'A JSO31

Poljudna pravno knjižnica

m:

iijezek II. in III.

» i i
▼

Uredil

dr. Ed. Volčič.

Prsi natis.
Cena 80 sin.

* v

Ljubljani 1907. I.

Izdalo in založilo društvo ..Pravnik"..

.Tiskala ,.Zadružna tiskarna" v Krškem.

Poljudna pravna knjižnica.

mz

Zvezek II. in III.

Predpisi o železniških in
rudniških knjigah.

'S-

LVCEAI.

bibuothek

v ▼ ▼

T

Uredil

dr. Ed. Volčič.

Prvi natis.

Cena 80  vin.

¥ ¥

\? Ljubljani 1907. I.

Izdalo in založilo društvo „Pravnik“..-

.Tiskala „Zadružna tiskarna" v Krškem.

Urednik si pridržuje vse pravice.

Mesto predgovora.

Tvarina, o kateri naj razpravlja ta dvojni
zvezek poljudne pravne knjižnice, za širni narod
sicer ni tistega obširnega pomena, kakor je ona
v prvem zvezku »o zasilni poti«, vendar pa je
zanimivo in celo potrebno za marsikoga, da se
pouči kako se zemlja za železnice in rudnike
pridobiva in vpisuje v javne knjige.

Že naš pesnik Valentin Vodnik pravi o
svojih rojakih: ruda, kupčija tebe rede! Zares
je naša domovina polna rudnin, pred vsem naj¬
potrebnejših: železa in premoga; zato imamo
tudi mnogo rudarjev, žal, da še več le rudo-
kopov, doma in v daljni tujini. Dobrota bi bila,
da se skoro v slovenskem jeziku izda popolen
rudniški zakon od 23. maja 1854., s kasnejšimi
dopolnili, kar bi razbistrilo razmerje med po¬
sestniki rudnikov in rudokopi, pomen bratovskih
skladnic in raznovrstna druga vprašanje te vrste,
ki so sedaj večkrat povod dolgim in dragim
pravdam in splošni nezadovoljnosti. Imamo
sicer slovenski prevod o navedenem cesarskem
patentu od 23. maja 1854, v XXXIX. kosu de¬
želnega zakonika za Kranjsko, 1. 1854., toda
le-ta je toli pomankljiv, da ni več za sedanje
potrebe ter ga sploh ni več dobiti drugej, kakor
še v kaki uradni knjižnici.

l

4

Ravnotako je dosegel promet z raznim
blagom v naših deželah, ki imajo vsled bliž¬
njega morja zanj najugodnejšo lego, za prejšnje
čase nepojmljivo višino; mnoge železnice se
počno vendar staviti, dasi smo' dolgo čakali
nanje. Zato pa je važno, da tudi navaden človek
ve, kaki predpisi veljajo za pridobivanje zemlje,
železnicam potrebne.

Sestavil sem torej kratko predpise, ki veljajo
o rudnikih in železnicah v omenjene oziru,
želeč, da se o tem skoro izda obširno in te¬
meljito delo, našemu rodu u korist.

Sedaj podana tvarina pa je lahko umljiva
in ne potrebuje posebnih pojasnil.

V Novem mestu, meseca decembra 1907.

Urednik.

Železniške knjige.

a) Zakon od 19. maja 1874. dz. 70:,

o napravi železniških 1 ), knjig o moči
hipotekarnih pravic držečih se želez¬
nice in o knjižnem zavarovanju za¬
stavnih pravic imetnikom železniških
prijoritet (predstvenih obligacij.)

S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:

I. 0 napravi železniških knjig.

1. Splošna določila.

§ 1. Za železnice, ki služijo javnemu ob-
čenju 2 ) in za katerih izdelovanje je dopuščena
razlastilna pravica, napravljati je železniške
knjige.

x ) Slovenski prevod v drž. zakoniku rabi skozi pri¬
devnik »železnocestni«. 2 ) = prometno.

§ 2. V železniško knjigo je vpisovati vsa
železnici v kretnjo 1 ) služeča zemljišča (želez¬
niška zemljišča), katera ima železniško po¬
djetje v posedu (posesti).

1  Bolje : obrat.

6

§ 3. Železniška knjiga sestoji iz železniških
vloškov in listinske zbirke.

§ 4. Za vsako železnico, oziroma za vsak
nje del, kateri upnikom (vezovnikom, kredi-
torjem) nasproti velja za celoto, narediti je po
en vložek.

Pri železnicah, ki prestopajo ozemlje, za
katero velja ta zakon, in pri tujih železnicah
katere z nekim kosom svoje proge segajo v to
ozemlje, odpreti je po en vložek tistemu delu,
kateri leži na tem ozemlju.

§ 5. Železnico v enem vložku obseženo
čislati je za eno knjižno ednico ali ednost.

Ta ednica obsega tudi vse v posedli po¬
djetja, bivajoče gradivo (materijal) katero je

1. namenjeno za napravo ali vzdržbo že¬
leznice, ako je že prineseno na kraj kamor do¬
sega železnica, ali

2. katero spada k železniškemu obratu, in
sicer od tega gradiva

a) tisto, ki je z železnico za trdno spojeno, po
tem tudi

b) tisto, ki je določeno, da se stanovitno rabi
na samem mestu, in

c) vse drugo k vožni ali drugače k železnič-
nemu obratu spadajoče gradivo.

Glede tujih železnic, katere z nekim delom
svoje proge segajo na ozemlje, kjer velja ta
zakon, pod 2 c) omenjenega obratnega blaga
(gradiva) ni šteti h knjižni ednici, razen ko bi
v dogovoru sklenjenem z dotično vlado bilo
drugače ustanovljeno.

7

§ 6. Na delih železnice za eno knjižno
ednico štete ne morejo se pridobivati hipote¬
karne pravice.

Nasproti pa to, da se katera železnica
šteje za knjižno zajednico, še ne brani, da bi
zastran posameznih delov te železnice bila
last razdeljena ali veljala solast, ali da bi na
posameznih delih železnice kot stvarne pravice
veljale druge pravice, ki izvrševanje lastninske
pravice utesnujejo, kakor so zemljiške služnosti,
rabokupne pravice.

Takisto tudi odtod, da se železnica šteje
za knjižno ednico, ne izvira, da bi odkupna
ali pripadna pravica države ne smela utesnjena
biti na predmete tej pravici z zakonom ali po¬
godbo podvržene.

§ 7. Pri napravi železniškega vložka sme
kakor posestnik železnice ta vložek zavzema¬
joče pridobiti knjižne pravice samo on, kateri
je dosegel koncesijo za to železnico.

Ako posest pozneje prejde na drugega,
sme železnico, če se ne opusti (§ 45.), knjižno
pridobiti samo tisti, kateremu je koncesija
za to železnico podeljena ali kateremu je tr¬
govinsko 1 ) ministrstvo zagotovilo, da se mu
podeli koncesija.

*) Sedaj železniško.

§ 8. 1. Na vpise v železniško knjigo ni uporabljati
§ 9. zz., po katerem so v zemlj. knjigo vpisovati samo
stvarne pravice in bremena, potem rešilno-kupna in pred¬
kupna pravica.

2. Vrstni red zastavnih pravic je ustanoviti izrecno vzlic
določilu § 48. ali 2. z. o. napravi železniških knjig 9.
dec. 1874, š. 13002, Zb. 5558

8

§ 8. Železniški vložek sestoja iz železničnega
imovinskega lastninskega in bremenskega lista.

Železnični imovinski list mora v napisu
naznanjati ime in gled ali mer železne ceste
ter razpada na dva razdelka. V prvem razdelku
je navesti posamezna železnična zemljišča, s ti¬
stimi vred, glede katerih je last razdeljena ali
velja solastništvo, v drugem razdelku pa tiste
s posedom železnice ali posameznih železničnih
zemljišč zvezane stvarne pravice, katere ima
podjetje na tujih zemljiščih.

Lastninski list obsegaj firmo in sedež pod¬
jetja in pravice pristoječe mu na celo knjižno
ednico, tako tudi utesnila teh pravic, kamor
spada zlasti državna odkupna ali pripadna
pravica.

Bremenski list razpada na dva razdelka.
V prvi razdelek je vpisavati bremena (obtežbe)
ki se tičejo cele knjižne ednice, v drugi pa ti¬
sta bremena, ki zadevajo posamezna želez¬
nična zemljišča, po tem pravice do teh zem¬
ljišč drugim osebam pristoječe iz razdeljenega
lastništva ali solastništva (§ 6. odstavek 2.).

Dokler niso najdena vsa železniška
zemljišča, ki so skup ena knjižna ednica, ter
povedana v prvem razdelku železniškega imo¬
vinskega lista, šteje se vložek da je začasen,
ter se mora razločno poočititi, da je takov.

§ 9. Od tistega dne, ko je odprt vložek,
da si začasen, šteti je v zmislu občnega ze¬
mljiškoknjižnega zakona knjižno ednico, kateri
je vložek napravljen, za eno knjigovpisno
stvar (zemljiškoknjižno telo), vložek pa za zem¬
ljiškoknjižni vložek.

9

Ako v pričujočem zakonu ni drugače do¬
ločeno, veljajo za uvete, izvršitev in nasledke
vpisov v železniško knjigo in tako tudi za do-
tične odpise in pripise določila občnih zemljiško¬
knjižnih zakonov.

§ 10. Oblast, železniško knjigo osnovati in pi¬
sati imajo:

1, Za železnice, ki ne prestopajo deželne
meje, sodni dvor prve stopinje, kateri je v
mestu, kjer ima politično deželno oblastvo
svoj sedež.

2. Za železnice, ki so narejene skozi več
dežel, tisti sodni dvor prve stopinje, kateri je
v mestu političnega deželnega oblastva ene
ali druge teh dežel, pri katerem podjetje za od¬
prtje vložka prosi.

Ako železnice enega podjetja razpadajo na
več knjižnih ednic, ki bi jih po zgornjih dolo¬
čilih bilo vpisati v železniške knjige različnih
sodnih dvorov, tedaj določi trgovinsko 1 ) mini¬
strstvo, poslušavši podjetje, izmed teh sodnih
dvorov tistega, pri katerem je vložke za vse
knjižne ednice tega podjetja napraviti in pisati.

*) Sedaj: železniško.

§ 11. Sodni dvor, pri katerem se napravi
železniški vložek, pristojen je od dne, katerega
je odprt začasen vložek, kot stvarno sodišče
(realna instancija) v vseh tistih rečeh, ki se na¬
našajo na ednico, za katero se je naredil vlo¬
žek, kakor na eno celoto.

Zastran tistih reči, ki se nanašajo samo
na posamezna železnična zemljišča, začenja se
pristojnost tega sodnega dvora kot stvarnega

10

sodišča še le z dnem, katerega se železnična
zemljišča sprejmejo v železniški vložek. 1 )

*) Prim. čl. XVII, uv. zak. k sodu pravilniku.

2. Posebna določila.

A. Naprava začasnega vložka.

§ 12. Za železnice, po katerih se že vozi,
ko začne veljati ta zakon, ali katerim je o tej
dobi mer vsaj že toliko določena, da je moči
presoditi, katerih okrajnih sodišč okoliše utegne
železnica zadevati, in pri katerem sodnem
dvoru je napraviti vložek, naj podjetje v treh
mesecih 1 ) po omenjeni dobi pri tem sodnem
dvoru poprosi, da se odpre začasen vložek.

Za železnice, katerim se mer še le poz¬
neje tako določi, naj podjetje to prošnjo v treh
mesecih po določeni železnični meri poda pri¬
stojnemu sodnemu dvoru.

h Gl. § 42. t. z.

§ 13. Prošnji za odprtje začasnega vložka
je priložiti:

1. Potrdilo trgovinskega 1 ) ministrstva ali
potrdilo podeljeno po naročilu tega ministrstva
o tem, v katero mer drži železnica, in o pri¬
stojnosti po le-tem ravnajoči se (§ 10) in pa,
da ima železnica po § 1. biti predmet želez¬
niške knjige.

2. Pregledno mapo, ki železnično progo
pred oči postavlja in iz katere se razvidijo po
železnici zadeti okoliši okrajnih sodišč, s ka¬
zalom teh sodišč.

3. Tiste listine, ki so potrebne, da se
more presoditi sestava knjižne ednice in pra-

11

vice pristoječe podjetju glede na to knjižno
ednico (dopustno pismo, pravila itd.).

Od listin, omenjenih pod številom 3. pred¬
ložiti je izvirnike in proste prepise (odtiske).

*) Sedaj železniškega.

§ 14. Ako sodni dvor spozna, da je pri¬
stojen, ter najde da je prošnja v redu, ali če
se kake morebiti zapažene napake popravijo,
to naj sodni dvor napravi začasen vložek.

Pri tem je na mesto prvega razdelka imo-
vinskega lista vložiti prineseno potrdilo o že-
leznični meri in pa pregledno mapo, ter je v
lastninskem listu vpisati pravice, pristoječe
podjetju na celoto narediti se imajoče knjižne
ednice s utesnitvami vred, ki so razvidne iz
predloženih listin.

Prinesene proste prepise, katerih soglas¬
nost z izvirniki naj se uradoma potrdi, hraniti
je v listinski zbirki.

§ 15. Dan, katerega se odpre začasen
vložek, dati je uradoma na znanje podjetju
in pa tistim okrajnim, tudi mestno-delegiranim 1 )
okrajnim sodiščem, katerih okolišev se bode
železnica dotikala, in razglasiti po izroku (ediktu),
ki naj se nabije na sodilnice in enkrat natisne
v uradnim oglasom namenjeni časnik dežele,
oziroma dežel, katerih se železnica dotika.

