljudske stranke, 41 nemških na-cijonalcev, dva nemška Uannove-ranca (Welfa), dva poslanca bavarske kmetske zveze. Opozicijonalne ERA. Roman. (Dalje.) Mala svetnica bi Lila rada ostala v starih razmerah, kajti bala se je vsega neznanega, in skoraj je soprog že privolil, da vendarle ostanejo. ko je nov dogodek pospešil izvršitev prvotnega načrta. Beatin zaročenec ie razdrl zaroko pod pretvezo, da bi mu škodovalo v karijeri, ako bi se poročil s sestrično knezove ljubice. Po prvi divji bolesti je začela Be-ata obsipati Vero z najtrpkejšimi, nad vse sovražnimi psovkami, tako da je moral nastopiti oče z vso strogostjo. Molči ali pa te zapodim ven kakor neposlušnega otroka 1 Brzdaj se nekoliko, prosim. Kar je storila Vera, tega ni mogoče oprostiti, res, ampak njeni motivi so bili plemeniti. Premlada sl, premalo zrela, da bi metala kamen nanjo; resnica ostane, da nam Je z božjo pomočjo ohranila Življenje našega vladarja. Zato ne trpim, d: bi jo psovala.« »Se to papa, ko mi je itak uničila živjjensko srečo, ta — ta —« »Živijensko srečo — smešno! Zelenec tl je vendar dokazal, da te ni ljubil, sicr bi ne postopal tako. Da bi to škodovalo njegovi karijeri — neumnost! Vesel naj bo, ako prileze do stotnika.« »Tukaj pa ne ostanem, mpa, tega »e prenesem.« stranke, namreč nemško-nacijonal-na, nemška ljudska stranka ta neodvisni, so dosedaj dosegle 141 mandatov. Tri skupine naprednih strank so dosegle 157 mandatov. Nadalje je izvoljenih še 14 bavarskih m hanno-veranskih poslancev, ki stoje blizu cen truma. DEMISIJA NEMŠKE VLADE, LDU. Berlin, 8. junija. Državni kabinet se je sestal danes opoldne in je ponudil državnemu predsedniku svojo demisijo; ta jo je sprejel ta naprosH ministre, naj opravljajo svoje posle začasno še daljie. Poleg tega je naprosil državnega kanclerja, naj posreduje, da se kar najprej ugotovi uspeh volitev in kar najprej skliče državni zbor. ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA. LDU. Amsterdam, 8. junija. Iz Londona poročajo: Lord Curzon, Bonar Law in drugi člani vlade so Krasina sprejeli drugi pot. Krasta je glede vojnih ujetnikov in glede boljševiške propagande podal zopet nova pojasnila. LDU. P? rz 7. junija. (DunKU.) „DaiIy Teleg.ai h“ poroča, da je od-gov, ki ga le uobd Kravn iz Moskve na 3 pogoje, katere Je stavila angleška vlada, le v vprašanju angleških vojnih ujetnikov smatrati kot zadovoljiv. Kar se tiče ostalih dveh vprašanj, namreč, da se opusti boljševiška propaganda v zapadni Evropi in da se ustavijo napadi proti atigleškhn interesom v Orientu, men', moskovska vlada, da Je njih Izpolnitev odvisna od angleške intervencije pri Poljakih. »Saj ti ne bo treba, preselimo se v Draždane — punktum!« In tako se Je zgodilo. Sttirmerjevl niso hneli baš velikega stanovanja, toda bilo je lepo in udobno, kajti Agata je nameravala poleg svojih gospodinskih poslov vzdržati tudi še svoje prejšnje literarne zveze. Njen mož je popolnoma soglašal s tem, in njegova pametna žena je bila ponos njegovega srca. Živela sta mirno In srečno. Agata je s svojim finim taktom umda uvesti se v kroge moževih tovarišev ter Je izlahka dosegla, da so ga ljubeznivo sprejeli v vseh družbah, ki so jej bile znane od mladih nog. Povsod so spoštovali čustvenega, m/odrega, a vendar tako skromnega moža. Posebna zabava je bila mlademu paru, prirejati dolge izprehode popoldne, ko je dr. StUrmer dovršil svoj pouk v šoli. !n lepa okolica mesta N. je nudila dovolj izbere. Na nekem takem izletu sta prišla spomladi v vas za knezovim dvorcem Solitudo. Nekoliko sta botanizi-rala, potem sta se najboljše volje vračala. Malo deranžirana — Agata je zaradi prahu krilo visoko pripela, njen soprog p« je nosil svoj pravi učiteljski širokokrajni klobuk v roki sta stopata rotoo v roki po sredi ceste. »Nekoliko utrujena sem, Robert; pa saj sva že pri Sfrlitudi.« Mahoma ji« zadržal« taosak bi j« ustavila svojega moža. Nepojasnjena vprašanja. Naša vlada in naše narodno predstavništvo sta dolgo molčala o važnih in kritičnih pojavih zadnjih dni na gospodarskem polju. Sele na pondeljkovi seji Je prišlo tudi v parlamentu do kratkega razgovora o predmetu, ki je že cel teden dni na dnevnem redu javne debate. In še ta razprava ie bila takšna, da bo javnost vse prej ko zadovoljila. Ta bi rada vedela, kaj namerava vlada storiti in kaj le že storila, da prepreči nadaljnje špekulacije z narodnim premoženjem in s predmeti, ki so ne-obhodno potrebni za življenje. Ali minister Ninčič je v svojem odgovoru podal par splošnih trditev, o katerih bi se dalo še obširno razpravljati. Kar bi moral povedati in razlasniti, o tem ije molčal. Molčal le o vprašanju, kje in kaj so pravzaprav tiste famozne rezerve, Id so baje tako ogromne, da so ogrožale domači trg s katastrofo, tako. da Je bilo treba odpreti mele za ogromne množine živeža. Minister je molčal o vprašanju zakaj ni nastopil proti onim verižnikom, ki so skrivali te ogromne zaloge, ter tako pritirali cene živežu do bajne višine. Ni razložil, zakaj lih sedaj celo podpira s tem, da jim omogoča izvoz. Ni pojasnil, ali in kaj je vlada storila, da prepreči, da bi vsled tega izvoza cene ne narastle znova. Še o mnogem drugem minister Ninč:č ni govoril. Sprožil pa ie problem svobode trgovine, pač da bi odvrnil pozornost od bistva vprašanja. Tudi ml se stri njamo s tem, da svobodna trgovina danes še ni na mestu. Prepričani pa smo, da ie ona le v mali meri kriva današnje mlzerije Tudi vsak drug sistem bi moral pri sedanjih razmerah odreči. Zlo Je treba zadušiti v korenini. Glavna krivda naših nesrečnih razmer leži v korupciji naših centralnih uradov. Dokler te ne ubijemo, so vse odredbe zaman. Kaj nam pomaga, če so odpravljene izvoznice. če pa izdajajo razna ministrstva pod raznimi drugimi naslovi listke, ki imajo enak uspeh kakor izvoznice, ta do katerih le treba seveda tudi na enak način prit!. Kaj nam pomaga, če se le osnovala »Središ-nla zadruga«, če pa nimamo garancij, da ta s svojo oblastjo ne bo delila kuučii za privatne žepe, kakor so Jih delale razne podobne