ija - rp/iu IfTfžM ■ - . Hk J=7^nf Ujin fc*. / ■ MšPr^ , • niM5\y / / IA l£ LJG a j * _• M f1^ 'Hh3dx V^«M *—il 1 B KONKURENČNE CENE, BOGATA IN PRIJAZNA PONUDBA V trgovini ELEKTROELEMENT H na Izlakah TEL/FAX 0601 74 084 * kompletne elektroinstalacije za hišo in obrtno dejavnost * bela tehnika, akustika, drobni gospodinjski aparati, dekorativna svetila * široka izbira telefonskih aparatov * hobby stroj Mio Standard Osijek 158.000 SIT * glasbeni stolpi od 15.000 SIT dalje * šivalni stroji od 28.000 SIT dalje * likalniki od 2.200 dalje * pralni stroji od 43.000 dalje * klinker tlakovec po 930 SIT/m2 * električni bojlerji od 5.800 SIT dalje * umetne novoletne jelke po 9.400 SIT Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 18.00, sobota od 8. do 12.ure. 1 § 5% popust pri nakupu izdelkov iz proizvodnega programa ETI ELEKTROELEMENT v mesecu decembru. i 1 D Popust velja za nakup nad 1.000 tolarjev. I MINI MARKET ALENKA C. VDV brigade 32, 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524 _ 17 roHn n r izredna ponudba butelk od 200 SIT dalje • domači keksi 220 SIT • vse za koline Sprejemamo bone Steklarne Hrastnik. S kartico ZVESTOBE MINIMARKET ALENKA, zamik plačila za 7 dni. DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 19h. 61420 TRBOVLJE, TRG FRANCA FAKINA 1 I tel.: 0601/27 700 BIŽUTERIJA UVOZ IZ ITALIJE, USNJENA GALANTERIJA, ž DARILA ZA PRAZNIKE j Delovni čas: od 9h -12h, 16h -19h; sobota: 8h -12h. wnnmims maloai ^goeeeKfi«e»6eeMeeeeeoewieeee« RENAULT Krediti pri SKB banki V (za nova in rabljena vozila) 3 leta, obresti SAMO 16%+R, Leasing OMEJENA KOLIČINA VOZIL ŠE PO STARI CENI! RABLJENA VOZILA: JUGO 45 KORAL 7/91 30.000km 348.285 SIT » Z-101/ 5/89 292.110 SIT jfiKo ■ DAIHATSU APPLAUSE 1.6X 90 1.161.300 SIT YUGO 45 G‘89 285.915 SIT..:/ J ZASTAVA' 123,88 261.450 SIT CLIO RT 1.4 1/91 1.249.332 SIT :: J://OPEL OMEGA - CLIO RN 1 4 3V 5/91 65.000km 1.235.850 SIT ■ ' R 5 SL 1/88 639.650 SIT : i i i: - R-19. TS 89 14.000 DEM • R:S 5V 10/90 765.135 SIT \ tp' - R-5/5V 6/90 750.750 SIT ; ^ ■ GOL F JXD 3V 3/87 65.210 km 832.650 SIT \! • GOLI JXD 2/89 988.650 SIT • GOLF JXD SV /88 898.800 SIT (dod.opr.) • CUO RT 1.4 6/91 29.500km 1.282.575 SIT ■ BX 16 TZS 10/91 984.900 SIT LEGENDA: 1 DODATNA OPREMA Prodaja: 0601/24^.31, »orv.«: 0601/21-525 j • UVODNIK • Do novega leta bodo dnevi izpolnjeni s pričakovanji. Največ iskric je v otroških očeh. Polepšajmo jim dneve pričakovanj. Verjemite - za pravo darilo ni potreben kup denarja. Iskriva in prijetna darila so lahko narejena doma. Le čas si je treba vzeti. Tisti, ki darilo sprejema s hvaležnostjo, bo takšnega še bolj vesel. Vedel bo, da ga je dobil iz srca. Mi pa vam pošiljamo v vašo presojo naše delo. Iz srca. 1 Trbovlje Na tork< zbora so tudi trboveljsko vlado postavili na seznam Na torkovem skupščinskem zasedanju državnega glavnem pozicijski) zahtevalo preiskavo o domnevno škodljivem, nedopustnem, nezakonitem m neustavnem delovanju m poslovanju Po^»!,NzoirtonTrbrov“enlozSCn='lra«!Sk,^rbCŠC državni organi in SDK odkrili razn, napaka. — .......... ............................. Miklavž in parklji. NASLOVNICA: AO Uroš Klemen FOTO: Tomo Brezovar V ogledalu: Stane Ocepek Zlata vrtnica Rančigajevim in Knifičevim Dom v Hrastniku pričeli graditi Smučarija v Zasavju So Zasavci kolektivni samomorilci Pajk v mreži Akustični večer s Hišo, Aleksandrove bodice Ratrak je ulovil Rodila na poti Pernati pevci PredJSO leti Nagradna križanka Obznana . Ma,om,adizd,a*nlki Trboveljski godbeniki "stari" 90 let Drnovšek med zagorskimi invalidi KOLEDAR DOGAJANJ 22. nOV€1tlbT(l - Na ta ponedeljek znaša blokada podjetij v zasavskem gospodarstvu 1.2 milijardi tolarjev. Račune ima blokiranih 55 podjetij: 20 med njimi j e družbenih, 35 zasebnim. 