') Prim. § 1. in 2. su.

§ 16. Kadar odprti začasni vložek velja
železnici, ki je bila dopuščena predno je prišel
v moč ta zakon, pozvati je v izroku tiste, ka¬
terim pristoja celo knjižno ednico obremenja-

12

joča pravica, in za katere ni že poskrbljeno s
tem, kar veleva § 49., naj zglase svoje iskovine.

Z ozirom na ta poziv in na postopek, ki
pride za njim, uporabljati je zmisloma določila
obsežena v zakonu od 25. julija 1871 (dz. 96)
o ustanovitvi bremenskega stanja s to pre¬
meno, da v ediktu postavljeni roki zneso samo
po tri mesece, in da~ je za razglasitev teh
ediktov dovolj, če se nabijejo v sodilnici in pa
še enkrat uvrstijo v deželni časnik, namenjen
uradnim razglasom.

§ 17. Vpis stvarne (realne) pravice v za¬
časen vložek razteza svojo moč na ves obseg
knjižne ednice.

Ta moč se glede posameznega železnič-
nega zemljišča, ki ga je sprejeti v vložek, za¬
čenja s tistim časom, ko je podjetje pridobilo
zemljišče, če tudi še ni izprosilo potrebnega
knjižnega odpisa.

Vpis v začasen vložek nima vpliva na
pridobitev in obstanek tistih pravic, katerim je
veljati na železničnem zemljišču še dalje po
tem ko se je ono v železniški vložek sprejelo.

Tudi ostajajo tiste že o času pridobitve
obstoječe ali pozneje rodeče se pravice na že¬
lezničnem zemljišču, katerih odpravo je izpro¬
siti še predno se zemljišče sprejme v železniški
vložek, dotle neizpremenjene, dokler se ne od¬
pravijo.

§ 16. 1. Izpodbijanje pravilnega vpisa v bremenski list
je izvesti samo v izpravnem postopanju. 13. jul. 1875,
š. 7026, Zb. 5789.

13

B. Ovedba 1 )  železniških zemljišč.

§ 18. Podjetje naj pri pristojnih okrajnih
sodiščih prosi, da dado vedeti železniška zem¬
ljišča in da ovedena ta zemljišča sprejmejo v
zemljiški vložek.

Dolžnost železniška zemljišča ovedovati
imajo tista, tudi mestno-delegirana 2 ) okrajna
sodišča, v katerih okolišu leže ta zemljišča.

Podjetje nosi troške za uradna dejanja
sodišč in upravnih oblastev, ki jih treba k
temu, da se najdejo železniška zemljišča. 3 )

■) O.:  poizvedba 2 ) Gl. op. pri § 15. 3 ) Gl. obj. v
uk. 1902, s. 112. —

a)  Za železnice ali kose železnic, po
katerih se še ne vozi.

§ 19. V oziru na železnice ali želez-
nične kose (proge), po katerih se še ne vozi,
podati je prošnjo za poizvedbe, omenjene v
§ 18, v treh mesecih 1 ) po dovršenem odkupo¬
vanju zemljišč v dotičnem okrajnosodnem
okolišu, a če bi ta čas, ko je ta zakon za¬
čel veljati, v enem okolišu okrajnega sodišča

§ 18. V postopanje, za ovedbo železniških zemljišč
je privzeti samo taka zemljišča, ki so po § 2. vpisati v
železniško knjigo. Z drugimi zemljišči, ki jih je žel. pod¬
jetje pridobilo iz kakoršnega bodi naslova, je ravnati po
obč. zemlj, zak. 21. maja 1889, š .5186. Z. f. V. 1890,
s. 50.

§ 19. O tem, ali more žel. podjetje pridobiti tudi
dele zemljišč, vpisanih v kazalu javne imovine, namreč
cest, potov, rek in potokov, ki križajo železnično progo
in kjer ti deli leže v mejah proge, ter ako je moč te dele
vpisati v žel. knjigo kakor sestavino žel. telesa, prim. obj.
min. 20. okt. 1895, š. 22004. (Uk. 1895, s. 188.)

14

odkupovanje zemljišč že bilo dognano, v šestih
mesecih po tem času.

Prošnji je priložiti:

1. Po katasterskih občinah v red dejana
kazala pridobljenih zemljišč z navedbo njih
katasterskega imena (oznamenila) in prednikov
v posestvu, po tem kazala stvarnih pravic, ki
so združene s posestjo železnice ali posameznih
zemljišč ter se bodo v okolišu okrajnega so¬
dišča izvrševale, naposled kazala bremen, ki
se drže posameznih zemljišč in ki jih ie spre¬
jeti v železniški vložek, kakor tudi pravic,
tretjim osebam iz razdeljenega lastništva ali iz
solastništva pristoječih.

2. Mape služeče v to, da je meči pred
oči postaviti si lego in mejo pridobljenih
zemljišč.

3. Listine potrebne za presodbo povedanih
pravnih razmerov. 2 )

4. Potrdila o posesti pridobljenih zemljišč
in z njimi združenih pravic, ako ta potrdila
niso že itak obsežena v listinah, pridobitev
dokazujočih. Ta potrdila naj daje, kadar se
zemljišče pridobiva po razlastitvi, politično
oblastvo, a razen tega slučaja župan.

Listine v dokaz pridobitve služeče morajo
imeti na sebi svojstva za zemljiškoknjižni vpis
potrebna.

Od listin omenjenih pod številom 3. in 4.
predložiti je i izvirnike i proste prepise.

h Gl. § 42. 2 ) Gl. §§ 5. in 9. u. 31. maja 1874,
dz. 87.

§ 20. Hipotekarna in druga taka breutena
vsled katerih bi se, da se v denar spravijo,

15

utegnilo železniško zemljišče šiloma prodati,
ne morejo vpisavaii se v železniški vložek.

Ako se taka bremena drže zemljišča, ki
se ni pridobilo po razlastitvi, ali če podjetje
zahteva, da se ne vpišejo bremena, katerih
vpis bi bil dopuščen, to je podjetje dolžno, ali
privolitev upravičencev v bremena čist prenos
zemljišča v železniški vložek dokazati z listi¬
nami, kj imajo na sebi svojstva žemljiškoknjiž-
nemu vpisu potrebna, ati pa upravičence sodno
pozvati'dati, naj dado izrečilo o zahtevanem
vsakega bremena čistem prenosu.

V poslednjem iz teh dveh slučajev je
prošnji 1  v § 18. omenjeni priložiti rubrike z
naznambami potrebnimi za priznanilo upravi¬
čenim, in zlasti z oznamenilom zemljišča, ki
se predene, in pravice idoče posameznemu
upravičencu.

§ 21. Okrajno sodišče naj prošnjo pre¬
udari in če je treba kaj primerjati s kako
javno knjigo, to delo opravi ali samo ali če
se knjiga piše pri drugem sodišču, po tem so¬
dišču opraviti da. Ako se zapazi kaj krivega
(nepravega) ali če se pokaže potrebno kako
pojasnilo, izdati je podjetju naročila na to stran,
da ono popravi, kar manjka.

§ 22. Ako se najde prošnja, da je v redu,
ali če se napravijo napake, katere bi se zapa¬
zile, to naj okrajno sodišče tiste, kateri menijo,
da j.m zahtev podjetja, izrečen o prenosu že-
ležničnih zemljišč v železniški vložek, dela

16

krivico, po izroku (ediktu) pozove, naj svoje
pravice okrajnemu sodišču zglase. 1 )

Rok tej zglasitvi je določiti najmanj na
šest tednov in največ na tri mesece od dne,
katerega se je izrok nabil, ter naznaniti mu
izrek s tem, da se dotični dan po koledarju
pove.

V izroku je omejiti, katera železnična zem¬
ljišča se hočejo predejati, njih katastrsko
oznamenilo in imena prednikov, ki so jih ne-
posredstveno pred podjetjem imeli; tudi je dati
na znanje, da je moči pri sodišču pogledati
prošnjo, katero je podjetje podalo.

Izrok je nabiti pri okrajnem sodišču, in
kadar je bilo treba primerjanja s knjigami, ki
se pišejo pri kakem drugem sodišču, tudi pri
tem sodišču, dalje razglasiti v tistih občinah, v
katerih leže železnična zemljišča.

Posnetek iz izroka, v katerem bodi na¬
mesto oznamenila zemljišč in prednikov v po¬
sesti samo povedano, v katero smer drži želez¬
nica in katerih občin se dotika, uvrstiti je v
deželni častnik, kateri je namenjen za uradne
razglase.

Ta poziv je tistim, katerih izrecilo se mora
dobiti po § 20, prizoaniti z vročilom rubrik,
namenjenis jim, in sicer s tem pristavkom, da
se bode njihovo molčanje imelo za privolitev
v bremen čisti predevek zemljišč- Pri tej pri-
znanitvi je izpolnjevanti predpise, veljajoče za
vročevanje v lastne roke.

17

*) To se ima zgoditi tudi, ako bi bilo železniško po¬
sestvo dejanski vpisano v posebnem vložku ali v več
vložkih brez bremen. Razp. prav. min. 9. jun. 1900, š.
4541, uk. 1900, s. 164. odst. 9.).

§ 23. Na stvarne pravice, katere se še le
ta dan, katerega se nabije izrok pri okrajnem
poizvedbe vodečem sodišču, ali po tem dnevu
pridobodo proti prednikom podjetja na zemljiščih,
katera se hočejo sprejeti v železniški vložgk,
ni ozirati se pri sprejemanju teli zemljišč v že¬
lezniški vložek.

Te stvarne pravice razodevajo svojo moč
samo v tem slučaju in toliko, ko bi se ta zem¬
ljišča v železniško knjigo ne sprejela.

V izroku je ljudi na to sosebno opozo¬
riti, ter povedati dan, katerega se izrok nabija.

§ 24. Prošnja s prilogami (§ 19.) je hra¬
niti pri okrajnem sodišču, pri katerem jo sme
vsakdo pregledati.

§ 25. Zglasitvam postavljeni rok se ne
sme razdaljšati; kedor ga zamudi, ne more biti
v prejšnji stan postavljen.

Zglasitev more biti pismena ali ustna.

Prepozno zglasitev je uradoma odvrniti.

Glede tistih upravičencev, katerim se, —
kar § 22, odstavek 6, veleva, — ni vsaj 14 dni
pred iztekom ediktalnega roka priznanilo poslalo,
postopati je, — če ni od njih došlo privolilo, —
tako, kakor da so ti upravičenci svoj upor zglasili.

§ 26. O pravočasni zglasitvi je napraviti
zasliševanje dotičnikov.

To zasliševanje se sme na samem mestu
opraviti, kadar bi se zdelo primerno za po¬
izvedbo, kako je stvar.

2 *

18

Pri razpravi si je prizadevati, da se dotičniki
z lepo domenijo.

Ako se taka domemba ne doseže, to se
je samo v slučajih omenjenih v §§ 27—29.
spuščati v daljšen pretres zglašene pravice
(iskovine).

§ 27. Ako se izpodbija posest zemljišč,
katera je podjetje pridobilo, ali njih razmejitev
po prostoru, in če se temu izpodbijanju ne
vzame moč s predložbo listine, katero je po¬
litično oblastvo izdalo o posestnem odkazu, ali
z drugo polne vere vredno listino o zakonitosti
posesti, to naj se podjetju naloži, da si izprosi
posestni odkaz po razlastilnem potu.

Ako se pa samo izpodbija pravost imen
in števil, kakoršna se v kazalih in mapah po¬
djetja rabijo v oznamenilo posameznih pred¬
metov. tedaj je ta oznamenila v pretres vzeti
in če je treba, popraviti.

§ 28. Ako se trdi iz razdeljenega lastništva
ali solastništva izvajana pravica, zemljiška
služnost ali druga, izvrševanje lastninske pravice
utesnjujoča stvarna pravica, katera se hoče v
železniški vložek vpisati, a ni bila povedana v
kazalu, ki ga je predložilo podjetje ali ne prav,
tedaj je to kazalo popraviti, če je obstanek pra¬
vice s sodelovanjem političnega oblastva do¬
deljene izkazan z obhodnim zapisnikom ali s
potrdilom tega oblastva ali če ga podjetje samo
priznava. Prepis listine, če bi se bila katera
predložila, pridejati je spisom.

§ 29. Ako se v zglasitvi vgovarja proti
temu, da se železnično, ne po razlastilnem potu


19

pridobljeno zemljišče bremen čisto predene, sme
se ta vgovor odpraviti s plačilom dolga, kadar
ide za terjatev po vsoti določeno. Upnik mora
celo tedaj plačilo vzeti, če terjatev še ni bila
za izplačilo dotekla; vendar se mu prihranja
osebna pravica na odškodbo za škodo, katero
bi imel odtod, da se mu je prezgodaj plačalo.

Kadar se hoče samo del obremenjenega
zemljišča sprejeti v železniško knjigo, sme se
vgovoru zoper bremena čisto predevanje tedaj
odreči vsa moč, kadar se sodišče, pretehtavši
razmere vrednosti, prepriča, da hipoteki ostaja
§ 1374. odz. primerna zakonska varnost ne-
prikratena, če ravno se železnično zemljišče
bremena čisto predene, ali da, če gre za kako
drugo stvarno pravico, njena varnost očitno ne
more priti v nikako kvaro.

Ako se vgovoru, ki se je vzdignil zoper
bremena čisto predevanje, ali ki velja kakor da
je vzdignjen, ne more moč vzeti ni s plačilom
dolga, ni z razsodilom sodišča, to je naložiti
podjetju, naj po razlastilnem potu napravi, da
železnično zemljišče prejde brez bremen na
podjetje.