prednice. Tudi žide je napadel Ninčič, češ, da se nahaja večli del naše trgovine v njihovih rokah Ima prav. Pozabil pa je povedati, da le ravno vlada tista. ki omogoča židovskim špekulantom njihovo brezvestno postopanje. Saj le znano, da so dobili največ izvoznic ravno židle. Pač zato, ker sc menda najbolje razumejo na — bakšiš. Zmožni in pošteni državni upravi bi se tudi židovskih trgovcev ne bilo treba bati. Pondeljkova razprava Je vnovič pokazala, da niti vlada, niti sedan]i parlament nimata smisla za prav« življenske potrebščine prebivalstva. Sedanji kritični dnevi nal |ima bodo v opomin, da čimprej rešita svoje naloge in se umakneta novim ljudem, izvoljenim ta poslanim od naroda. O notranji in zunanji politiki. AH dobi vlada zaupnico? — Proti-državni proglasi Npmcev ln Madžarov. — Nemška soc. demokracija za razdelitev države. — Češka soc. dp-mokraclb* se deli. — Poljak! In Čehi. Čehi in Romuni. Praga, 4. junija. Sedanja vlada se je sestavljala predvsem z ozirom na Nemce, da bi se jim ne zdelo, da se je proti njim osnoval češki narodni blok. Toda nobenega znaka ni, da bi bila Nemcem ta obzirnost imponirala in jih pridobila za Čehe; nasprotno; dala jim je pogum in medvojno prevzetnost. O nemških meščanskih strankah in nemški narodnosocijalistični stranki se seveda kaj drug- o niti priča- kovati ni moglo. Voditelj Nemcev dr. Lodgman, ki je bil v danajskem parlamentu politik širpkega obzorja, je postal v praškem parlroentu navaden kričač brez manir. Slavnostno !e proglasil, da uc prizna države, ne njene ustave, ne zakon v. Tej izjavi je sledil aplavz Nemcev in Madžarov. Nemci ta Madžari splch ne delajo drugega kot da drug drugemu aplavdirajo »hoch« in »eljen«. če govori Madžar proti državi, mu ploskalo Nemci, če govori Nemec, mu ploskajo Madžari. Ploskajo si. razumejo se pa ne. Delajo »teatr« in ";,avne pridržke«. pravilo, da proglašajo »državno-Vsem tem »bojevnikom za demokracijo« zaenkrat Čehi v slva.no odv .varjajo. Napram Nemcem, ki se Čutijo zatirane v šolstvu, Je čečkl govori :k poudaril, da je . 'mti ene- ga leia ustanovila država ■~.ova-škem, kfef Nemci dosedaj niti ene Šole niso Imeli, 80 ne. . ljudskih šol, gimnazij in celo > rsto strokovnih ln obrtnih loL Ko s •> Madžar ustil da Je zatiran, so ga vprašali; koliko šol ta kake pravice ima skoro pol milijon* Slovakom, ki so ostali pod Madžari. Seveda je moral »paprika!« tako! utihnili. Z nenC.ii:.! meščansNuii c Lan« kami nimajo nemški socijilnl demokrati na zunaj nobene zveze, toda zdi se, da se ravnajo po geslu: vsak zase hodimo, pa skupaj tolčimo. Tj dl nemški socijalni demokrati, na katerih' sodelovanje češke socialistične stranke trdno upajo,so po svojem voditelju Seligerju iztavlli. da se bodo odločno borili za pravico samoodločbe y tem smislu, da se mora država razdefitl na narodnostno omejene okraje, Id se sam! upravljajo z voljenimi korporacijami. Vsak okraj voli sam svoje uradnike, sodnike in si določa tudi uradni, sodni in šolsld lezik. Vsi okraji irie narodnosti m manjšine te narodnosti so združeni v eno narodno celoto, ki se vlada z narodno vlado ta ~..'.vuUoda}na moč glede šolstva in pravico sk.s* pati dogovore z narodnimi sveti drugih narodnosti. Narodni sveti imajo tudi davčno suverenost v svojem Jezikovnem ozemlju. Z— /e, ki se tičejo vseh narodnosti, urejuje p danska zbornica narodne skupščine. To pomen ja državo v državi oziroma 4 države v državi. Nemški soc. demokrati boli cenilo ideologijo narod *. sti kot gospodarske Interese, ki govore -a to, da utoru drouva os.a« nedeljiva. Soc. demokracija zataji tudi Marxa, če M to kaže. To Je pač v soglasju z nemškim! soc. demokratičnimi načeH Pri vsem tem položaju se še n« ve, Če bodo nemški soc. demokrati glasovali za vladni program ali ro. Glasovanje bo po- .zalo, če M mogoča vlada brez klerikalcev in i-v« rodnih demokratov. V parlamentu je aedaj ena nova stranka več; stranka komunistov, ki šteje okoli 12 poslancev. Tudi ti so proti republiki v sedanj, obliki. Njihov voditelj je Skub.k. Voljeni seveda so bili na socljalno demokratski program. Ko se je sestavljala sedanja vlada, so komunisti < svojim številom podprli soc. demokrate, ki so zato naj... cne^a stranka v vl^i. tedaj ko so dobili vlado, so na stonžll v opozicijo proti njei Igra od preje!_________________________ »Za božjo voljo, ogniva se — da-! ma, ki je pravkar prestopila vrata parka, je moja sestrična Vera.« »Dama z malim psičfeom? Ali pojdiva mirno dalje, ljuba žena! Ne moreva se je izogniti. Počakajva raje, če te sploh opazi; — ako stori to, io pač smatraš za vredno, da jo pozdraviš. »Moj Bog, mol Bog, ko bi bila vsaj že mimo nje!« Stopala je prav počasi, kajti Agata je bila kakor ohromela, vkljub temu pa Je postajala razdalja med njimi vedno manjša. Vera Je bila oblečena v belo sukneno obleko, okrašeno z zlatimi gumbi; na glavi ie imela črn klobuk s peresi, okoli vrata črno čipkasto boo. ki je segala do kolen, bele čevlje, bele rokavice in črn čipkast solčnik. Pred njo je skakal dragocen bel psiček. Mladi par je jedva opazila, saj ni imela navade dvigati pogled. Toda ko sta prišla bilžje, je skočil nes proti Agati in )e začel glasno lajati. Vera je dvignila pogled — »Par-don« — tedaj jel je zastala noga — »Agata!« »Pojdi k njej, otrok!« Bilo Je to prvič, da je dr. StOrmer kaj ukazal svoj! ženi. Obotavljaje Je ubogala — Vera ln Agata sta sl stali nasproti. »Ljuba Agata, skoraj bi te ne bila videla; Jako m« reseli. Ti si omo-fena?« »Da ara se takole slučajno sešli! ta dejala Agata ter se dotaknila le prisiljeno Verine iztegnjene roke. »Da, omožena sem že od meseca februarja in sem prav sreči.u.« Iz teh besed je donel ves ponos zakonito poročene žene. »Dernbof mi je pravil o tvoji svatbi, želim ti vso srečo! Nameravala sem prisostvovati tvoji poroki iz dvorske kapele sv. Nikojala, a nisem mogla, kor je ravno onega dne knez bolehal.« Agata je stopila korak nazaj — med njima se je dvignila pregraja, ki pa jo ie njen plemeniti soprog takoj zopet podrl. Stopil te namreč bližje. »Dovolite, da se predstavim — dr. Stfirmer.