23. novembru - Zagorjanom se po dveh letih končno spet obeta okulistična ambulanta v tamkaj šnj em Zdravstvenem domu. Investitor je podjetje Contact d.o.o., pobudniki pa Društvo upokojencev, borčevska organizacija in Društvo invalidov. 24. novembru - Na srednji gostinski šoli v Zagorju se jezijo na mladce, ki po Sloveniji drago prodajajo škartirane polivinilaste vrečke, pri tem pa še trdijo, da so maturanti omenjene šole. Prevaranti, ne maturanti! 25. novembru - Službadružbenega knj i govodstva oziroma njihova revizijska ekipa trdo gara: na svojem območju so pregledali že pet podjetij, v katerih naj bi prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Ali je res prišlo ali ne, bo zanesljivo lahko reči že v nekaj dneh. In pa seveda, karje najpomembnejše - za koliko. 25. novembru - V Domu starejših občanov na Izlakah se ta četrtek veselijo: z otvoritvijo prizidka so pridobili še okrog sto kvadratnih metrov prostorov za telovadbo in razvedrilo. 26. novembru - Hrastničanom se izpolnjuje dolgoletna želja. V nekdanjem dijaškem domu prav na ta dan začnejo z gradbenimi deli. Že septembra prihodnje leto pa naj bi se ta objekt znašel v svoji novi vlogi - v vlogi doma starejših Hrastničanov. 27. novembru - Pred leti še predpraznični dan, tokrat pa le bolj ali manj oblačna sobota, ki si jo marsikdo popestri s smuko. Nekaj je je tudi po bližnjih zasavskih hribih. Snega pa že skoraj do kolen. Polona Malovrh SPET NOV UJA03J00V STANE OCEPEK "Popolne kuhinje (še) ni, vsakaje odvisna od zahtev časa, potreb, ki so včasih takšne, drugič drugačne," pravi Stane Ocepek, oblikovalec številnih Sveinih kuhinj v zadnjih desetih letih. Zato nenehno iščenove ideje, prisluškuje kupcem in drugim ljudem. Ideja je le osnova, ki jo je treba razširiti, dopolniti, dograditi, prilagoditi in uskladiti z možnostmi. Stane Ocepek je pri vseh teh postopkih zraven in usmerja delo svojih sodelavcev, pri marsikateri stvari pa za orodje poprime kar sam. Mizarju po poklicu, ki si je sposobnosti poklicnega oblikovalca pridobil v dolgih letih prakse, to ni težko. Za mizarja se je izučil pri zasebniku na Vačah, nato se je zaposlil v Ljubljani. Tam so izdelovali tudi lesena ogrodja za športna letala. Iz Ljubljane je prišel v Zagorje. V obrtni delavnici državnega mojstra Maksa Škrinjarja je dobil največ oblikovalskega znanja in se dobro usposobil. Starejši pomočniki so bili resnično dobri, od njih seje veliko naučil. Seveda pa iz nenadarjenega učenca še tako dobri učitelji ne naredijo vrhunskega strokovnjaka. Tam se je prvič seznanil z oblikovanjem lesa v mično in privlačno pohištvo. Leta 1957 seje delavnica združila s Sveo, tam je ostal do upokojitve in po njej kot zunanji sodelavec. Najprej je bil mojster v strojni delavnici,po delovodski šolinormirec.pavodjapriprave dela in 10 let oblikovalec. Pri vseh kuhinjah, ki jih je dal a to vama S vea na trg v zadnjih desetih letih, je kot oblikovalec podpisan Stane Ocepek. "Sprva je bilo lahko, kuhinje so bile enostavne," pravi. "Zdaj je treba v oblikovanje vložiti veliko več časa." Njegovo delo so potrdili kupci. Tako se Stanetu ni treba ozirati na pripombe, češ dani izšolani arhitekt s specializacijo za notranjo opremo. Zato pa je velik ljubitelj lesa. Vsakršen je po njegovem mnenju dober, najbolj uporabna sta smreka in hrast. Iz teh lahko narediš takorekoč vse. Tako za stanovanje, kot za olepšanje posameznih krajev, objektov. To snuje in uresničuje popoldne v svoji delavnici. Največ tovrstnih "sledi" svoje ustvarjalnosti pa lahko obiskovalci najdejo v krajih okrog središča Slovenije. Stane Šterbucl Sedež v Trbovljah Trbovlje - Občinski poslanci so na izredni seji 25. novembra opredelili stališča o zakonih s področja lokalne samouprave in uprave. Najprej so menili, da bi občina morala imeti dovolj lastnih sredstev, ki bi zagotavljala izvajanje njenih pristojnosti. Prav tako bi morala biti še pred sprejetjem