§ 30. Kadar se sprožijo druge iskovine
nego te, ki jih je razpravljati po §§ 27—29,
kadar so se zlasti izpodbijale pridobilne listine,
katere je podjetje po § 28. predložilo ali če is¬
kovine v § 28. omenjene niso do dobrega rešene,
prepustiti je strankam, da te iskovine pred pri¬
stojnim oblastvom zakonito uveljavijo.

Ali to uveljavljanje ne more ovirati sprejetja
železničnih zemljišč v železniški vložek.

20

§ 31. Ko izteče ediktalni rok, je tista v
kako zemljiško knjigo vpisana zemljišča, glede
katerih se ni zglasila nikaka iskovina, ondi
precej uradoma odpisati. 1 )

Ako je bila kaka iskovina zglašena, naj
se odpišejo še le po tem, ko je iskovina rešena
po dogovoru stranke (§ 26.) ali po končno-
veljavnem odločilu pristojnega oblastva po
potu v tem zakonu povedanem (§§ 27—29),
ali če se je pokazalo, da iskovina ni taka, da
bi mogla sprejetje železničnih zemljišč v želez¬
niški vložek ovirati (§ 30).

Takisto je ravnati tudi glede vpisa drugih
javnih knjig, katere je vsled sprejetja kakega
zemljišča v železniški vložek treba izpraviti.

Ako se javna knjiga ne piše pri okrajnem
sodišču, katero razpravlja sprejetje železničnih
zemljišč v železniški vložek, to naj to sodišče
pri onem sodišču, katero piše tisto knjigo, iz¬
prosi vpise, kolikor jih bode treba.

J ) Prav. min. je mnenja, da ob poizvedbah za
ugotovitev žel. zemljišč pri železničnih zemljiščih ni niti
otvarjati novih zemljiškoknjižnih vložkov, niti opuščati
ediktalnega postopanja. Uk. 1900, š. 164. odst. 8.

Prav. min. je z razp. 28. jun. 1905. š. 13433/5 so¬
diščem javilo, da je pod odpisom razumeti konečni odpis
ne pa samo zabeležbo odpisa, ter da je pri oznaki po¬
sebnih delov, ležečih zdržema po obeh straneh železnice,
ravnati kakor pri drugih delitvah parcel, sporazumno
z evidenčnim uradnikom.

§ 32. Rešilo zglasitve naj sodišče priznani
dotičnikom.

Ako je bilo podjetje napoteno na razlastilno
pot, treba to na znanje dati vladnemu komi¬
sarju, kateri mu je pridan.

21

Priznanila o vpisih v javne knjige je oprav¬
ljati po dotičnih zaukazih.

§ 33. Ko bodo vsi zahtevanemu sprejetju
železničnih zemljišč v železniški vložek nas¬
protni zadržki odpravljeni in odpisi ter drugi
popravki v javnih knjigah izvedeni, to naj so¬
dišče od podjetja prejeta kazala, katera je po
smeri železnice primerno v red dejati in kjer
bi trebalo popraviti, z mapami vred, po tem
prepise listin, katerih soglasnost z izvirniki je
uradoma potrditi, naposled ostale razpravne
spise pošlje tistemu sodnemu dvoru, pri katerem
se je odprl začasni vložek za tisto železnico.

Izvirnike listin, kateri bi bili še ostali med
spisi, dati je strankam naZaj.

§ 34. Sodni dvor naj brž, kakor mu doj-
dejo spisi od okrajnega sodišča, preudari, če
se je pri poizvedovanju železničnih zemljišč
delalo po zakonu, in če bi treba bilo, naj ukaže
okrajnemu sodišču, da popravi in dopolni, kar
manjka.

Kazala, o katerih se vidi da so v redu, je
vložiti v železniškem vložku, in sicer kazalo
železniških zemljišč v prvi razdelek imovin-
skega lista, kazalo pravic združenih s posedom
železne ceste ali posameznih železničnih zem¬
ljišč v drugi razdelek imovinskega lista, in
kazalo bremen držečih se tega ali onega želez-
ničnega zemljišča in pa pravic pristoječih tret¬
jim osebam iz razdeljenega lastništva ali solas¬
tništva, v drugi razdelek bremenskega lista.

Prepise listin s tistimi spisi vred, katerih
vsebina je podloga kateremu v kazalih obse¬
ženemu vpisu, shraniti je v listinsko Zbirko.

2  ( 18 )*

Mape naj bodo del listinske zbirke, ali
hraniti jih je posebej.

Ostale spise je hraniti v posebnem od¬
delku registrature sodnega dvora.

b) Za železnice ali želez nič n e kose,
po katerih se že vozi.

§ 35. Glede železnic ali železničnih kosov
po katerih se takrat že vozi, ko pride ta zakon
v moč, dolžno je podjetje v enem letu po tem
času v § 19, številu 1. in 2. omenjena kazala
in mape položiti pred politično okrajno obla-
stvo.

To oblastvo naj preiskuje, če se to, kar
je podjetje povedalo, vjema z dejanskim po¬
sestnim stanom, če je zlasti v kazalih in ma¬
pah našteta zemljišča imeti za železnična zem¬
ljišča (§ .2.) ter po tem na kazala in mape,
bodi da so najdene pravilne ali da so bile po
izvedenih poizvedkih dopravljene, zapisati po¬
trdilo, da so pravilne.

§ 36. V treh mesecih po tem, ko je prejelo
potrdbo političnega oblastva, naj podjetje prosi
pri pristojnem okrajnem sodišču za poizvedbe
v § 18. omenjene, ter prošnji priloži potrjena
kazala in mape.

Ako se najde, da je prošnja v redu, ali
če so odstranjene napake, katere bi se bile za-

§ 35. 1. Pri osnovanju žel. knjige za železnico, ki
je že v obratu, je odložilen le dejansko, po polit, ob-
lastvu potrjeni obstoj stvarnih pravic na tuja zemljišča,
kakor jih trdi železniška družba, ne da bi trebalo predla¬
gati dotične listine 8. jun. 1880, š, 6471, JB. 1880, s. 32.

23

pazile, naj okrajno sodišče izda izrok ali edikt
po § 22, v katerem ni povedati posameznih
železničnih zemljišč, temuč naznaniti samo, v
katero mer pojde železnica in katerih občin se
bode dotikala.

Izrok je po gori omenjenih občinah raz¬
glasiti, na sodilnici nabiti in enkrat oznaniti po
deželnem časniku, kateri je namenjen za ura¬
dne razglase.

§ 37. Glede nadaljšnjega postopka naj se
dela po določilih §§ 24, 25, odstavkih 1—3;
26, 28, 30, 32, odstavku 1 ; 33, 34 a na mesto
§§ 27 in 29. naj veljajo naslednja določila.

§ 38. Ako kedo izpodbija posest zemljišč,
ki jih je pridobilo podjetje, ali njih meje, poiz¬
vedeti je na samem mestu dejanjski posestni
stan ter po teh poizvedbah, če bi trebalo, iz-
praviti kazalo železničnih zemljišč.

Stranki, katere pri razpravi izrečeni zahtev
ne obvelja, prepustiti je, da se za svojo
iskovino pred pristojnim oblastvom po zako¬
nitem potu potegne, a to ne more ovirati spre¬
jetja železničnih zemljišč v železniški vložek.

§ 39. Ako kedo glede železničnega, ne po
razlastilnem potu pridobljenega zemljišča kaj
zahteva ter izvaja to iz bremena, kakoršno
se v železniški vložek ne sprejemlje, tedaj
takšna zglasitev ne ovira sprejetja železnič¬
nega zemljišča v železniški vložek.

Z glašujoči stranki je pridržano, s pravdo
proti podjetju potegniti se za svoje povračilo
glede bremena, katerega obstanek ona trdi.

24

Ako je pa podjetje priznalo obstanek tega
bremena, naložiti mu je, da da primerno var¬
ščino za škodo, katera nastopi po odvzetju
železničnega zemljišča, razen ko bi okrajno so¬
dišče razsodilo da ostaja neprikratena § 1374.
odz. primerna zakonita varnost za hipoteko, če
tudi se zemljišče odvzame, ali da, če ide za
kako drugo stvarno pravico, ona očitno ni v
nikaki nevarnosti.

c) Za poznejše pridobitve.

§ 40. Ako podjetje pridobi novih želez-
ničnih zemljišč v okolišu okrajnega sodišča,
v katerem so poizvedbe železničnih zemljišč že
dovršene, ter stvar ni tako, da bi se novo
pridobljena zemljišča na prošnjo podjetja po pro-
pisih občnih zemljiškoknjižnih zakonov knjižno
pripisala, 1 ) tedaj je ravnati po določilih, katera
veljajo za ugotovitev železničnih zemljišč že¬
leznice še ne izročene občni službi.

h Gl. § 74. zz. ter §§ 13.— 15. z. 6. febr. 1869.
dz. 18.

C. Pr e nar e j a začasnega vložka v do¬
končni vložek.

§ 41. Ko so poizvedovalni spisi došli od
vseh okrajnih sodišč, denejo se kazala v
obojna razdelka imovinskega lista in v drugi
razdelek bremenskega lista vložena teku (smeri)
železnice primerno v red, vložek se opravi s
preglednim listom in na mestu imena, da je
začasen, zapiše se, da je dokončni ali končno-
veljavni vložek.

Po dvršenem ugotavljanju bremenskega
stanja (§ 16.) in po tem, ko se v prvem raz¬
delku bremenskega lista stoječi, kolikor je za¬
radi preglednosti potrebno, denejo v vrsto po
redu bremen, da se vložek vezati.

D. Podaljšanje rokov.

§ 42. Trgovinsko ministrstvo sme v §§
19. in 35. določene roke prošnjam za poizvedbo
železničnih zemljišč podaljšati, kadar se izkaže,
da se jih podjetje ne more držati iz razlogov,
katerih ni ono krivo.

Ta rok se sme glede tistih okrajnosodnih
okolišev, v katerih se bodo nove zemljiške
knjige napravljale, podaljšati tudi tedaj, kadar
se vidi primerno namenu, da se železnična zem¬
ljišča poizvedavajo ob enem s poizvedovanjem po¬
trebnim za napravo zemljiških knjig ali da se
to zgodi še le po tem poizvedovanju.

E. Pravni le ki ali po m očki.

§ 43. Sodne odredbe v postopku za na¬
pravo železničnih knjig smejo se s pravnim
lekom utečaja (rekurza) izpodbijati.

Rok za utečaj traja 14 dni.

V ostalem je zmisloma uporabljati določila
o utečajih v nespornem postopku.

F. Spreminjanje vložka s tem, da se
nared e nove knjižne ednice.

§ 44. Zedinjenje več knjižnih ednic s tem,
da se pripišejo knjižni ednici katerega vložka,
sme se zahtevati, kadar različnost vpisov obse¬
ženih v lastniškem listu in prvem razn>|[3p

26

bremenskega lista pravno ne brani zedinjenja,
ali če se ta zadržek hoče z zedinjenjem isto¬
dobno odpraviti.

Del železnice, ki je skup ena knjižna ed-
nica, sme se samo tedaj od nje pisati in
prepisati v samostalen vložek, kadar je že v
dopustnem pismu ali v posebnem odobrenju
trgovinskega 1 ) ministrstva dovoljeno deliti to
ednico na več knjižnih ednic. V vložek, ki
se na novo odpre, prepisati je vpise, kateri se
tičejo pravic tretjih oseb.

Kadar se merodavni uveti za pristojnost
sodnega dvora glede pisanja železniške knjige
izpremene s pripisom ali odpisom, to je iz-
premenjeni vložek, oziroma novo odprti vložek
z deli listinske zbirke, ki se tičejo vložka, in
ostalimi spisi vred poslati sodnemu dvoru,
kateri je postal pristojen, ako podjetje ne prosi
z odobrenjem trgovinskega 1 ) ministrstva, da se
železniški vložek ne predeva v drugo žele¬
zniško knjigo.

Predevek železniškega vložka v drugo
železniško knjigo je razglasiti z izrokom (ediktom),
ki se nabije pri dotičnih sodnih dvorih ter
enkrat natisne v časnik, namenjen javnim
razglasom tiste dežele, oziroma tistih dežel,
katerih se le-ta železnica dotika. 2 )

') Sedaj železniškega. 2 ) Prim. § 27. u. pod b).

G. Izbris železniškega vložka.

§ 45. Kadar se opusti železnica, ki je skup
ena knjižna ednica, je na prošnjo podjetju pri¬
danega vladnega komisarja na čelu vložka
prav očitno obeležiti, da se je to zgodilo.

27

Vsled te zabeležbe ni moči več izprositi
vpisa takega bremena, katero bi zadevalo vso
knjižno ednico.

Brž ko se izbrišejo utesnitve v lastniškem
listu vpisane, in pa bremena v prvi razdelek
bremenskega lista vpisana, označiti je vložek,
da je minol. Ob enem je zemljišča, ki so skup
bila knjižna ednica, — ako se za tiste kata-
sterske občine, v katerih ta zemljišča leže, pi¬
šejo knjige, oziroma ingrosacijske knjige (Ver-
fachbucher) — uradoma z vsemi posamezna
zemljišča zadevajočimi vpisi in dotičnimi deli
listinske zbirke in ostalih spisov predejati v
tiste zemljiške oziroma ingrosacijske knjige,
katere se jim prilegajo po kraju, v katerem leže.