« »Jako me veseli, gospod. Niste mi tujec, sestrična mi te prej večkrat pripovedovala o vas.« »Tudi vi« — iskal Je primernega nagovora. »Grofica Wintersteinska.« mu Je uljudno pomagala. »Tudi vi, gospa grofica, ste mi znani iz Agatinega pripovedovanja; vedno sem v duši spremljal vašo nenavadno usodo.« — Kaj prihaja soprogu na misel? On. družabno toll neizvežban, si upa tako govoriti! Potegnita ga je za rokav, toda ni se menil za to, nego Je nadaljeval v pravem Šolskem tonu: »Pristen otrok svole zemlje sem ta svojemu knezu iz srca udan — vi, gospa grofica, ste nam ohranili njegovo dragoceno življenja; dovolite, da se vam zahvalim.« Pogled, poln toplega čustva, Je. zažarel v Verinih očeh. Segla mu Je v roke. »Bodite uverjend, gospod doktor, da sem vaše besede jako rada slišala. Ljuba Agata, ti veš, da sem te imela vedno rada. Ali bi me ne hotela razveseliti enkrat s svojim pose-tom,« Že se Je zbiral pa Agatinih ustnih odločen ,ne\ ko le začutila na svof rami moževo roko, in jecljala je: »Ce bi ti bilo ljubo — in ako moj mož —« »Ootovo.« Jo ie hitro prekinil, mojo ženo bo veselilo, da se poraz-govori s svojo sestrično«. »Eh bien, kdaj te smem torej pričakovati? Pojutraišnjem ob petih k čaju? Pošljem ti voz«. »Ne, ne — nikakor ne!« »Potem se boš morala pa peš po. truditi«. Je odgovorila Vera smehljaje. »Na svidenje, Agata — gospod doktor, zelo me je veselilo«. Agata je obstala ter zrla za njo. »No, ljuba ženica, ali ni bolje rako. nego da bi bila šla žaljivo mimo nje?« »Da tp ne! Tako velikodušna, tako plemenita ne znam bfti kot si ti:<. »Niti velikodušen, niti plemenit, samo nekoliko človekoljuben«. »Malo zelo, ljubi Robert, odpusti, ampak iznenadll si me s tem pose-tom, prav nič nisem zadovoljna Ž njim«. (Dalie prih ) Stran 2. .JPOOBLATOA* to. ».<■» IMBt ISO. stev. Poljaki, ki so zai x ..J* že tako uizni, da so so »aaiiMhaJh kako pobijajo tiiMaske« Čete IM Šlonzake (fomaČiue). top tog»-njaio. kako razstrdjutata č**}te b&p itd. (Dziennik Cie*zynak» * 19. ¥4. so postali menda vsfcd porazov; na Ruskem nekoliko pouižn*iSL To s« pravi, ne vsi; krakovski »G«s« na cesto, v Ljubljani nam odpovedujejo lokale tiskarn ta odpove dujeio stanovanja uslužbencev, to celo takta, ki stanujejo v naši taotad hiši Pa resno! Vse ime gotove meja. Kaj moremo res vsaki drugi mesca vlagati prizive zoper odloke držav* nega stanovsnjsk. urada v jtaribo* ru? Kaj gospodje res tarnajo dragega dela kakor, da s takimi odloki in pisarijami šikanirajo rasne strank«?. Če pa mislita gospod je, da bodo Izrinili »Jugoslavijo« iz Maribora, se presneto motijo. »Jugoslavija« I® biig v Mariboru, ko 8« še o ztanovanjsk. uradu nobenemu sanjalo ni, in bo tam, ko o uradu no Ho več ne duha ne sluha- _____________ Favoriziranje Madža-ronov. Dolnja Lendava, 5. ufia. y 0eki številki mariborske »Straže* sem čital. kako se nekdo iz naše vrste huduje, da se širi pri nas »Sokol« in napredno časopisje. Dopisnik pristavlja, da bo, če gospod komisar ne bo ostavk tega dela. govorilo prekmursko ljudstvo. Ljudstvo te res govori, a poslušajte kajl Prej so nas trpinčili Madžari in veselili srno. se, da bodo Jugoslovani to spremenili. Toda glej! Naše Madžarone tudi talce, ki se Javno izdajajo za to naš g. gerent s podporo uradov protežira. Nastavljajo Jih brez prev dar ka nazaj v državne službe, in še celo takšne, ki javno kričijo. da ne bodo nikoli čutili zJugoslavija. Kaj neki misli naša vlada v Ljubljani? Najbrž« sploh ne misH. Kaj bomo mi zavedni prekmurski Slovenci ostali za vedno pod madžarsko knu-to? Prepričani smo, da v Ljubljani tega ne delajo nalašč, temveč le zar to. ker ao napačno informirani. Spojeni smo s Slovenilo in moralo bi se nam goditi kot bratom onstran Mure. Sladkorja v našem okraju Že nismo dobili več kot pol leta. Sedaj so nam ga igiklonili 5—10 dkg na osebo, pa le tega dražje kot n. pr. na Štajerskem, Erarskl tobak ie redek. Kadilci so navezani le na dragega verižniSkega. Zato ut čudno, da se širijo tu govorice, da so g. "ere n ta glavnemu založniku zapivutii kar pol vagona tobaka. V koliko so te govorice osnovane, ne venita. Ravnoisti gonod gerent kupuje od mis vse početa, a prodaja nam drago. Prepričal sem se, da je v tukajšnji »Zadrugi« vsaka stvar dražja, kakor v naši najmanjši trgovini Ij zadruge so vendar za to, da delujeta proti oder bistva Da bi nas še bolj izsesavali, je naš gerent govoril pred kratkim tako lerv) in prepričevati) i županom, da Je največja sreča »a nas prekmurske kmete, ako vse naše pridelke v dkra-lu pokopi samo eden, v sobotSketn eden, in v lendavskem eden (zadnji bi bil rotovo san.l Temu gerentove-tm nasvetu #e odtočno zoperstavljamo. Mi Prekmurci nismo tako zabiti kakor nas nekateri sodita — zlasti tudi tukajšnji list »Novince. Kdor nam bo več plačal, mn bomo prodati, kupoval! pa bomo tam, kjer so nravfčne cene. V SlovenHi je tako prosta trgovina hi ml smo tudi del Slovenile in sider *->rz :ejšen 'det. Nemški napad na naše finančno stražo. Gornji Qr eh, ft. Jk Dm aa. prot n. zjutraj m prtom« no 200 mož broječg, tolpa ucmSkut&p* skih razgrajačev in tihotapcev iz tukajšnjo okolice s ivunočto bralcev s am strani demarkacijske črto napadla oddelek finančno straže pri czas-roškem mostu. Omenjena tolpa se Ja približala od rasnih strani stražnika, ki ie imel na mostu službo. Ker jih je ta Še pravočasno zapazil, je zaklical: »Stoj!