Izbris železniškega vložka in predevek zem¬
ljišč v zemljiške knjige, oziroma ingrosacijske
knjige, razglasiti je z izrokom, kateri naj se
nabije pri sodnem dvoru, v katerega železniško
knjigo je bil železnični vložek vpisan, in pri
tistih sodiščih, katerim po zdaj pristoja stvarna
sodna oblast nad posameznimi zemljišči, ter
enkrat natisne v časnik, namenjen uradnim
rasglasom, tiste dežele, oziroma tistih dežel, v
katerih imevajo omenjena sodišča svoj sedež.

II. O hipotekarnih pravicah držečih se
železnice in o zavarovanju pravic imet¬
nikom železniških predstvenih obligacij.

1. Utesnjena moč zastavne pravice, pridob¬
ljene na železnici.

§ 46. Bremena in pravice, ki so se usta¬
novile pri ugotovitvi železničnih zemljišč ali

28

dale pozneje s privolitvijo državne uprave in
ki so predmet drugemu razdelku bremenskega
lista imajo prednost pred zastavno pravico, ka¬
tera se je pridobila na knjižni ednici, vpisani
v železniški vložek. Ta prednost velja tudi
tedaj, če omenjena bremena ali pravice še niso
bile vpisane takrat, ko se je kedo potegnil za
zastavno pravico.

§ 47. Pri uporabi dohodka, ki se dobode
od sekvestracije sodno ali po upravnem potu
ukazane, in pri razdeljevanju skupila od pro¬
daje v konkursu ali po izvršilu (eksekuciji)
opravljene imajo pred hipotekarnimi terjatvami
vpisanimi v železniški vložek, prednost tiste
terjatve, ki izvirajo iz oprav, potrebnih za re¬
dni obrat v hipoteko služeče knjižne ednice
(obratni troski), ali katerih (terjatev) predmet
so take vsote, ki so se ob vzajemnem pro¬
metu javnih komunikacijskih zavodov pobrale
za kak drug te vrste zavod, pa se mu še niso
oddale (obračunski dolgovi).

Tem terjatvam pa pristoja prednost samo
v toliko, ako niso nastale že prej nego leto
dni pred sekvestracijo, ali posilno prodajo, ozi¬
roma pred odprtjem konkurza.

Predstvo, dodeljeno obratnim troškom in
obračunskim dolgovom pristoja tudi terjatvam
v § 39. omenjenim, v kolikor še niso zavarovane.

Terjatvam v . zgornjih določilih omenjenim
pristoja v razmera ene do druge isti vrstni red. 1 )

'j  Kadar se sega z izvršbo na posestvo, vpisano V
.železniški knjigi, ali pa na knjižno vpisane pra¬
vice na takem posestvu, tedaj je tisto zborno sodišče iz¬
vršilno sodišče, pri katerem je.železniška knjiga

v kateri je vpisano posestvo. (§ 19. ir.)

29

2. Zavarovanje pravic imetnikom želez¬
niških predstvenih obligacij.

§ 48. Ako je železniško podjetje izdalo
predno je ta zakon prišel v moč, na imetnike
slovoče ali po prevodu 1 ) prenosne delne zadolž¬
nice ter v njih ali v posebni listini izreklo za¬
gotovilo, da so glavnica ali dohodki vsega
njegovega imetka, ali vsaj vsega nepremičnega
imenja njegovega, ali posameznih določnih ne¬
premičnin zastavljeni za odkup ali za obresti,
ali da se bodo dohodki, ali vsote od države
zagotovljene predstveno rabile za ta odkup ali
za obresti, to pristoja imetnikom takih delnih
zadolžnic (železniških predstvenih obligacij,
prijoritet) zastavna pravica zastran vseh ne¬
premičnin, na katere se nanaša dano zagotovilo,
in ki so v posesti podjetja ta čas, ko kedo prosi
za knjižni vpis zastavne pravice; glede takih
nepremičnin, na katere se zastavna pravica s
knjižnim vpisom za to ne more pridobiti, ker
knjige za to pripravne ni, merodaven je čas, o
katerem se zastavna pravica kako drugače za¬
konito pridobode na teh nepremičninah.

Vrstni red več, na podlogi teh določil pri¬
dobljenih zastavnih pravic, ravna se po času
danega zagotovila, ako se ni tačas, ko se je
rodil dolg, ustanovil kak drug razmer vrst¬
nega reda.

*) T. nahrbtnica, indosament,

§ 49. V slučaju, o katerem govori § 48,
dolžno je podjetje ob enem, ko prosi za na¬
pravo začasnega vložka prositi tudi za vpis
zastavne pravice v zavarovanje pravic imetnikom

30

izdanih železniških predstvenih obligacij na
knjižno ednico, ki je predmet temu vložku, in
zraven še prinesti potrdilo podjetju pridanega
vladnega komisarja o tem, da se prošnja nanaša
na vse železniške predstvene obligacije, katere
je izdalo podjetje. Ako take prošnje ni, sme se
začasen vložek odpreti samo tedaj, če se prinese
potrdilo vladnega komisarja, da podjetje ni
izdalo nikakih železniških prijoritet.

Ako se zagotovilo podjetja tiče tudi drugih
nepremičnin, ima vladni komisar oblast, ukazati
podjetju, da izprosi v roku, ki mu ga je za to
določiti, knjižni vpis zastavne pravice na te
nepremičnine, da bodo imetnikom železniških
predstvenih obligacij pravice zavarovane. Ako
podjetje tega naročila ne izpolni, naj vladni
komisar napravi, kar je treba, da se postavi
skupen skrbnik (kurator) 1 ) v zastop imetnikom
železniških predstvenih obligacij, katerega dol¬
žnost bode, storiti tako, da se tista zastavna
pravica knjižno vpiše.

Prošnji za vpis zastavne pravice je v vseh
slučajih pridejati potrdilo vladnega komisarja o
tem, da so za vpis merodavne povedbe, zlasti
pa povedbe o dolgu, koliko ga je še, pravične
in popolne.

0  Gl. § 112. jn.

§ 50. Po tem, ko začne veljati le-ta zakon,
ne smejo se železniške prijoritete izdati predno
je vknjižena zastavna pravica na knjižno ednico,
katera je v hipoteko. odmenjena ter stoji v
železniškem vložku.

31

Ako se v zavarovanje železniških pred-
stvenih obligacij poleg te knjižne ednice do¬
ločijo še druge nepremičnine, na katere je moči
pridobiti knjižno zastavno pravico, mora se
takisto zastavna pravica v oziru na ta posestva
vpisati pred, nego se izdado železniške pred-
stvene obligacije.

§ 51. Železniškemu podjetništvu pridani
vladni komisar dolžan je čuti nad tem, da se
dela po določilih veljajočih za izdajo in odkup
dotičnih železniških predstvenih obligacij, in
sosebno da število izdanih predstvenih obligacij
ne prestopa meje, katera je v teh določilih
postavljena.

§ 52. Določila tega zakona o knjižnem
zavarovanju zastavnih pravic nikakor ne za¬
devajo ostalih pravic, ki jih imajo posestniki
železniških prijoritet, in zlasti ne njihovih zahtev
do dohodkov, za katere je porok država.

III. Končna določila.

1. Nadziranje 1 ) podjetništev.

§ 53. Podjetjem železniškim pridani vladni
komisarji naj čujejo nad tem, da se izpolnju¬
jejo dolžnosti, katere jim ta zakon naklada.

Ako sodišče zapazi, da je katero podjetje
mudno v izpolnjevanju svojih dolžnosti, naj to na
znanje da vladnemu komisarju.

Podjetjem, katera ne izpolnijo svojih dol¬
žnosti in posebno naročil, ki jim jih dado so¬
dišča ali upravna oblastva, sme nadzorno ob-
lastvo naložiti globe , do 2000 gold. poleg tistih

32

posilnih drugovrstnih sredstev, katera so dr¬
žavni upravi dovoljena v namenu, da more
čuti nad železniškimi podjetniki.

J ) O.: prigledovanje.

2. Pristojbine ali davščine.

§ 54. Uradna dejanja, kar jih bode o po¬
vodu naprave železniškega vložka, uživajo štem-
peljsko in pristojbinsko prostost.

Po istem povodu pristoja vsem zapisnikom,
odpravkom, vlogam in prilogam štempeljska in
pristojbinska prostost v toliko, v kolikor slu¬
žijo edino v izvedbo postopka v tem zakonu
uravnanega, ne pa razpravam pravdnemu potu
pridržanim.

Vpis zastavne pravice poleg zgornjega
slučaja tudi tedaj ni podvržen vpisnini, kadar
se opravlja na podlogi zagotovila, da bode za
dolg zastavljena nepremična imovina železni¬
škega podjetja, ter je bilo to zagotovilo dano
z listino predno je ta postava veljati začela.

Predevanje železniških zemljišč v druge
javne knjige, katero bi sodišče v slučaju § 45.
uradoma ukazalo, opravlja, se brez
pristojbine; isto velja za predevanje bremen
o tem zavodu, kadar ne ide za to, da bi
se ob enem vpisala kaka prememba v osebi
upravičenca.

Z določili tega zakona se nič ne izpre-
minja obsežek predmetov, katerih vrednost je
pri odmerjanju pristojbinskega namestka (ekvi¬
valenta) jemati v preudarek.

33

3. Izvršitveno določilo.

§ 55. Veljavnost tega zakona se začne z raz¬
glasnim dnevom. 1 )

Izvršiti ga naročeno je ministrom za pra¬
vosodje, notranje reči, trgovino in finance.

’) 2. junija 1874.

b) Ukaz pravosodnega ministra od
31. maja 1874, dz. 87.,

s katerim se na podlogi § 55. zakona od 19.
maja 1874 (dz. 70.) dogovorno z ministri za notra¬
nje reči, trgovino in finance dajo določila o na-

pravljanju in pisanju železniških knjig.

1. naprava železniških knjig.

a) O s n u t j e začasnih vložkov.

§ 1. Vsak vložek imej čelni list.

Na njem je povedati, da je ta vložek začasen, kako
se v trgovinskem življenju navadno imenuje knjižna ednica,
katera je predmet vložku, in v katero mer drži tista želez¬
nica, ki naj se šteje za tako ednico. (§ 8, od. 2, z.).

Mer, v katero drži cesta železna, oznameniti je s tem,
da se pove začetek in konec in to ne samo glavne proge,
nego tudi pritičnih ali stranskih prog, katere bi spadale k
isti knjižni edniei.

Začetne črko omenjenega imena je poočititi na vsaki
za vložek porabljeni poli.

Za pregledno mapo ali pregledni zemljevid (§ 13. št.
2. z.) naj se, če je moči, napravi mapa, katera na enem
listu pred oči postavlja vso železniško progo.

§ 2. Lastninski list in prvi razdelek bremenskega lista
je urediti po obrazcih 1 in 2. (§ 8 .,. od. 3, 4. z.).

Na prvem razdelku bremenskega lista je namestiti
tudi tiste vpise, kar jih je treba vsled postopka po § 16,
od. 2. z. opravljenega.

3

34

§ 3. Priznanilo o vpisih, kar se jih pri osnutju za¬
časnega vložka opravi na državno korist, obračati je na
finančno prokuraturo, katera zastopa državno blagajnico
v okolišu tistega sodnega dvora, pri katerem se odpre
vložek.

b) Ovedovanje železničnih zemljišč.

§ 4. Priprava za poizvedbo železničnih zemljišč naj
železniško podjetje sproži najpred glede tistih okrajnosodnih
okolišev, v katerih je dovršena revizija katastrska za vse
katastrske občine, katerih se želežnica dotika.

Glede ostalih okrajnosodnih okolišev naj podjetje iz¬
prosi odločbo trgovinskega 1 ) ministrstva o tem, je li rok
za priprave zadevajoče gori omenjeno ovedovanje podalj¬
šati do časa. ko bode dovršen pregled katastra v katastr¬
skih občinah, katerih se železnica dotika. (§ 42. zakona).

§ 4. *) sedaj železniškega.

§ 5. Da bode v § 53. zakona zapovedano nadziio-
vanje mogoče, nalaga se podjetju dolžnost, kazala o že¬
lezničnih zemljiščih in mape, ki jih je za železnice ali že¬
lezniške kose, še ne obratu izročene prilagati prošnji po
§ 19. zakona sodišču podani, polagati pred vladnega ko¬
misarja, še predno vpoloži to prošnjo.

Da se je to zgodilo, dokazati je sodišču s potrdilom,
katero da vladni komisar.

§ 6. Za kazala po §§ 19, 35. zakona predlagana je¬
mati je prav trden papir, ki ima tiskane rubrike (predelke).

Glede tajnih določil o obliki papirja in o obmerih
posameznih rubrik naj bode merodavno, kar reče prezident
tistega sodnega dvora, pri katerem se odpre železniški
vložek.

§ T.  Kazalo železničnih zemljišč je sestaviti po ob¬
razcu 3. (§ 8. od. 2. zakona).

Ako posest železniškega podjetja v katastru še ni
poočitena po § 180. v letu 1865 izdanega navodila za iz¬
vršitev katastrske meritve, po. katerem naj vse železniško
ozemlje, kar ga leži v enf katastrski občini, bode samo
ena zemljiška parcela, naj se parcele sestavljajo po tem
navodilu, ko se vpisujejo v kazala železniških zemljišč

35

Tako narejene parcele je zaznamovati s števili, ki slede
prva za poslednjimi katastro-parcelnimi števili, 1 )

Tiste parcele, ki so v katastru naznanjene za stav¬
bene parcele, naj se v kazalih naštevajo pred zemljiškimi
parcelami.

Na enem listu moči je vpisati tudi po več kazal. V'
tem slučaju Se rabi obrazec 4. Števila postavkov se za
vsako kazalo ene katastrske občine začenja zopet od
kraja.

Med posameznimi v isti list vzetimi kazali naj se pri¬
meren prostor pusti prazen za kake odpise in pripise.

§ 8. Kazalom ali spiskom železničnih zemljišč, ki
jih je vpolagati za železnice ali železnične kose, še ne
izročene obratu, naj podjetje prilaga zapiske o katastr¬
skih oznamenilih ali imenih, katera so posamezna zem¬
ljišča imela takrat, ko si jih je podjetje pridobilo, in o
prednikih v posedu, od katerih jih je prejelo.

Te zapiske je urediti po obrazcu 5. (§ 19, š. 1.
zakona).

§ 9. Kot mape je predlagati poverjene posnetke
(kopije) tistih listov katastrske mape, iz katerih so raz¬
vidna železnična in sosedna jim zemljišča. (§ 19 š. 2.
§ 35. zakona).

V oziru na tiste občine, v katerih je kataster bil že
pregledan, narediti je posnetke od že izpravljenih iz¬
virnih map.

Oblast, take posnetke poverjevati, imajo arhivi ka-
tastralnih map 1 ).

§ 10. V slučaju, o katerem govori § 7. od. 2. tega ukaza,
izpolnjevati je tudi pri posnemanju map to, kar veleva
§ 180. v letu 1865 izdanega navodila v izvršbo katastr-

§7. *) Po razp. fin. min. 22. aprila 1898, š. 14231 ni
za vse žel. ozemlje v isti kat. občini napravljati samo
ene parcele, kadar železnica yodi po cestah ali preko
njih, katerih si ni pridobila. V takih slučajih je žel. pare
poddeliti (Uk. 1898. s. 111 )

§ 9. *) Po razp. fin. min. pril. 3. 1. 1884. š. 26.

ima to oblast c. k. evidenčni zemljemerec dotičnega
ozemlja.

§ 10. ') Gl. op. pri § 9.

3 *)

36

ske meritve, pri čemer je novo narejene parcele zaznamovati s
tistimi parcelnimi števili, ki so našteta v kazalih nepremičnin.

Tako napravljene posnetke dati je po arhivu kata-
stralnih map poveriti v tem, da so obriski pravilni. 1 )

§ 11. Ako se posest železniških zemljišč ne
vjeraa s tem, kar razkazuje poverjeni posnetek mape, to
je z rudeče-punktiranimi črtami poočititi, kar je treba na
tem posnetku predrugačiti, držeč se zaukazil danih o sestav¬
ljanju in zaznamovanju katastralnih parcel

§ 12. Ako so glede na posamezne dele katastrskih
parcel v moči taki pravni razmeri, katere bi bilo vpisati v
drugi razdelek železniškega imovinskega lista ali v drugi
razdelek bremenskega lista, to je te dele na posnetku
mape s svetlomodrimi črtami odmejiti ter zaznamovati
z drobci (delini) svetlomodre barve.

Tem drobcem bodi katastralno-parcelno število štev-
nik, a imenovalnike je določati počenši od 1 po aritme¬
tičnem povrstnem redu.

§ 13. Ta kazala, katerih predmet so vpisi v drugi
razdelek imovinskega in drugi razdelek bremenskega lista
spadajoči, uravnati je po obrazcih 6 in 7. (§ 8, od. 2 in
4 zakona).

Pri vpisovanju v ta kazala izpolnjevati je predpise
veljavne o vsebini zemljiškoknjižnih vpisov (§§ o, 98, zz.
§ 9, od. 1 z. instr.)

V rubriko določeno za mapno število teh kazal je
vpisavati katastralno število parcele, na katero se nanaša
vpis, in kadar je po § 12. tega ukaza narediti drobec,
le-ta drobec.

§ 14. Vsa taka katastralno-parcelna števila, ki se
utegnejo predrugačiti po pregledu katastra ali vsled tega,
kar se naredi zaradi razvidnosti katastra, šteti je za za¬
časna števila in postavljati v kazalih med oklepaje:

Podjetje naj začasna oznamenila in pa predrugačbe
v posnetkih map storjene sestavi tako, da bode kata¬
strskemu oblastvu služilo v pojasnjenje, in kolikor je
zaradi razločnosti potrebno, naj jih poočiti z nariski.

§ 15. Kolikor se vsled ovedeb, storjenih zaradi za-
sledbe železničnih zemljišč pokaže potreba, kazala in po¬
snetke map kako predrugačiti, naj jih predrugači okrajno
sodišče ali pa pod sodniškim nadzorom podjetje samo.

37

Ako bi take predrugačbe kazile razločnost, sme se
podjetju naložiti, da predloži nova kazala ali nove po¬
snetke map.

Kazala, ki se najdejo da so prav ali ki so bila iz-
pravljena, skleniti (završiti) je s črtami, ki se potegnejo
poprek po celi širini listov.

§ 16. Sestavo, katero mora podjetje po § 14. od. 2 tega
ukaza narediti in kjer je potrebno, izpraviti po tem, kar se
je pri poizvedovanju našlo, naj okrajno sodišče pošlje pri¬
stojnemu katastrskemu oblastvu ter ga poprosi, da sodnemu
dvoru, pri katerem se piše železniški vložek, da na znanje,
če je pri začasnih oznatnenilih ostati ali pa če kaže zameniti
jih s kakimi drugimi, in v koliko se je pri ugotavljanju
katastra našlo, da so posnetki map prav izpremenjeni.

Zaprosbo je raztegniti tudi na to, naj se vsaka pre-
memba v katastru, ki se pripeti glede oblike in oznamenila
železničnih in sosednih jim zemljišč, zaporedoma naznanja
gori omenjenemu sodnemu dvoru.

§ 17. Kadar je vsled uradnega dejanja, opravljenega
v železniškem vložku predrugačiti podobo ali oznamenilo
katastrske parcele, naj se sodni dvor, pri katerem se piše
železniški vložek, tudi takisto, kakor se je v § 16. povedalo,
pomeni s pristojnim katastrskim oblastvom.

§ 18. Ako je iz priobčila katastrskega oblastva
videti, da se kako začasno oznamenilo lahko pridrži, je
izbrisati oklepaje, med katerimi stoji to oznamenilo.

Kadar se predrugačba v mapi z rdečimi pikami prizna
da je prav, tedaj je po mestih s temi pikami zaznamovanih
potegniti rdeče črte.

§ 19. Kar se je v katastru glede železničnih ali so¬
sednjih jim zemljišč predrugačilo, to je po priobčilu pre¬
jetem od katastrskega oblastva predrugačiti tudi v želez¬
niškem vložku in v mapi, ako ne brani praven zadržek.

Kadar je takšen zadržek, je katastrskega oblastva
priobčilo hraniti pri mapi dotle, dokler ne dojde prošnja
za knjižno izvedbo v katastru storjene premembe.

§ 20. O tem, kar se je v železniškem vložku ali v
mapi po §§ 18, 19. tega ukaza predrugačilo, dati je na¬
znanilo železniškemu podjetju, da se napravi skladnost s
tem, kar si podjetje samo o svoji posesti zapisuje.

3 (19)

38

§ 21. Predrugačbe v mapi je opraviti po izvedencu,
kadar zemljeknjižnik ne zna dotičnih znamenj, kakor bi
trebalo.

§ 22. Ako se kaj zemljišča pozneje pridobi ter pred-
lože nove mape, ni treba prememb v posesti vpisavati v
stare mape, marveč rabiti je precej nove mape namesto
starih. Stare mape je poočititi z znamenjem, da niso več
v rabi, ter hraniti pri zemljiškoknjižnih spisih.

c) Osnutje dokončnega vložka.

§ 23. Kadar je več železniških prog ali potez, tedaj
je kazala, ki naj tvorijo skup oba razdelka železničnega
imovinskega in drugi razdelek bremenskega lista, tako
dejati v red, da za glavno progo pridejo postranske proge.

V prvem kazalu železničnih zemljišč postranske proge
vzklicavati se je na tisto kazalo železničnih zemljišč glavne
proge, katero obsega parcelo, s katero se stika postranska
ali krilna proga. (§ 41. zakona).

Kazala železničnih zemljišč je zaznamovati z rimskimi
številkami v aritmetičnem povrstnem redu. Kazala spadajoča
k drugemu razdelku železniškega imovinskega, in k drugemu
razdelku bremenskega lista zaznamovati je s tistimi rimskimi
številkami, ki so bile pristavljene kazalom železniških zem¬
ljišč, zadevajočim iste katastrske občine.

§ 24. Prvemu listu železničnega imovinskega lista
pridodati je nekoliko po obrazcu 8. uravnanih listov, v
katere se vpiše, kar se tiče tega razdelka. V rubriki določeni
vzklicevalnim številom poočititi je katastralne parcele, ka¬
terih se tičejo vpisi, s pristavljeno številko dotične katas¬
trske občine in s številom postavkov.

V drugem razdelku železničnega imovinskega in v
drugem razdelku bremenskega lista je izvršiti vpise na listih
določenih posameznim katastrskim občinam. Kadar se
kateri vpis tiče več katastrskih občin, naj se vpiše stvar
na tistem listu, kateri je po vrsti najprednji, a v ostalih
listih je z opomnjo pokazovati na izvršeni vpis.

§ 25. Pri odmerjanju prostora posameznim listom in
njih razdelkom misliti je na to, da ga bode dovolj za dalj
časa. Drugemu razdelku imovinskega in drugemu razdelku
bremenskega lista priložiti je primerno število pol čez
potrebo za tega delj, da bode moči katastrskim občinam,
katere v teh razdelkih še niso naštete, odpreti nove listove.

39

Kadar jp prostor lista spadajočega k drugemu raz¬
delku bodi iisioviriskega bodi bremenskega lista napolnjen,
smejo se Vpisi nadaljevati na belem prostoru kakega k
istemu razdelku spadajočega lista.

Ako takega ni, osnovati je za nadaljevanje vpisov
dopolnilni sešitek k dotičnemu listu oziroma njega razdelku.

Da podaljšek spada k prvotnemu listu, to je poočititi
z vzajemnim vzklicem.

§ 26. Dokler železniški vložek ni vezan, držati je
skrbno v redu pole k njemu spadajoče ter paziti, da se ne
raztresejo, kadar jih je treba za rabo.

Predno se železniški vložek da vezati, zaznamovati
mu je vsako stran s števili, ki zaporedoma teko od kraja
do konca tudi tedaj, če se iz njega napravi po več zvezkov.
Ta povrstni red števil je nadaljevati tudi v dopolnilnih se-
šitkih, če se kateri nasnuje.

Prezident sodnega dvora, pri katerem se piše vložek,
naj na vsakem zvezku, in tako tudi na vsakem dopolnilnem
sešitku navede, koliko strani da ima, ter naj pristavi svoj
podpis in pritisne uradni pečat.

Na preglednem listu, ki se vlaga za čelnim listom,
postaviti je podatke, po katerih je moči najti posamezne
liste in njih razdelke.

§ 27. Kadar se več knjižnih ednic zedini v eno ali
ena razdeli na več njih, sme se, ako preglednost s tem
ne trpi, celi ali pa nekolikšni predevek vsebine obeh raz¬
delkov imovinskega in drugega zazdelka bremenskega lista
iz starega na novi železniški vložek nadomestiti z vza¬
jemnim vzklicem.

A rimske številke v oznamenilo katastrskih občin,
in na posameznih polah očitne začetne črke od imena
knjižne ednice je vsakakor nadomestiti z oznamenili, kakor
se vjemajo z novim železniškim vložkom.

d) Razvid o napredku del.

§ 28. Sodni dvor, pri katerem se odpre začasen
vložek, naj od okrajnih sodišč, katerih delo je železnična
zemljišča ovedovati, od časa do časa zahteva priobčenja,
kako napreduje to ovedovanje, ter je dolžan dotle, dokler
se ne naredi končnoveljaven vložek, vsako četrt leto po¬
ročati, kako stoje ti poslovi, in kaj se je na to stran za¬
pazilo pri uradovanju sodnega dvora in okrajnih sodišč. 1 )

40

Ta poročila naj po višem deželnem sodišču dohajajo mi¬
nistrstvu pravosodja.

2. Pisanje železniških knjig.

a) Listinska zbirka.

§ 29. Listinsko zbirko je pisati za vsako knjižno ed-
nico posebej, a kadar eno podjetje ima več knjižnih ednic,
takrat jo je pisati vkupno za te ednice.
b) Uporaba zemljiškoknjižnega navodila.

§ 30. Na železniško knjigo, kako jo je pisati ali vo¬
diti, naj se ukaz od 12. januarja 1872 (dz. o) zmisloma
uporablja v toliko, kolikor v naslednjih določilih ni kaj
drugega ukazano.

§ 31. Vloge, ki se tičejo pisanja železniške knjige,
vpisavati je v poseben dnevnik, ki ga je osnovati za-nje.

Spise, ki se tičejo pisanja železniške knjige, hraniti
je v zemljiškoknjižnem uradu, vendar posebej, t. j. odločene
od zemljiškoknjižnih spisov.

Prepušča se prezidentom sodnih dvorov, pri katerih
se pišejo železniške knjige, kakor oni sprevidijo, ali se
napravijo iskalniki (kazala), da bode laglje kak vpis v že¬
lezniških knjigah najti.

tj 32. Kadar kedo tako zahteva, lahko se poseben iz¬
pisek iz železniške knjige naredi s to omejitvijo, da bode
razun tega, kar ima čelni list v sebi in razun še veljavnih
spisov lastninskega lista obsegal ali samo tiste vpise, ki
se tičejo cele knjižne ednice, ali pa samo one, ki se na¬
našajo na posamezne dele knjižne ednice.