« Bližajoča so cimbal Je pričela na ta klic rožljati % orožjem, kar je dalo povod, da je stražnik otvoril genj. Na pomoč so mu prišli tudi njegovi tovariši, nakar se je začela prava bitka, ki je trajata približno 2 uri. Na strani finančne straže ni bilo žrtev. Kakšne izgube so imeli napadalci se ni moglo dognali, ker je lahka da sc vzeli ranjence in mrtva s seboj. ko so pobegnili. Na licu mesta so pustili savno eno puško, eno sekiro in en kramp. Brezdvonino je. bil ta napad političnega pomena, kajti k nam prihajajo dan za dnem poročila, ki nam grozijo z napadom, čp' mi bomo te „windische Hunde“ zapodili s nemškega »zemlja. Zahtevamo od merodajnih faktorjev, da ukrenejo vse potrebno in meje zadostno zastražijo z vojaštvom, ali pa naj prevzamejo vso odgovornot za posledice sami nase. Za sedaj je bil napad srečno odbit, za kar se imamo zahvaliti edino finančni straži, ki se Je z 12 možmi postavila v bran napadalcem. Ako bi se napad posrečil, morali bi nositi težke posledice tudi mi obmejni Slovenci. Čutimo dolžnost lzreQ tem potom našim braniteljem zahvalo. Zelo smo radovedni kaj bo porekel k temu »Mariborski delavec«, H le napada! nedavnp našo finančno stražo ln klical celo vlado na pomoč. Radovedni smo, če bo stori! tudi v t«j zadevi svojo dolžnost ln pozvat vftuta, d« se pobriga za to obmejne slovanske trpine, hi izvršujejo točno •tata težka naloge, — Več obmejnih Slovencev.___________ Beležke. Eevteila komunizma pri nas. Koko n reforatira boljševizem v Rusiji in pričenja priznavati demo-krapita. vlado ljudstva m najvišji princip moderne politike, tako začenjajo tudi že naši komunisti misliti na faktično reformo svojih programov hi gesel. Zanimivo Je. de beš sedaj, pred vukovarskim kongresom stranke, ki se vrši od 20.—23. t m., piše Mijo Radoševič, voditelj jugoslovanskih komunistov v »Novi Istini« zelo umerjene Članke ppd naslovom »Jugoslovani in problemi diktature ' letarijata.« Ti članki dajo sklepati na ta da se premišlja o faktični reformi, če že ne programa kot takega, pa vsaj taktike, kt je itak važnejša nego pisani programi. Sicer govori v št. 79. »Nove Istine« o diktaturi proletariata. Toda pogoji, pod kate.' i naj proletariat prevzame vlado, se takšni, da o diktaturi ni govora, tem-, več je to le politična ln gospodarska demokracija, režim brez vseh strahot ln groze, režim pravičnosti. Kajti po Radoševičevejnu mnenju se mo re do diktature Priti le, kadar bo zanjo pridobljena večina državljanov tako, da bodo vedefi, kaj »o pomeni Do tega spoznanja pa mora voditi ne taktika napadov, nepretrganih štraj-kov, temveč taktika organizi .ja, propagande, fzobražeaja, pripra, e — to te taktika sredine, ki po načrtu vodi do napada. Torej ne več levica, sredina Je deviza komunistov. Vsak naj malo odneha — desmea mata, levica malo, pa bo zopet h ant* prolšN tari Jata enotna. Nfi v njegovo škodo In ne v veselje zakrknjencev. — a Jugoslavija. ,Vabilo Jugoslovanskih poslancev na sokolski zlet v Prago. LDU Beograd, 7. junija. Vlada čehoslovaške republike Je podala predsedniku narodnega predstavništva vabilo, v katerem poziva poslance, naj seudeleže vsesokolskega zleta v Pragi štrajk natakarjev v Beograd«. LDU Beograd, 7. junija. Vse natakarsko osebje v beograjskih gostilnah in kavarnah Je stopita danes v stavko. Zahtevajo povišanje plač, odnosno 8 odstotkov vsega brutto dohodka. Od danes so vse večje gostilne m kavarne zaprte. Razna poročila. Teitastto ozemlje bo priznano Poljski LDU Dunaj, 8. junija. Po poročilu Jteta „Neue Freie Presse“ iz Moravske Gst.ove se potrjujeta vesti, da bo tešinsko okrožje priznano Poljski. Pravita, da bo Poljska morala za to koncesijo privoliti v to, da se nevtralizira Gornja SleziJa. Boljševiki proti poljskim nasiljem. LDU Moskva, 8. junija. V pismih, ki Jih je ljudski poverjenik za zunanje posle poslal vsem zunanjim hn-ntstrom zavezniških držav, opozarja antanto ponovno na nasilja poljskih oblasti. Nova avstrijska Umna. Ko se bo zv. irisegala nova avstrijska oborožena sila, se bo prvič lntonirala nova avstrijska himna; njeno besedilo Je zložil državi kancelar dr. Renner. BORZA. LDU Zagreb. 8. junija. Devize. Berlin 260-267, Italija 600-610, Pariz 750-780, Praga 226-0. ?vtca 1800-1900, Dunaj 58-59, Bukarešta 210-215, Dolarji 85-38, avstrijske krone 56-57, carski rublji 175-185, francoski franki 700-0, capoleondori 320-340, nemške marke 250- 255. romunski leji 203-210, italijanske Ure 570-0 bolgarski levi 170-0. angleški funti 370-0, čehoslovaške krone 0-235. Dunaj, 8. junija. (Izvirno poročilo.) Devize. Zagreb 161—175, Budimpešta 89—99, Praga 360—384. Valute. Novi dinar 625—675. češke krone 361—386. Curih, 8. junija. (Izvirno poročita.) Devize. Berlin, 13, London 21.50, Pariz 4225, Milan 32.10, Praga 12.85, Zagreb 520, Budimpešta 3.15, Dunaj 3.80 . Ivan Albreht t Obletnica. (Konec.) Prišla so razna društva — tn spot povdarjam: taka, ki rasto v Koroškem delu Slovenije, kakor n. pr. Žensko društvo, Sokol itd. Nastopili so razni govorniki, sami domačini, ki so v toplih besedah razkužili navzočim pomen tega dne fe kazali preteklost, sedanjost in prihodnjo«* našega narodnega življenja. Nič pretiravanja in nič olepšavanja — mestoma kar sarso z golimi številkami — tako so nastopali govorniki In govornice ln *o želi. med poslušalstvom vsi obilo pohvale in priznanja, Videi sem med navzočimi osemdesetletno ženo, ki je prišla po starem v »voji poročni pbloki — lepi narodni nofii In Je do konca stala kakor nriblta na enem ta istam mestu. Govoril sem t kmetom, ki mi ie sporočal pozdrave svoje matere, skoro devetdesetletne statike, in povedal njeno iskreno željo, da pride na dan glasovanja v Borovlje h* odd* svoi glas za Jugoslavijo. Zgrbljen* J® že in siva — ln morda ie reč nego de?et let ni bila v dpbui, a na tisti dan hoče na vsak način semkaj, da viac8a »tr ika »Pour rine«. Ako ©a Mboo faaflnnPraaooMta inozemstvo sploh, tedaj »e mora uredništvo »Revue Franco-Slovene« zelo, zelo poboljšati, ker s takimi sestavki, kot jih prinašajo dosedanje številke, ne bomo nikogar prepričali, da kulturno stojimo višje kakor kateri azijski narodič. Menimo, da je nepotrebno tratenje emirja, denarja in časa, če sc -ivsvue franco-Slcvcae« izdala z piogrampi., dosedanjega brezprogramstva. Skoda za 4 K 50 Vh ki Jih človek izda za posamezno številka Ignotus. * Bohinj in Bohinjsko Jezero pod Triglavom. Izšel Je opi* in kažipot po Bohinju in njegovi okolici, ki bo v korist posebno potnikom ta turistom do teh lepih krajih naše domovine. Opis in kažipot vsebuje poleg drugega bogatega gradiva tudi popis iz' tetov izven Bohinja. Razpošilja K« »Tourist Office« Ljubljana-• ŠIRITE MED NAROD. Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške Cena 4 K. Gosposvetsko poti'. Spisal dr. Bog. Vošnlak. Cena 2 K. Naia brtra. Spisal Fr. Erjavec. Ce- Jtegostovanska žena za narodov0 •voboda Uredil Alre. Cena 2 K. Dnevne vesti. — Koroška ii.i. v Ijteblfani X petek dne 11. t. m. priredi šolska mlad; . celega Roža izlet s posebnim vlakom v Ljubljano, d« sl ogleda stolno mesto Slovenije. Posebni vlak vozi za osebnim vlakom ki odhaja iz Jesenic ob 8. uri 22 min. in pride v Ljubljano ob 10. uri 28 min. Kor te koroška šolska mladina ob prihodu ljubljanskih učencev te na vseh postajah tako navdušeno pozdravljala. priporočamo, da šolska vodstva potrebno ukrenejo, da se tudi koroška šolska mladina na postajah pozdravi posebno na v Ljubljani prisrčno sprejme. Ljubljanska Soiska mladina! Pridi in pozdravi svoje brate in sestre iz tužrr a Korotana! — Več reklame zs našo Švico! Vsi ki še dosediaj niso poznati naše ožje domovine Slovenije, In ki prihajajo danes k nam na letovišča, se svetovnoznano Švico. Ako se da-: .es voziš po železpici, vidiš prazne reklamne okvirje v vagonih. Naj se naša društva'za tufski promet pobrigalo, da pridejo v te okvirje reklamne slike stoterih nalili prlrodnih krasot in letovišč. Po naši zemlji vozijo tudi razni mednarodni ekspresni vlaki, tudi v nje spadajo naše reklamne slike. To bo nafcenejša potujoča reklama za naše kr a ta. Slušatelji kmetijstva na zagrebški gospodarsko * šumarski fakulteti nastopijo 16. t. m. svofo prvo naučno ekskurzijo po Sloveniji. Imenovana fakulteta se ic otvorila letošnjo jesen ter se kaj lepo razširja Za našo domovino, ki šteje preko 80 fv kmetijskega stanu, je to novo ustanovljeno središče gopodarske znanosti od eminentne važnosti, posebno. ker so dozdai vsi naši agronomi morali študirati v tujini, ki se n* nikoli ozirala na naše špecijalne razmere in potrebe. Omenjeni izlet naj bi nudil dijakom vpogled v razvoj .slovenske živinoreje, zadrugarstva 'in gospodarstva sploh Došlo bo krog 30 slušateljev pod vodstvom vseuči-liščnega prof. dr ing. S. Ulmanske-ga. Aranžma cele ekskurzije ie prevzela Slov. kmet. družba. Udeleženci si nameravajo ogledati Ivje. Ljubljano. kamniško okolico, planinski pašnik na Veliki planini in Bohinj. Pričakujemo, da bodo Slovenci to prvo ekskurzijo naše kmetijske visoke šole z veseljem pozdravili. — Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je bil 6. t. m. g. Fran Žlajpah promoviran za magistra farmacije. — Vlšil šolski svet Je imenoval za ravnateljico I. dakl. mešč. šole v Mariboru Zoro Klavžar, za stalnega strokovnega učitelja na mešč. šoli v Celin Franca Hribertnika. — Zahvala. Na nabiralno polo St. 199, poslano od krajevnega odbora »Narodnega sveta« za Zrelec na Koroškem, so podpisali zavedal Slovenci v trgu Litija znesek 231.50 K. Iskrena hvala! —- Iinenovania nadučiteljev. ViSH šolski svet je imenoval za nadučitelje: v Rečici Branka Zemljiča, pri Sv. Benediktu v Slov. Gor. Ivana Rajona, v Teznu Antona Brumna, v K advanju Radoslava Knafliča, v Studencih pri Mariboru Ant osa Hrena, na deški ljudski šolj v šiški Jakoba Furlana, za nndučiteljico na efektiški šoli v Studencih pri Mariboru Adeto Šmid. — Poštne pristojbin« ra Inozemstvo se zvišajo baje 10. t. m., in sic. za pisma na 2 K. za dopisnice na 80 vin. itd. Od poštne uprave nimamo še nikakega obvestila. Neodpustljivo je. da pridejo obvestila vedno še le v zadnjem hipu! — Osrednja zveza Javnih nameščencev In vpokojencev hna nujno sejo širšega odbora v sreda 9. t m, ob 20. uri v običajnem lokalu. Ker gre za važna vprašanja, prosimo polno-" ‘ vihre tdJeicZbf. E*cab dstva K. — Nesreča * slamoreznica 'Ant. Frčulj Cletni sin posestnika iz Male* gore okraj Kočevje, Je gledal ko so nrl 'sosedu rezali slamo. Vstopil se ie pred stroj in hotel slamo ven pogrniti. V tem trenotku ga ie zgrabila klmja hr mn je vseh pet prstov desne roke posnela. Vzrok zop«t nezadostno otroško nadzorstva kdr M oče nahaja v Ameriki mati pa se mora doma sama ukvarjati s posestvom. Ljubljana. * Izguba mestne občina Po mestu se govori, da Je vsled padanja cen pri žitu občutno prizadeta tudi ljubljanska mestna občina. Nakupila Je baje v Banatu ali doli nekje 50 vagonov žita še po starih cenah, menda po 12 do 13 K, tako da bi znašala Izguba okrog 1 milijon kron. Tudi »Samopomoč« Je baje precej občutno prizadeta, ker ima menda tudi 15 va gonov nakupljenega žita. Ne moremo in nočemo nikomur ničesar očitati, saj so ravnali vsi gotovo z najboljšim namenom. Samo to se nam zdi, da se z zanikavanjem padanja cen nesreča ne bo dala odstraniti. Boljše bi bilo, če bi porabil g. župan svojo obširno znanost o izvoznicah ysaj enkrat praktično. Na svojem sestanku s Protičem sta se oba v marsičem sorodna si politika, bržčas tudi osebno spoprijateljila. Naj porabi g. župan prijateljstvo v to, da doseže, da da vlada enkrat eno izvoznico tudi v poštene in koristne namene, ne samo špekulantom. Odpravi naj na ta način drago kupljeno žito kam preko meje, za Ljubljančane pa poskusi nakupiti drugo po novih cenah. = AH res padajo cene blagu? Ljubljančan nam piše: Kedor je opazoval pred tednom cene čevljev po izložbah Je z lahkoto opazil, da nbo veljali damski nizki čevlji veliko ali pa nič Čez 800 K. — Ako pa danes pogledamo isto blago in cene po istih izložbah, pa stanejo ravno isti čevlji od 1000 K do 1300 kron. Več izložb ima čevlje še prav tako postavljene kot so bile pred enim tednom, samo z razločkom, da *o listki na kodih so razvidne cene zamenjani z povirni višjimi cenami. To se pravi padanje cen. = Kaj pa to? V našem uredništvu se je zglasil neki gospod iz Zagreba, urednik velikega zagrebškega lista, ter nam pokazal brzojavko, ki jo je odposlal isti dam ministru prosvete S. Pribičeviču v Beograd. V brzojavki zahteva, da se uvede proti enemu izmed odločujočih gospodov naše opere disciplinarna preiskava, češ, da le zlorabljal svojo uradno oblast nad podrejenimi mu pevkami v nemoralne svrhe, — Oledališče Je in ostane javna narodna inštitucija. Zato ima javnost pravico