S kraja naj se na vsakem izpisku prav očitno po¬
stavi, če je posnet iz začasnega ali pa iz končnoveljav-
nega vložka.

§ 33. V moč pride ta ukaz tisti dan, katerega bode
razglašen. ! )

§ 28. 1 ) O napredkih v napravi železniške knjige
(§ 28. uk. prav. min. 31. maja 1874. 1., dz. 87) je dajati
v bodoče izkaz samo enkrat na leto, in to konci vsakega
leta; izkazu je priložiti spisek vložkov železniške knjige
in prememb, ki so v njih nastale med letom (§ 401. od.2. or.).

Prav. .min. je z u. 8. dec. 1899, uk. 50. izdalo za
navedeno poročilo tiskovino (A) tikajočo se napredka v
napravi žel. knjige in drugo (B) o otvoritvi začasnih žel.
vlog in prememb v njih.

§ 33. ') 20. junija 1874.

41

*) h.: teretovnica.

Obrazec št. 3 k § 1 .
Imovinski (popisni) list. 1 ) Prvi razdelek.

‘) h,: imovnica železnička.

42

Obrazec št. 4. k § 7.

Imovinski list. Prvi razdelek.

Obrazec št. 5. k § 8.

Zapisek o katast. oznamenilu in prednikih v po-
sedu. 1 )

Dežela:

Okrajno sodišče: Katastrska občina:

'I'.: posesti.

. *). Za »staro« katastrsko število povedati je tisto število, a
Katerim je bilo zemljišče zaznamovano ta čas. ko ga je železno-
cestno podjetje za se pridobilo. V rubriki odločeni »novim« kata-
stralmm številom postaviti je parcelno število, kakor i‘e vpisano v
kazalu železniških zemljišč.

43

44

II. (IX.)

Predpisi o rudniških knjigah *]

1. Iz občega rudniškega zakona od 23. maja
1854, dz. 146.

Člen V. Vse one rudozdelnice (topilnice) in druga
podjetja, za katerih ustanovitev so dopustila (koncesije)
do sedaj sicer dajala rudarska oblastva, katerih ustanovitev
pa po novem zakonu v prihodnje več ne podeljujejo ru¬
darska oblastva, so podrejena od časa, ko pride ta zakon
v veljavo, tako glede podelitve dovoljenja za njih ustano¬
vitev, kakor tudi glede nadzorovanja njih obrata oblastvom,
ki so postavljena za vodstvo obrtnih zadev in tovaren sploh.

Določbe, ki so obsežene o takih podjetjih v plavžnih
redih, združbenih predpisih in drugih zakonih, ostanejo
vendar še v moči, dokler se ne bodo izdale druge odredbe
v obrtnih in tovarniških zakonih.

S posebnimi ukazi se ustanovi, kako se naj ta po¬
sestva prenašajo v zemljiške ali druge javne knjige.

§ 7. Kedor more nepremično lastnino zakonito pri¬
dobiti in posedovati, je tudi vsposobljen, da doseže ru¬
darske pravice ter pridobi in poseduje rudnike.

§ 8. Uradniki, ki so nastavljeni pri oblastvu, kateremu
pristoja neposredni javni nadzor o rudarstvu ali prva od¬
ločba o rudniški podelitvi, dalje soproge in pod očetovsko
oblastjo stoječa deca (otroci) takih uradnikov, ne smejo v
okraju teh oblastev niti rudariti niti rudniške lastnine pri¬
dobiti ali posedovati.

§ 40. Kedor hoče po rudarskem oblastvu pridobiti
lastninsko pravico do pridržanih rudnin, ki se dobe v mejah
določenega prostora in pravico njih pridobivanja s potrebnim
rudniškim obratom ali pravico za napravo in obrat lastnih
pomožnih staveb ali okrožnih rovov, mora prositi v prvem
slučaju za podelitev, v drugem pa za dopustilo (koncesijo).

*) Posebni predpisi o vodstvu rudniških knjig in
zlasti določila o pristojnosti, obsežena v njih, se ne iz-
preminjajo. (Člen XVII. uv. zak. k sodn. prav).

45

§ 49. črka f. Prošnje za podelitev morajo izreči,
je-li zaprošene mere vpisati samostalno v rudniško knjigo,
ali jih je pripisati ondi že vpisani napravi (rudniku) kakor
novo sestavino.

§ 64. Vsako podeljeno polje se mora, če ni po
okrožnih ustavih nič druzega določenega, najdalje tekom
enega leta po pravnomočni podelitvi, privzemši vse sosedne
rudniške posestnike in rudosledne podjetnike ter zemljiške
posestnike, na podlagi podelitvene listine in legokaznice
(legovida, lista o legi) izmeriti in na vrhu (na površju)
omejičiti.

§ 66. O izvršenem omejičenju je napraviti zapisnik,
kjer je vsak mejnik natanko popisati in lego mejnikov
vpisati v legokaznico.

Zapisnik mora potrditi rudarsko oblastvo, ki ga poda
sodnemu oblastvu, da ga vpiše v rudniško knjigo.

§ 85. Rovi in predori izven podeljenega polja, ki
služijo v njegovo vspešneje obratovanje (pomožni rovi,
pomožni predori), se smejo napravljati in rabiti (delati) le
s privoljenjem rudarskega oblastva.

§ 86. Če prosi posestnik rudnika za kako pomožno
zgradbo s svobodnega polja k svojemu lastnemu rudniku,
naj se mu to dopusti, potem ko so se zaslišala udeležena
oblastva in stranke, in ko se je odločilo o vgovorih zoper
dopustilo.

Dopuščeno zgradbo je pripisati v rudniški knjigi kakor
pritiklino jamskemu polju prosilca.

§ 88. Tako pomožno zgradbo je dovoliti še-le potem,
ko so se preiskale vse krajevne razmere in ko se je spo¬
znalo, da je zgradba dopustna in potrebna ter vpisati jo je
v rudniški knjigi kot samostojno rudarsko dovolilo.

Tudi se morajo vpisati obveznosti, ki jih je prevzel
pomoči potrebni rudniški posestnik, kot breme na njegovo
posestvo v ustanovitev stvarne pravice.

§ 90. Rudniška podjetja, s katerimi se ima celo rud¬
niško okrožje (revir) z rovi odkopati, ali rudninska ležišča
odkriti v globokejših legah in njih odkopavanje olajšati
na kateri koli si bodi način, se imenujejo okrožni rovi.

§ 103. V razsodilu je ob enem po izvidu izvedencev
judi začasno odločiti o načinu in velikosti odškodovanja.

Kedor se ne zadovoljuje s to odločbo, temu se pri¬
držuje sicer pravdna pot, rudniški posestnik pa ima pra¬
vico, zahtevati takoj, kakor hitro je odkupnino sodno po¬
ložil, ali letno odškodnino pupilarno zavaroval, »la se mu
prepusti zemljišče.

§ 109. Podeljene jamske mere (§ 63.). osredki (§ 74.),
pomožne zgradbe (§ 85.) in okrožni rovi so nepremična
lastnina in predmet vpisa v rudniško knjigo. Kje in kako
je le-to voditi, to določajo posebni predpisi.

§ 110. Okrožni rovi se vpisujejo v rudniški knjigi
na posestnem listu imetnika rovov kakor pravica, obvez¬
nosti pa, ki so jih prevzeli drugi posestniki jam pogodbeno
proti imetniku rovov, kakor breme na tista njihova po¬
sestva, ki so s temi obveznostmi zavezana. Obveznosti po¬
sestnikov pozneje podeljenih jamskih mer, ki prevzamejo
dajatve imetniku rovov že s pridobljenjem svojih mer (§ 96.),
so obsežene v njih podelitvenih listinah.

§ 111. Na novo podeljene jamske mere se po yolji
piridobilca v rudniško knjigo lahko vpišejo samostojno, ali
pa pripišejo kakemu ondi že vpisanemu posestvu.

Odmerjeni osredki (§ 74.) in pomožne zgradbe, ki se
dovolijo posestniku jam k njegovim lastnim jamam (§ 86.),
se morajo pripisati vselej glavnemu posestvu, skupni
osredki (§ 74.) in samostojne pomožne zgradbe (§ 87.) pa
se morajo vpisati posebej.

§ 112. Posebej podeljene jamske mere ali jamska polja
se lahko brez razločka, če so last taistega ali različnih
posestnikov na njih prošnjo spojijo (zložijo) v eno samo
večje polje z enim glavnim rudnikom :

a)  če mejijo neposredno drug na druzega;

bj  če se da s spojitvijo primerneje rudariti.

Če so na različnih takih jamah različna hipotekarna
bremena, ali ista bremena v drugem redu vpisana, se sme
zložitev jamskih polj dovoliti le tedaj, kadar upniki pritrdijo
in izjavijo, v katerem redu naj se prenesejo bremena na
spojeno posestvo.

§ 103. 1. Dopustna je zemljiškoknjižna zabeležba po
§ 103. rudn. z. podane tožbe, naj se opravi sodna cenitev
v svrho rudarstva razlaščenih zemljišč. 13. nov. 1900, š.
15373, uzb. 367.

47

§ 114. Pred dovolitvijo zložitve se mora vršiti vselej
razprava po določbah §§ 54. in 57., pri kateri je treba
preiskati, če je dopustno prošnji ugoditi (§ 112.), in na¬
praviti nov legokaz (legovid).

§ 114. Daše odstrani nastali dvom, je-li dopustno, na
podlagi prvotne podelitve v rudniški knjigi že posebej vpi¬
sane jamske mere ali jamska polja zediniti v en rudniško-
knjižni predmet s tem, da se pozneje skupaj vpišejo, in’
je-li za to dovoljenje pristojno rudarsko sodišče samo in'
neodvisno od rudarskega oblastva, določa min. u. od 1
oktobra 1857, ciz. 184.: 1. Zzložitvijo  (§§ 112. — 114
rud. zak.) se zedinjajo neposredno sosedne jamske mere
ali jamska polja v zakonito omejenem številu, v svrho
prikladnejšega rudarjenja, z izdatkom nove podelitvene lis¬
tine v en sam rudniški in rudniškoknjižni predmet. — Z
skupnim vpisom  (§§ 49, lit. f. in 111. rud. zak.) se pa
sosedne ali raztresene jamske mere ali jamska polja v po¬
ljubnem številu zedinjajo le rudniškoknjižno v veči
in vrednejši zastavni predmet. 2. Z ozirom na določbe
§§ 117. in 118. rud. zak. se lahko posebej podeljene,
kakor tudi kot samostojna posest v rudniški knjigi že
vpisane jamske mere ali jamska polja pozneje na prošnjo
rudniškega posestnika rudniškoknjižno vpišejo skupaj. —
Bistveno potrebno za to pa je, da morajo hipotekarni upniki,
ki so zavarovani na različnih jamskih merah ali jamskih
poljih, ravno tako kakor v slučajih §§ 117. in 118. rud.
zak., pritrditi in proti vsakemu vgovoru varno izjaviti, v
katerem redu naj se preneso bremena, ki so vknjižena na
različnih rudniških predmetih (entitetah), na posestvo, ki
se naj rudniškoknjižno zedini. 3. Rudniške mere in rud¬
niška polja, ki jih je vkupno vpisati, je navesti kakor po¬
sebne sestavine rudniškoknjižne entitete, ki je nastala z
vkupnim vpisom, da bo možno v slučaju poznejše delitve
ali v slučajih odvzetja ali opustitve katere vkupno vpisanih
jamskih mer ali jamskih polj, izločiti posamezne entitete
in na te pridobljene pravice. 4. Za dovolitev poznejšega
rudniškoknjižnega vkupnega vpisa posebej podeljenih in
v rudniški knjigi že vpisanih jamskih mer ali jamskih
polj je pristojno v izvrševanje rudniško sodne oblasti
postavljeno zborno sodišče prve stopinje samo in neodvisno
od rudniškega oblastva, v kolikor ni vkupni vpis posledica
zložitve, ki jo rudniška oblast obenem dovoli. — Zborno

48

Če ležijo posamezne jamske mere, ki se imajo zložiti,
v okolišu različnih rudarskih oblastev, se sme zložitev
dovoliti le v sporazumu vseh teh oblastev. Če bi le-ta ne
odločila soglasno, odloča o tem skupno više oblastvo, ki
določi ob enem tudi rudniško knjigo, v katero je vpisati
zedinjeno celoto.

Če se je prošnji ugodilo, se izda z ozirom na pr¬
votno podelitev nova podelitvena listina in se popravi
rudniško knjigo.

§ 115. Enojna jamska mera se sme le takrat pro¬
storno deliti, če se zedini vsak njen del s sosednim samo¬
stojnim jamskim posestvom.

Hipotekarna bremena, ki so na razdeljeni jami, pre¬
idejo na cela posestva, katerim se deli pripišejo. Če so pa
na teh že druga bremena, ali v drugem redu, se zahteva
da pritrdijo hipotekarni upniki in da izjavijo, kako naj so
njih terjatve prenesejo.

§ 116. Razdelbeni načrt se mora predložiti rudarskemu
oblastvu, da ga potrdi, in potem, ko je potrjen, izročiti
sodnemu oblastvu, da izpravi rudniško knjigo.

§ 117. Vsa nadnevna poslopja, delavnice in naprave,
ki so potrebne za izvrševanje rudarske pravice, ali katere
v to določi posestnik rudnika, tvorijo z rudnikom eno celoto.

sodišče bode vendar radi potrebnega soglasja rudniške
knjige z beležno knjigo rudarskega glavarstva moralo obvestiti
rudarsko oblastvo o dovoljenem in v rudniški knjigi iz¬
vršenem vkupnem vpisu rudniških entitet. 5. V Dalmaciji,
kjer so imeli do uvedbe javnih rudniških knjig rudniške
entitete v razvidnosti le po rudarskooblastvenih podelitvenih
in dovolitvenih knjigah, je pristojno za dovoljenje vkupnega
vpisa, če se ne izvrši na podlagi sodobne zložitve jamskih
mer ali jamskih polj, po določbah min. u. od 20. jul. 1857,
dz. 135 in 138 za izvrševanje rudniškosodne oblasti po¬
klicano zborno sodišče prve stopinje; rudniškosodno do¬
voljeni vkupni vpis v podelitveni in dovolitveni knjigi pa
mora opraviti rudarsko oblastvo, kateremu je poverjeno
vodstvo te knjige.

§ 117. 1. Nadnevna zemljišča, ki vsled odmembe
rudniškega posestnika dejansko služijo v svrhe rudnika,
se morajo, neozirajoč se na voljo rudniškega posestnika,
vpisovati v rudniško knjigo. 7. dec. 1904, š. 18849, uzb. 855.

49

Odmemba teh posestey za sestavine rudnika se mora
vpisati tako v rudniški knjigi, kakor tudi zaznamiti v zem¬
ljiških in drugih javnih listinah, kjer se morda nahajajo.

Ako so na slednja posestva predznamovane hipoteke,
se more zedinenje izvršiti le s pritrditvijo predznamovanih
hipotekarnih upnikov. Ce bi ti ne pritrdili, je posestniku
dano na voljo, pri sodišču položiti ali predznamovani
hipotekarni dolg, ali pa njegovo cenilno vrednost, ki se
naj sodno določi.

§ 118 . Katera druga, če tudi ne neposredno rudar¬
jenju služeča nepremična posestva hoče rudarski podjetnik
z rudnikom rabiti in z zaznambo v javnih knjigah zediniti
z njim v eno celoto, to je pripuščeno volji posestnika, ako
ne nasprotujejo politični predpisi in tudi vpisi v javni
knjigi niso na poti temu zedinjenju.

V slučaju, da bremene na njih hipotekarne terjatve,
veljaj odločba § 117.

§ 119 . Na nobeno z rudnikom knjižno zedinjeno
zemljišče (§§ 117., 118.) se ne sme, dokler to zedinjenje
traja, v zemljiških ali drugih javnih knjigah, kjer se morda
nahaja, izvršiti nikak vpis z ozirom na posestni ali bre¬
menski stan, in v rudniški knjigi izvršeni vpisi se raztezajo
tudi na zemljišča na svetlem ležeča ki so pripisana
rudniku.

§ 120. Cim pa preneha odmemba takih zemljišč
(§§ 117., 118.) za rudarjenje, se morajo tudi v rudniški
knjigi od rudnika odločiti in postaviti v dotične predelka
v zemljiških ali drugih javnih knjigah, kamor po svoji
lastnosti spadajo, z vsemi bremeni vred, ki so se med tem
nanje vpisala v rudniški knjigi.

Razmere obdačevanja se pa s tem zedinjenjem ali
ločenjem nič ne spreminjajo.

§ 121 . Na rudniško pritiklino se ne more seči po¬
sebej z izvršbo.

Pritiklinam vsakega rudnika je šteti zlasti ondi na¬
hajajoče se, za rudarjenje določene živali, stroje, orodje in
priprave, zaloge materijala, pridelkov in drugih reči ter
rude in druge izdelke, ki po kakovosti obrtovanja še niso
v prodajnem stanju.

§ 131 . Podelitev rudnika daje posestniku ob enem
pravico:

4

50

a)  odkrivati dalje rudna ležišča in narejati za kopanje
rudnin v lastnem polju, rove, predihe, jamske in na-
dnevne naprave;

b)  narejati v pridobivanje, vlačenje, (spravljanje, izva¬
žanje), pripravljanje in izgotavljanje rudnin v blago,
v zračenje (dovajanje za dihanje sposobnega zraka)
in odpeljavanje vode (izpraznenje vod iz jam), vsa¬
kovrstne naprave, stroje in delavnice, kamor je pri¬
števati zlasti tudi rudne mline in razdrobljevalnice,
stope, izpiralnice, plavže, amalgamovnice. mline za
razločevanje srebra, rudne žgalnice, koksove peči,
lužnice, kristalizovalnice in rudne kovačnice;

c)  narejati za obrat rudniških naprav, ribnike, jezove
in vodovode;

d)  napravljati za odhod in prihod ljudi in živali, za
privoz in odvoz rudniških potrebščin in izdelkov poti,
steze, mostove in železnice, za sipanje izspravljenih
rudnin izsipališča;

e)  graditi, držeč se obstoječih zakonov in predpisov, po¬
slopja v varstvo rudarstva, strojev, tvarin (materi-
jalij) in izdelkoy in za stanovanje delavcev, paznikov
in delovodij;

f)  izvrševati v svojih delavnicah s svojimi delavci za
rudnik rokodelstva;

g)  preskrbljevati lastno delavsko osobje s potrebnimi
živili, toda brez obrtniškega dobička.

§ 135. Od več solastnikov rudnika se sme sicer
vsak deležnik tudi v rudniški knjigi kakor posestnik svojega
deleža vpisati, in ga sme knjižno drugim oddati, kakor
tudi zastaviti.

Taka knjižna delitev rudniške lastnine pa brez do¬
voljenja rudarskega oblastva na več kakor šestnajst delov
celote (vsega rudnika) ni dopustna. Kjer sedaj obstojajo
manjši deleži, se nadaljno deljenje ne sme dovoliti, in
kakor hitro se zedini več manjših delov, se nadaljno raz¬
kosanje pod šestnajstino ne sme več dopustiti.

§ 137. Ako se mora solastnina rudnikov razdeliti v
manjše dele kakor je šestnajstina celote, se to, če ru¬
darsko oblastvo ni dovolilo (§ 135 .), ne more zgoditi dru¬
gače, kakor da se napravi rudarska družba (§ 138 .).

51

Ustanovitev rudarske družbe se mora rudarskemu
oblastvu naznaniti in v rudniški knjigi zaznamiti, ter o
tem narejeno listino, potem ko se je potrdila, pri rudarskem
oblastvu vpisati, da jo vsakdo lahko vpogleda.

§ 140. Deleži družbenega premoženja se imenujejo
kuksi in imajo pravno lastnost premičnih stvari

§ 141. O imetnikih kuksov vsake rudarske družbe
se vodi zaznamek (družbena knjiga) le pri rudarskem
oblastvu. Knjižna lastnina rudarske družbe se more le v
celoti zastaviti ali sicer obremeniti..

§ 145. Pooblastilo ravnateljstva (rudarske družbe)
in načelstva za sklepanje opravil je presojevati iz njegove
službene pogodbe, ta pa mora ležati pri rudarskem oblastvu
kakor tudi pri rudniški knjigi, da jo lahko vpogleda vsakdo.

§ 168. Tukaj dane predpise (§§ 138—167) je upo-
trebovati tudi na že obstoječe rudarske družbe. Rudarska
oblastva jih morajo tedaj v sporazumu s sodnimi oblastmi

§ 168. Izvršujoč ta predpis določa u. prav. min. od
13. dec. 1854, dz. 314 (za Dalmacijo od 20. jul. 1857,
dz. 139): § 1. Vsako rudarsko oblastvo naj v svojem

okraju že obstoječe rudarske družbe sporazumno s sod¬
nimi oblastvi, če treba z uporabo § 224. rud. zak., pozove
da predlože tekom primernega roka, ki se naj določi,
sklepe, katero so storile glede svojih ustavov v popravo
svojih družbenih razmer v zmislu določil novega rudar¬
skega zakona, kakor tudi o volitvi ravnatelja in izberi
tvrdke z k tem pripadajočimi listinami, da se preskusijo in
odobre ter v rudarski knjigi zaznamijo in v javno vednost
pri rudarskem oblastvu vpišejo. — § 2. Pri tem so pozvati
one rudarske družbe, katerih posamezni deležniki so sedaj
v rudarski knjigi glede svojih deležev kot posestniki
vpisani, zlasti tudi, če naj se pisanje zaznamka o imet¬
nikih kuksov v zmislu § 141. rud. zak. prepusti izključ¬
no rudarskemu oblastvu in se tedaj vpis posameznih de¬
ležnikov v rudarski knjigi izbriše, ali če vztraja rudarska
družba pri tem, da se posestni stan kuksov nadalje vodi
v rudarski knjigi. — § 3. Pri opravljanju tega posla je ru¬
darske družbe o olajšavi, ki se daje prometu s kuksi, s tem
da se izločijo iz rudarske knjige in da se izdajo za pro¬
dajo kakor premično imetje pripravni kuksni listi, za^

4*

52

prisiliti, da svoje družbene določbe popravijo, volijo rav¬
natelja, izbero tvrdko in da predlože o tem listine, v to
da se potrdijo, v rudniški knjigi zaznamijo in v javno
vednost vpišejo pri rudarskem oblastvu.

§ 185. Vsak rudniški posestnik je zavezan: Cim se
razširijo postranske zgradbe, v katere se cepi jamska
zgradba, na več kakor sto sežnjev, napraviti natančne iz¬
kaze o rudniški meji in označiti na njih vse zgradbe, tako

dostno poučiti in opozoriti na to, da jim je, ako jim je
več do nadaljnega vodstva rudarsko knjižnega posestnega
stanu, to v zmislu § 135. rud. zak. sicer dano na voljo,
da pa bodo sodna in rudarska oblastva nadzorovala na¬
tančno, če se izpolnujejo istotam dane določbe o bodoči
omejitvi delenja deležev. — § 4. Ako se izreče pri po¬
svetovanju potrebna večina glasov posestnikov treh četr-
tinlc vseh deležev rudarske družbe (§ 154. rud. zak.) za
to, da se naj prenese zaznamek o imetnikih kuksov iz¬
ključno rudarskemu oblastvu, mora sodišče odrediti, da
se v rudarski knjigi izbriše vpis posestva posameznih
deležnikov in da se vpiše posest na rudarsko družbo
kakor celoto, ali da se jo v posesti pusti. — § 5. Ako so
na deležih posameznih deleležnikov take rudarske družbe
vpisani dolgovi ali druga bremena, tako je glede teh že
vpisanih bremen voditi rudarsko knjigo dalje, dokler ne
ugasnejo, na kuksne liste takih deležnikov pa naj sodišče
predno jih jim izda, zaznami obstoj teh dolgov in bre¬
men. Novih dolgov ali drugih bremen tudi na take deleže
ni dalje vpisovati. Posestnikom slednjih je pa dano na
voljo, deleže brez škode za knjižna bremena, ki so na
kuksnih listih zaznamovana, otujiti in zastaviti.—§ 6. Ako
dovoli sodišče glede še obstoječih knjižnih bremen takih
kuksov nadaljni knjižni prenos ali drug vpis, ali izbris,
mora rudarsko oblastvo o tem obvestiti imetnika kuksa, ki
je vpisan v družbeni knjigi. Ako se vpelje na kuks te
vrste radi zaostalih plačil izvršba ali če se mu imetnik
odpove, je postopati glede obveščenja knjižno vpisanih
upnikov po predpisu § 169. rud. zak. — §7. Vse vloge, ki
jih morajo vložiti stranke izvršujoč § 168. rud. zak. v

popravo ustavav in rudniške knjige glede že obstoječih
rudarskih družeb, kakor tudi opravila in izdatki sodnih in
rudarskih oblastev, so prosti kolka in pristojbine.

53

da je videti na izkazu vsako razširjanje kraja, ki prisega
petdeset sežnjev.

Rudarsko oblastvo sme to izkaze v svrho poprave
okrožnih listov in le v službeno rabo vsaki čas pogledati
in prerisati, pri tem se mora pa omejiti na označenje po¬
deljenih mer in v njih odkritih položeb.

§ 193. Ako se glede pripustitve kake v § 191. na¬
vedenih rudarskih služnosti udeleženci pogode, je pred¬
ložiti ta dogovor rudarskemu oblastvu, ki ga mora, potem
ko ga je preiskalo, z ozirom na potrebnost kakor tudi na
primernost plačila potrditi (§ 197.) in sporočiti sodnemu
oblastvu, da ga vpiše v rudarsko knjigo.

§ 194. Ako se udeleženci ne morejo zediniti, mora
odločiti rudarsko oblastvo o dolžnosti prevzetja služnosti
in nje obsegu, znesek povračila pa določiti, začasno s
pridržkom pravne poti, če treba s privzetjem izvedencev.

§ 197. Od rudarskega oblastva potrjene pogodbe
(§ 193.) o rudarskih služnostih in o tem izrečena razsodila
imajo moč tudi proti hipotekarnim upnikom služečega in
gospodujočega posestva.

§ 260. S tem (izrekom, da je rudarska pravica ugas¬
nila) postanejo proste vse te mere z vsemi k njim pri¬
padajočimi jamskimi in nadnevnimi gradnjami in v njih
narejenimi zidanimi in lesenimi napravami, zastavnimi
zaboji, zagradbami in drugimi zavarovalnimi sredstvi in se
lahko podelijo dalje. Rudarsko oblastvo jih mora tedaj iz¬
brisati ne le iz svojih lastnih beležnih knjig, temveč tudi
ukreniti, da jih sodno oblastvo izbriše iz rudniške knjige
in obvesti hipotekarne upnike, da so njih zastavne pravice
na njih ugasnile.