zahtevati, da ve kaj se pri njem godi, in ima pravico kontrole, da nihče, Id ima pri gledališču vpliv in moč, teh ne porablja drugače kakor v prid gledališča. Zato je nujno potrebno, da se pojasni, ali so težka očitanja hrvatskega časnikarja res utemeljena in kdo Je krivec? ~ Gretrlj trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani v »Uradnem listu" številka 68. V »mislu tega razglasa mora vsakdo, ki je v vojnih letih kupil odnosno prodal premičnino ali nepremičnino v vrednosti 15.000 dinarjev, predložiti prijavo tudi tedaj, kadar sicer ni zavezan plačati davka na vojne dobičke. Za te prijave Je določena posebna tiskovina, ki se dobi brezplačno pri davčnih cblastvih. K = Umrl je v Ljubljani hišni posestnik in bivši ključavničarski mojster Jakob Martinčič v 72. letu starosti. Pokojnik Je bil blaga duša, občespoštovasi meščan ljubljanski. Naj v miru počival Pogreb pokojnika bo danes popoldne ob 5. uti iz hiše žalosti Florijanska ulica 13. na pokopališče pri sv. Križu. = Glavni odbor za obdelovanje harfa obvešča potom razglasa, ki je nabit na mestni deski prizadete barjanske posestnike glede povračila posojila v »vrho osuševalnih del na Barju. Razdelbni izkazi so na vpogled interesentom od 9. do inkl. 16. Jun ha 1920 v uradu mestnega ekspedita ob navadnih urnh. * Aretacija. V Vegovi ulici Je bil včeraj aretiran trgovski potnik Karol Cihak rodom iz Karlovca. 2* 22. Januarja letos Je izvabil v Tržiču dvema čevljarskima mojstroma velike množine čevljev in sicer mojstru I. Peharcu za 6300 K. — in mojstru Flori}. Tadel za 14.500 K. CovIJe Je prevzel z obljuba da denar brzojavno posije. Toda denarja ni bilo, a Cihak se ie dolgo skrival fai ogibal policija * Ljubljansko prostovoljno gašeno hi reševalne diuhvo vabi k petdesetletnici, spojeni z občnim zborom »Jugoslovanske gasilske zvezer Ljubljana, ki se vrši dne 17.. 18. in . 19. julija L t v Ljubljani. Prebitek slavnosti Je namenjen v£>vam in sirotam dne 4 maja t L od ognlu na glavnem kolodvora ponesrečenih gasilcev. = Obsojeni mesaril. Na centnjJ. nem uradu zoper naviialce in veriž-nike so bili obsojeni mesarja A. Z. in I. ž. ter mesarica F. TL na teden dni zapora, ker so prodajali telečje meso po 24 K. *= Velik podstrešni vlom. Živa kronika na Vodnikovem trgu je vče ral živahno razpravljala o podstrešnih vlomih, zlasti o velikem vlomu, ki so ga vlomilci izvršili v podstrešje stanovanja prof. dr. Šarabona na Čopovi ulici št. 19. Vlomilci so ob neznanem času odnesli za 40.000 K raznega blaga in perila. Oškovovana stranka je vlom šele v pondeljek zapazila. Za vlomilci ni nikakega sledu. = Podstrešni vlomL V Ljubljani, zlasti v kolodvorskem okraju, se množe številni podstrešni vlomi. Neverjetno ie, da stranke shranjujejo v podstrešja še nerabljeno obleko, razno blago in perilo. Že iz previdnosti pred ognjem bi morale to opustiti. Posebna vrsta vlomilcev se Je specializirala na te vlome, ki so v marsičem zelo plodonosni. kajti oškodovane stranke opazijo vlom zelo pozno = V nedeljo 13. t. m. v »Hribarjev gaj“, kjer se vrši velika pomladanska prireditev v prid društva za zgradbo doma Sokolu II. Sodeluje dravska divizijska godba, pevsko društvo Tmovo-Krakovo ter „Sokol IT.“ Predpriprave so zaključene in obetajo krasen vžitek ter obilo domače zabave. Vzpored sledi. K. Maribor. Mariborsko sokolska okrožje priredi v nedeljo 27. t. m. izlet k Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ob 8. uri prihod telovadcev in telovadk, ob 15. iavna telovadba. Po telovadbi se vrši velika ijudska veselica. Porotno zasedanje se prične 14. t. m, Vršile se bodo sledeče razprave: Janez Marcin, roparski umor; Ivan Žunko, uboj; Eva, Goričan, umor; Anton Krambergar, Franc Mlakar in Ivan Štern, tatvina; Viljem Deng, goljufija; Terezija Kuss, Matilda Polak, Martin Toplak, tatvina; Vladimir Pavšek, Alojz Kroflič, goljufija. Ostali slučaji bodo še razvrščeni. V.elika tatvina. Pred nekaj dnevi so v vilo Feldbacher vlomili neznani zločinci in odnesli preprog tn gobelinov v vrednosti preko 100.000 kron. Kot storilci so osumljene osebe, ki poznajo domače razmere v dotič-ni vili. Pred nakupom se svari. Cel i e. Obsojena sta bila pri okrajnem glav.'?stvu v Celju; Franc Pevec, trgovec iz Zagreba, radi veriženja z medikamenti na 5(J K denarne globe, 5 dni zapora in zasego rnedikamen-tov, in Ana Jurkovič, žena bančnega uradnika v Zagrebu, radi veriZmja s kvasom na 500 K denarne globe, tn dni zapora in zasego treh kilogramov kvasa. — Obsodbi sta pravo-močnl. Iz zapora so izpustili Kristino Rot. o kateri smo nedavno poročali, da se le v nekem tukajšnjem hotelu levila pod napačnim imenom »Edta v on Lichtenau«. va^lo ka' rrrSTSrs SHOD ZVEZE ,.KHi železničarjev. 1:1 se vrši dne 10. VI. 1v tcVM dvoas ’ hotela »Union« uh pol S. url zvečer. Poročilo delegatom e povafanfih v BropradUi — Dostop l*rak> tudtofr* člani proti železniški tegtllmacHL — r**v tovarišice vsi shodi Predsedstvo Z.I. t. LJUBLJANSKA POROTA. Vekka tatvine Pri Ranzlngerja Porotno sodišče M na včerajšnji dopoldanski razpravi obsodilo mladega Ivana Ankersta na pet tat in slaščičarja Julija Cerarja na eno leto težke feče. Omenjena dva rta v družbi iz zaporov pobeglega slaščičarja A. Giolisa vlomila v decembru lanskega leta v skladišče kolodvorskega špediterja A. R*»-jsingerja ter odnesla velike množice sukna in drugega blaga v priHč-tri vrednosti 10.000 K. Na stanovanju Ankerstovem so potem našli že razno pokradeno demobillzaolj-afco blaga slasti tri Gčrrove trte-dw}e. Vse najdeno blago cenijo m 18.000 K. Večer pred vlomom Je Šla mlada vlomilska trojica v „ki-no“ gledat neko »ravbarsko dramo". Blago so nameravati prodati, Kopnino bi ri med seboj razdelili, kanita! 