Ob enem je opuščenje zaznamovati v okrožnih listih,
javno razglasiti in selskq občino o tem obvestiti.

§ 261. Vsa na površju ležeča poslopja, zemljišča
in naprave ter ostale pritikline ostanejo pa last dosedanjega
posestnika, in na njih pridobljene zastavne pravice ostanejo
neizpretnenjene.

Skrbeti je pa, da se izpravijo javne knjige in torej
ondi, kjer so vpeljane zemljiške knjige, v njih zopet na¬
pravijo predelki za ta posestva z vsemi bremeni, ki so
bila v rudniški knjigi vpisana na njih.

54

Tudi je odgovoren posestnik za povračilo troskov,
ki so nastali z vršečim se postopanjem.

§ 263. Ako izjavi rudniški posestnik, da hoče opustiti
svoje jamske ali nadnevne mere, je na to izjavo, kateri
mora biti priložena podelitvena listina, izbrisati mere in
popraviti javne knjige, če niso na rudniku vpisana nikaka
hipotekarna bremena.

§ 264. Ako je pa rudnik obremenjen z dolgovi, mora
rudarskosodno oblastvo pred izbrisom hipotekarne upnike
obvestiti, da jim je na voljo dano zaprositi tekom šest¬
desetih dni sodno cenitev in prodajo, in ta je opraviti, če
tudi samo en upnik za to prosi, po določbah §§ 254. do 258.

§ 265. Ako se v določenem roku ni prosilo za cenitev
in prodajo, ali če prodaja ni imela zadostnega vspeha
(§ 259.), je postopati glede izbrisa rudarske pravice in
popravljanja javnih knjig po določbah §§ 260.—262.

Stroške cenitve in prodaje morajo trpeti v tem slučaju
upniki, ki so prosili za njo.

§ 264. Min. u. od 16. marca 1858 dz. 41. Ako
izjavi rudniški posestnik, da hoče svoje jamske ali na¬
dnevne mere opustiti, mora pristojno rudarsko sodišče,
kateremu se je to prijavilo, v bremenskem listu, v Dal¬
maciji pa v hipotečnih, odnosno notifikatnih knjigah, takoj
zaznamiti, da je rešitev o odpovedi, katero je posestnik
rudnika priglasil, v teku. — Ako rudnik o času vpisa te
zaznambe s hipotekami ni obremenjen, mora rudarsko
sodišče na zaprosbo rudarskega oblastva brez ozira na
morda pozneje vpisane hipotekarne pravice izbrisati mere,
kakor tudi izpraviti javne knjige in okrožne liste. — Ako
je pa o času vpisa zaznambe rudnik hipotekarno obre¬
menjen, in sporoči rudarsko oblastvo izjavo o opustitvi
pristojnemu sodišču z zaprosbo, naj postopa o tem po
predpisu §§ 264. in 265. rud. zak., imajo le oni hipotekarni
upniki, ki so že iz časa vpisa zaznambe, pravico, tekom
roka 60 dni sodno cenitev in prodajo rudnika zaprositi,
zato sme rudarsko sodišče tudi le tem hipotekarnim up¬
nikom pridržati uveljavljanje te pravice tekom jednakega
roka šestdesetih dni, ki jim je določiti in katerega zadnji
koledarski dan je označiti.

00

2. Min. u. od 24. febr. 1850, dz. 73

o razvidnosti rudniških knjig.

§ 1. Rudarska podelitvena oblastva so dolžna, kakor
hitro podele bodisi iz lastnega uradnega delovanja, ali
vsled posebne odredbe ministrstva za poljedelstvo in ru¬
darstvo kako novo rudniško pravico (podelitev) ali kako
novo koncesijo za rudarske phalnice, pralnice, rudozdel-
nice ali fužine, v kolikor so te pravice po dosedanjih za¬
konitih določbah predmet rudniške knjige, takoj o tem na¬
tančno naznaniti v vsaki kronovini določenemu rudarskemu
senatu onega zbornega sodišča, v katerega rudarskosodnem
okolišu je na novo podeljena piravica.

§ 2. V tem naznanilu je kolikor mogoče natančno
označiti krajevno lego nove pravice in je priložiti oni na¬
črt, na katerega podlagi se je pravica podelila ter je na¬
tančno povedati obseg pravice in navesti imena in biva¬
lišča onih oseb, katerim se je ta pravica kot rudarska last¬
nina podelila ter pridejati je izvirno podelitveno ali konce¬
sijsko listino.

§ 3. Ako so se postavili v natančnejšo krajevno
označenje take podelitve posebni mejniki, ali ako so
se izvršila taka uradna dejanja glede starih podelitev še-le
pozneje, je vposlati brez odloga tudi o tem sestavljene
zapisnike z obličnostmi, ki so predpisane po sodnem redu,
pristojnemu rudarskemu senatu.

§ 4. Rudarski senati morajo odrediti, da se vpišejo
pridobitni čini v rudniške knjige, ki so pri njih voditi, po
splošnih predpisih o napravi in vodstvu zemljiških knjig,
izvirno podelitveno (koncesijsko) listino po tem potrditi in
dotičnemu rudarskemu podelitvenemu oblastvu poslati
nazaj, da popolni svoje beležne knjige in jo dostavi stranki,
kakor tudi položiti poverjeni prepis o njej k zbirki listin
rudniške knjige.

§ 5. Ako se zaprosi za kako novo pravico rudar¬
stva ali koncesijo za rudozdelnice pri enaki, že v rud¬
niški knjigi vpisani rudarski lastnini in jo rudarsko pode¬
litveno oblastvo na tak način podeli, kakor se to godi n.
pr. pri osredkih vedno, pri razširjenju rudozdelnic in
fužin pa večinoma, tedaj mora rudarski senat odrediti le
popolnitev objektivnega posestnega stanja pri oni rudniško-
knjižni entiteti, pri kateri se je po vsebini listine podelitev
na novo izvršila

56

§ 6. Zapisnike o mejničenju, ki so jih sporočila ru¬
darska podelitvena oblastva rudarskim senatom v zmislu
§ 3., je odkazati vodstvu rudniške knjige, da z njimi po¬
stopa enako kakor s podelitveno listino samo (§ 4.).

§ 7. Ako rudarsko podelitveno oblastvo prostovoljno
sprejme popolno ali delno odpoved v rudniški knjigi vpi¬
sane rudniške pravice, koncesije za rudarske phalnice,
piralnice, rudozdelnice ali fužine, ali po še veljajočih ru¬
darskih, rudozdelniških in fužinskih redih spozna zapalo
(v cesarsko prostost zapalo izreče), in ako je postalo tako
razsodilo pravnomočno, tedaj mora rudarsko podelitveno
oblastvo tozadevni izvirni spis (akt) poslati pristojnemu
rudarskemu senatu s prošnjo, da povzroči v rudniški
knjigi izbris odpovedane ali prostim izrečene pravice.

§ 8. Rudarski senat mora ta izbris v rudniški knjigi
odrediti, morda vknjižene upnike o tem obvestiti, o tem
potrjen uradni akt pa vrniti rudarskemu podelitvenemu
oblastvu v nadaljno uradovanje ter pridržati poverjen
prepis za listinsko zbirko rudniške knjige.

§ 9. Rudarski senat je zavezan vsako v rudniški
knjigi odrejeno premembo lastnine kake rudniškoknjižne
entitete naznaniti dotičnemu rudarskemu podelitvenemu
oblastvu, da popravi svoje beležne knjige.

§ 10. Istotako mora rudarski senat rudarsko pode¬
litveno oblastvo obvestiti tedaj, če so se vzprejele v bre¬
menski stan kake rudniškoknjižne entitete take pogodbe,
sodniška razsodila, izvršbena ali sekvestracijska dovolila,
ki se nanašajo na utesnitev ali razširjenje tehničnega obrata
rudarske pravice, o katerem mora rudarsko podelitveno
oblastvo kot više nadzorovalno in rudarsko policijsko obla¬
stvo neobhodno vedeti. Pri tem je ob sebi umevno, da mora
rudarski senat obvestiti rudarsko podelitveno oblastvo tudi
o odrejenem izbrisu take v rudniški knjigi vpisane ob¬
veznosti.

3. Razpis poljedelskega ministrstva od 12.
sept. 1871, š. 4556.

Pravosodno ministrstvo je določilo sporazumno z
poljedelskim ministrstvom sledeča načela za postopek pri
izločitvi v členu V. razglasilnega patenta k občemu rud¬
niškemu zakonu imenovanih industrijskih podjetij iz rud-

57

niške knjige. Izvršitev izločitve se prepušča c. kr. visim
deželnim sodiščem, ki naj izdajo v to svrho potrebne ukaze
uporabljajoč označena vodila in naj zlasti delujejo na to,
da se napravi red tabularnega stanu, da ne bo isti predmet
vpisan i v rudniški i v zemljiški knjigi

1. Izločitev v členu V. razgl. patenta k obč. rud.
zakonu od 23. maja 1854. navedenih podjetij se izvrši
uradoma in je uvesti takoj.

2. Rudarska glavarstva morajo na prošnjo rudarskih
sodišč imenovati ona v rudniški knjigi vpisana podjetja,
katerih ustanovitev in nadzorovanje je sedaj odtegnjeno
vplivu rudarskih oblastev.

3. Ako ni zemljišče, na katerem so k takemu podjetju
pripadajoče naprave, vpisano tudi v rudniški knjigi, je
povabiti vse udeležence, in je pri tem skušati doseči spo-
razumljenje v tem zmislu, da se vsebina rudniškoknjižnega
in zemljiškoknjižnega vložka zedini v en vložek.

4. Ako se to sporazumljenje ne doseže, je voditi o
zemljišču in obrtnih napravah, ki so na njem, knjigo po¬
sebej toliko časa, da odpadejo ovire proti zedinjenju v en
knjižni vložek.

5. Pred izločitvijo iz rudniške knjige je pozvati do-
tične rudniške podjetnike, da se izjavijo, je-li se hočejo
poslužiti dopustitve § 118. občega rudarskega zakona. Če
je posest obrtnih naprav in zemljišče na katerem so, v
jedni roki, se naprave ali zemljišče vsako zase ne morejo
posvetiti rudarstvu. Ako se obrtne naprave zedenijo posebe
od zemljišča, na katerem so, s kakim rudnikom — v ko¬
likor je to še dopustno — je to poočititi v zemljiškoknjižnem
vložku.

6. Ako se podjetja, ki bi se morala po svoji lastnosti
izločiti iz zemljiške knjige, zedinijo s takimi podjetji, ki
so se napravila na podlagi § 131. obč. rud. zakona, v eno
lizično celoto, ostanejo vpisana v rudniški knjigi.

7. Prenos rudniškoknjižnega vložka v zemljiško knjigo
je izvršiti ravno tako kakor se je odredilo glede naprave in
predaje zemljiškoknjižnih izpiskov v instrukciji od 16.
jun. 1849, § 40., š. 11, ki se je izdala na komisije o
vreditvi.

8. Rudniškoknjižni izpiski se predajo onemu zem¬
ljiškoknjižnemu oblastvu, da jih nadalje vodi, v katerega

58

okolišu leži predmet, ki se je iz rudniške knjige izločil,
ali če je ta na meji, njega večji del.

Deželni deski se preda rudniškoknjižni izpisek le
tedaj, če je zemljišče, na katerem je podjetje, ki se je iz¬
ločilo iz rudniške knjige, v deželni deski vpisano ali s
kakim deželnoknjižnim telesom zedinjeno in vpisano v
deželno desko.

9. Ako se po skrbni preiskavi stvarnega položaja
ugotovi, da dejansko ni nikakega predmeta, ki bi odgo¬
varjal rudniškoknjižnemu vložku, obstoječemu za podjetje,
ki je izločiti, je vložek izbrisati ter o tem obvestiti udeležence.

10. Knjižni vložki, glede katerih se knjigovodstvo
spremeni, kakor tudi dan te spremembe je razglasiti v
uradnem listu.

Uradna dejanja, ki se izvrše o priliki izločitve v
členu V. ces. pat. od 23. maja 1854, dz. 146 imenovanih
podjetij iz rudniške knjige in o priliki knjižnega izpravka, pro-
vzročenega po dvojnem vpisu predmeta v rudniški ali ingrosa-
cijski (podkladnišlci) knjigi (Verfachbuch), so koleka in pristoj¬
bine prosti. To prostost uživajo vsi zapisniki, izdatki, vloge in
priloge v toliko, kakor so določeni le v izvedbo v tem
zakonu imenovane izločitve ali poprave, ki je izvršiti potom
nespornega postopka (zak. od 18. marca 1872, dz. 32).

Op.  Ed. Volčič, o Novem mesto (Kranjsko),

jc uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-
tržcih paslednje pravne knjige :

1. Civilnopravdni zakoni z obširnim slovenskim in hr-
vatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in
909 strani. 1906. V platno vezana knjiga . K 8'—

2. Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slo¬
venskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906. Broširano

K 1-80

3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. z vsemi
predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom
v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci
knjižnih prošenj in vpisov. 1908 Preko 30 tis¬

kanih pol. Mehko vezana knjiga.K 5'60

popolno v platno vezana .K 6 - —

Dalje od »Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja
društvo »Pravnik":

Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s po¬
jasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano

• K —■'40

Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških
knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici K —‘80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji
terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojil¬
nicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vez.

knj. . . ..K — -80

Zvezek VI.—X. Predpisi o razdeibi in ureditvi ter
o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano ... K 2•—

Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s
pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k nave¬
denim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki;
pri naročilih do 2 Kje najceneje, ako so pošlje naprej
kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih
znamkah.