3000 K pa bi porabita Cer« tn Ototts za otvoritev samostojne slaščičarne. Oropan Valvazorjev grad. Orad BogenSperk. nekdaj tast kranjskega zgodovinarja Valvazorja, Je sedaj v posest! vojvodinje Meklenburške. K gradu je vojvodinja dala pred vojno pristaviti leseno uto iz rnecesna, katere notranjost je opremila z zastori in dragimi stenskimi preprogami. Začetkom letoS-, njega leta so trije kmečki fantje , Ivan Ambrož, Josip Fink in Pavel Zupančič po noči vlomili v to uto ter odnesli vse zavese in blago, kakor tudi novo konjsko opremo v skupni vrednosti 25.000 K. Vsi trije priznavajo pred porotnim sodiščem vlom. Na soglasni porotniški kriv-dorek so bili po zelo kratki razpravi obsojeni: Ivan Ambrož na tri in pol leta, Josip Fink in Pavel Zupančič vsak na poldrugo leto težke Ječe. ROPARSKI NAPAD NA IDRIJSKO POŠTO. V nedeljo dne 30. maja popoldne je idrijska pošta na povratku v Idrijo postala žrtev neznane roparske tolpe. Med Godovičem in Idrijo, na samotni za napad najpripravnejši točk*, ie planilo iz oozda sedem čr-nonamazauih roparjev, oboroženih* puškami, ki so takoj obkoliti poštni voz. Bilo nas ta s postiljonom vred šest potnikov. Koma} smo se do dobrega zavedli, že so poštni voz obrnili v drugo smer in ga peljali' z nami vred v gozd. Ko smo za nekim skritim skalovjem obstali, so roparji konje izpregli in jih pognali v notranjost gozda. Nato so razbili poštno železno blagajno, v kateri pa ni bito ničesar. Zato so pobrali vse poštne pošiljke s pismi vred. Medtem pa so se na vozu odigravali tragični prizori. V smrtnem strahu za svoje življenje in med glasnim ihtenjem žensk srno jim nonujali vse svoje imetje, toda črpi roparji so molčali kot grob in držali nepremično naperjene puške v naše glave. Prepričani smo biH, da pridemo tudi mi na vrsta zato smo imeli že ves svoj denar pripravljen. Toda roparji so natovorili poštno blago, se nam v siovp lepo odkrili, napravili poklon in zbežali v gozd, •mi pa smo tudi odhiteli brzih nog po državni cesti v Idrijo. K do so bili roparji, se ne ve. Su-miio sc razni tihotapci, katerih je v neodrešeni domovini vse polno. Po glasu se tud! niso mogli spoznati, ker cel čas niso spregovorili niti ene besede. Imeli so vsi no , e karabinke, nahrbtnike, in »o bili mešano oblečeni. Poglavar te tolpe, orjaška postava. je imel na obrazu pod očesom svežo rano in le krvave!. Kje in kako !c dobil rano, Je neznano. Se isto noč se je izvršil roparski napad pri nekem posestniku na Črnem vrhu nad Idrija Na hišna vrata so potrkale neznane osebe in prosile za vodo. Ko jim je posestnik vraia odprl, so mu v trenutku padle na prsa štiri puške, zahtevali so denar in dobili so 1800 lir, pobrali boljše perilo in obleko, nato pa izginili. Enaki slučaji so v neodrešeni domovini na dnevnem redu. Osebna varnost potnikov je pri nas zelo ogrožena, a oblasti se premalo brigalo za ta da bi iztrebile roparske tolpe, ki Imajo v naših gozdovih svo-te varno zavetišče. Šport in turi stika. Razdelitev diplom zmagovalcem otvoritvene m skupinske vožnje kluba kolesarjev in motociklistov »IH« lija« se vrši v četrtek dne 10. t. m, ob pol 8. uri v vrtnih prostorih restavracije Novi svet. Kolesarska dirka t Ljubljana-Vrhnika in nazaj. Agilna »Ilirija« je priredila preteklo nedeljo v letošnji sezoni že svoto tretjo tekmo. Tudi ta ni zaostajala za prvima dvema. Priglasilo se je 21 tekmovalcev, občinstva pa je bilo tako pri startu, kakor pri cilju več tisoč. Dirka je bila deljena v dva oddelka: v oddelek * težkimi in oddelek z lahkimi koleri. Pri obeh je tekmovalo in to z uspehom več novih tekmecev. Ob pol 3. popoldne ta startal težki oddelek, en četrt ure pozneje lahki. Tekma se je razvila v dvojno smer: tekmovala sta oba oddelka med seboj. Težki oddelek se je izkazal zeio dobro. Kljub naporom ga lahka skupina ni mogla prekositi, tako, da so prišli dirkači s težkimi kolesi prvi na dU. Morda W to ne šlo tako lahko, a lahka skupina je imela cel čas smolo. Njen najboljši dirkač Rebolj, ki je odnesel pri obeh dosedanjih tekmah prva darila tn imel tud! to pot razmeroma največ šans, Je imel že pri Borovnici defekt, ki ga je zamudil toliko časa, da rri mogel več resno tekmovati. Nazaj grede si je pokvaril Bevc kolo na vrhniškem klancu. SBkovič pa je na istem klancu pad« in se precej poškodoval. Tekmoval pa ie vseeno dalje. Ob 4. uri 15 min, sta se vrnila kot prva na cilj udeleženca težke skupine Perdan In Za-noškar Zadnje hipe sta se srdito borila za prvenstvo, katerega si je naposled priboril Zanoškar, ki je pred ciljem Perdana prehitel za dolžino kolesa. Prevozil te 48 km dolgo progo v 1 uri 47 min. 27 sek. Kot treti! ta prišel Vinko Bar, a takoj za njim kot prvi od lahke skupine Držaj. Nekako do Viča je vpzil skupaj z Babnikom. tam pa se mu je Po kratkem, a ostrem boju odtrjal in ga pustil z«, daj. Vozi! ta 1 aro. 36 mit!. 45 sek» torej natančno s hitrostjo 30 km na uro. Drugi ie bil Babnik, a tretji Šolar. Tud! vsi ostali dirkači so dosegi! lep« časov n« uspehe. Na ciltu in na ceh progi je vladaj Tep red. Na Vrh-nfki in na vrhr Fk^u Hanca je skrbelo zn red vojaštvo. Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA gledališča. Drama: Sreda, 9. »Dvobol. B. Četrtek, 10. »Pritožne bukve«, fj. Petek, 11. Zaprto. Sobota. 12. »Velela«. A. Nedelja. 13. »Veleja«. E. Pondeljek, 14. »Dvoboj-. C Opera s Sreda. 9. »Faust« Oostuje g. Nikol* Zec, prvi basist državne opere na Dunaju. Izven ab. Četrtek, 10. »Jevgettij Onjegro* C. Petek, 11. »Vesele lene windzor-ske«. Izven ab. Sobota, 12. »Pagliacd. Les syl« phides«. D. Nedelja. 13. »Vesel* žen* wind« sorske«. Gostuje g. Nikola Zec, prvi basist država* opere aa Dunaju. Izv. abou. Pokrajinske vesti. Bražlca Po sklepu višjega Šolskega sveta se razdeli naša dosedaj mešana ljudska šola v deško in Vkliš-ko ljudsko šolo. Ptai V noči A t m. so se zvršfli kar trije vlomi nae.ifcrat Zlikovci, ki še niso izsledeni, so vlomili v dve trafiki: v Dravski ulici in Panonski alici, ter odnesli razne stvari, tobaka pa niso našli. Tretji vlcm je bfl i . r-šen na Bregu v nek© mesarijo, kjer so sl tudi naložili, raz ličnega blaga. .Čudno je, kako so se rr.ogh ti vlomi izvršiti tako neopaženo. Ptul. Trgovec H. in gost&iičadca S. na Bregu Imata menda posebno protekcijo, da danes nimata na svojih lokalih nikakšnih napisov. Oo-tovo se sramujeta slovenskih, kakor-šne M morpda napraviti. Ne razui nema da naša oblast tega n* vfdl Ako bi kakšen Slovenec n* razobesil svoje obrtne table, M bfl nartbrž taM kaznovan. Bistrica v Rožu. Posnemajte! Gospa (Jel Fahro te Sveč pri Bistrici v Roža, fs darovala 90 kron kot del dobička domače veseBce Jugoslovan-s,;' Matici. Kranj. Na državni gimnaziji v Kranju s* vri* sprejemni teptal ta pni razred aor in brušeno steklo. — Vpraša sc v Slaščičarni, Dunajska cesta št. 6. 885 136. Slav. leuiuini Izdelujejo se vsa moderna dela v kavčuku in zlatu, umetniško dovršeno. Enonadstropna htda v selo p»o-metnem trgu oddaljenem 15 km od Ljubljane z velikim sadnim in sočlvnim vrtom ter gospodarskim poslopjem se radi preselitve proda. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt. Poizve se pod ,,R. P. K." na upravništvo. 884 Proda se blago za moiko obleko la otroAkl voziček po nizki ceni; Naslov v upravništvn. 886 Konj se ceno proda. Kolezijska ulica 4 (Trnovo). 891 Naprodaj sta S dobro Izigrani j gonil. Naslov v upravnlštvu. 880' Proda se krasno posestvo,! 2Ive, travniki, gozd, hiša In gospodar-1 o poslopje vse v lepi legi. Vprašati Je pri Karolina Artman, Sv. Jurij ob jušni železnici. 882' Vino prodaje svaku kollčinu ADOLF WEISS, Zlatar-BIstrica, Hrvatsko. Vino, 100 hi belega, dobrega bi-zcljanca letnikov 17, 18, 19 lastnega pridelka. Odda se tudi v manjših količinah. Vzorci in naslov pri tvrdki F.j TRDINA, Ljubljana, Stari trg. 877 Proda sei skoraj novo kolo „Waffenrad\ 1 kitara, 1 tamburica (L brač) 1 gosli, 1 koncert, harmonika. Kje pove uprava .Jugoslavije”. 878 Proda se takoj Jazov čevljarski Aivnlnl stroj v najboljšem stanju za 4 000 K. Kje pove uprava Jugoslavije V Ptuju. 878 ( Nova hiša (davkov prosta) zgrajena kot vila s krasnim vrtom, vodovod,! parket), cena 250.000 K pri Studendh v j Mariboru. — Hlia s veliko njivo, j hlevi, vrtovi ob glavni cesti pripravno j tudi za trgovino, pri Ptuju. Cena 100000 kron. — Trgovske hiše v Mariboru, j Pojasnila o prodaji daje posredovalnica' Havlik - Simčič, Maribor, Orcgorčičeva ulica 6. Telefon 182. 881 Tkanine - perilo - modno blago Velike zaloge! TVfdka Najnovejil vior«II Ralmondo Maluse & Co-, Trst, vla San Lassaro Stev. 10. 751 £1= KONTORiSTlNJO ki popolnoma obvlada slovensko in nemško stenografijo ter izborno piše na stroju. Strojile tovarne In livarno, Liobliana. Ludovik Fleischhacker, i izdelovalec godbenih inštrumentov oseh vrst, naznanja tem potom vsem glasbenikom, da sem se preselil iz Ptuja v Maribor Triaška cesta 24, in se priporočam slavnemu občinstvu. — Sprejemajo se tudi vsi inštrumenti v popravilo. Kupi se: Kupim bolniAki stol za ležanje oziroma stol naslanjač za bolnika. — Celovška cesta 88. 884 Služba: Sprejmem takoj krepke«* vi Sinca za pekarsko obrt. IVAN SORI orenja vas. Sprejmejo se: kečijat k finim konjem za Ljubljano, klatpec In dekla na deželo. — Naslov v upravi. DmrMafcgn. učenca sprejmem. Fr. Reisman, urar v Ptuju, Krekova ulica. 876 KavarniAkl zlaga se sprejme. Kavarna .ZVEZDA*, Kongresni trg. Koncipljenta po možnosti za takojšnji nastop išče pisarna dr. Novaka-dr. Kobala, Ljubljana, Dalmatinova ni. 8. Trgovski sotradnlk mešane stroke starejša dobro verzirana moč želi spremeniti službo v kako večjo trgovino kot Prva moč ali Skladiščnik. Nastopi lahko 15. julija. Cenjene ponudbe se prosi pod .Starejša moč 1820“ na Anončui zavod A. Matelič Ljubljana. TONE MALGAJ Savbeni in pohištveni pleskar in ličar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 6. Priporoča najfinejše in n a j trpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd. Postrežba tožna. Cene solidne. za strope izdeluje in prodaja na i debelo in drobno po najnlž}lh| cenah kr* Zlna. — Povprašati je: FRANC KOKOL, Gaber je štev. 6, Cel Je. Telofon 470. Dunajska cesta Sta«. 20. Telefon 470. I/Eafl de Cologne Kolinska voda No 250 de la Maison Tvrdke «A „DRIAY - PARIŠ Vafit plus que 1’ cr! j Bolj zahtevaao kot zlato I Predaja aa debato i Parfumcrls des »Fleurs de France*. — (Parfumerija »cvetja Francije*.) 21 - PRED ŠKOFIJO - LJUBLJANA. Rek za podpis akcij leiaiieiiiMiiiii •v e le podaljšan do Inki. 20. junija 1.1. Opozarjamo na glavni oplas za podpis idh akcij, ki smo ga svojetasno objavili v naiem Itetu. 591 ^ ES3Esaessi Priporočajo se sledeče domače tvrdke: roggaitogSl Avtogaraža Popravila vaefc strojev Šušteršič & drug. Eiektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 35. I Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Kom, krovski in kleparald mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska ceata štev. 8. Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip S. Fran Malia, diplomirani krojač, v Rebri št. xi (vhod iz Starega trga), Modni salon damskih klobukoy Stuchly-Maachke, Židovska ul. 3. Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Frana Bar, Cankarjevo nabr. 5. Restavracija Krvarič, Prešernova ulica. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telel. 366). Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. ao. Špecialna trgovina s juveli in zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Trgovina a špecerijskim In delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg it. 4. • papirjem Uran us, Mestni trg xi. ■ pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta x6. • pisalnimi stroji The Rcx & Co., Selenburgova ulica štev. 6. 1 čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. «8. a špecerijskim ki kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska e. 10. s vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica x. ■ železnino la poljedelskimi stroji Zalta&Žillč, Gosposvetska c. 10. 1 železnino « Erjavec & Turk »pri dati lopati« Valvazorjev trg 7. z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 13. 1 železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1, a delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg ig. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Vglaševalec glasovirjev Feliks Povše, Tržaška cesta 45. Vglaševanje in popravljanje glasovirjev tudi na deželo.