zakona o lokalni samoupravi izdelana primerjava stroškov sedanje organiziranosti občin in nove organiziranosti. Poslanci so menili, da bi se področje pokrajin moralo pokrivati s področjem upravnih okrajev. Preprečiti bi morali preveliko centralizacijo države. In preveriti zakone, ki so na posameznih področjih odvzele občinam del nj ihovega premoženja. Nasprotujejo kakršnemukoli novemu podržavljen] u občinskega premoženja. Župan naj bi bil izvoljen na neposrednih tajnih volitvah. S tem bi bila povečana njegova odgovornost do občanov. Krajevne skupnosti naj ne bi bile prepuščene urejanju z občinskimi statuti, temveč bi morale biti natančneje opredeljene v zakonu o lokalni samoupravi. Poslanci so se strinjali s predlagano organizacijo upravnih okrajev. Teh naj bi bilo 25. Vztrajali pa so, da bi sedež upravnega okraja za občine Hrastnik, TrbovljeinZagorje moral biti v Trbovljah. Občine, ki bodo sestavljale upravni okraj, bi imele vpliv pri imenovanju okrajnih načelnikov. Ugotovili so še, daje v zakonodaji premalo obdelan problem kadrov in njihovega razporejanja po opravljeni reorganizaciji lokalnih skupnosti in državne uprave. Menili so, da bi bile volitve v novih občinah nemogoče že spomladi 1994. Katarina Gavranovič Revizije Trbovlje - Podružnica SDK Trbovlje je do roka za vložitev zahtevkov za revizijo prejela 12 zahtevkov (za podjetje na področju Zasavske regije), za katereje izdala sklepe o začetku revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Pri šestih pravnih osebah bodo revizijo opravili inšpektorji podružnice Trbovlje, pri ostalih pa bodo postopek revizije opravile druge podružnice. Doslej so trboveljski inšpektorji SDKopravili postopke revizije lastninskih preoblikovanj ter izdali revizijska poročila petim pravnim osebam na področju Zasavja. Ugotovili so več oškodovanj družbene lastnine po 48. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. V teku je 30-dnevni rok za pripombe, v katerem lahko pravne osebe podajo pripombe na ugotovit ve oz. opravijo popravke. Po preteku 30-dnevnega roka za prostovoljno uskladitev bo po proučitvi pripomb podružnica SDK Trbovlje pravnim osebam izdala odločbe za odpravo ugotovljenih oškodovanj, vkolikor prostovoljna uskladitev ne bo izvršena. Pri Adventni dnevi Daši se čez leto spominjamo rojstva in smrti veljakov, kot bi se recimo v teh dneh obletnice Prešernovega rojstva, pa Mozartove smrti, so se tudi nekateri prazniki in običaji ohranili do današnjih dni. Toda čas je varljiv, ovija jih v nove oblike, tke drug videz, marsikaka šega povsem utone v pozabo. Tak čas, kije še posebej svečan, so gotovo adventni dnevi, saj so priprava na božične praznike, ki naznanjajo novo leto. Svojčas so slavili več svetnikov, med drugim seje s sv. Barbaro 4. decembra začel šaljivi del prednovoletnih voščil. Današnji praznujemo god sv. Miklavža, ljubljenca otrok, ki v noči iz 5. na 6. december iz zlatih bukev "prevaga", katerega otroka bo vzel parkelj in kdo bo obdarovan. Po vaseh so še živi običaji, da parklji z rožljajočimi verigami poredne otroke namažejo s sajami ali jih "potunkajo" v sneg. Na Miklavžev večer so mize obložene z rdečimi jabolki, maslenimi kolački, sladkimi rožiči... V Cerkvi je sv. Miklavž že od 11. stoletja dalje v časteh kot priprošnjik in čudodelnik, je eden bolj priljubljenih svetnikov. Baje mu je na Slovenskem posvečenih največ cerkva, okoli dvesto. V različnih koncih Slovenije ima različna spremstva, upodabljajo pa ga v škofovski obleki s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki in hlebčki... Zimski čas je nasploh bogat s prazniki, po pričevanjih so se ti običaji ohranili z obredov, s katerimi so ljudje odganjali zle duhove, ki naj bi povzročali hude zime, včasih so bileposebej mrzle in dolge. "Drevje poka, led se dela, mesec pada na ravan..," so pisali. In še, da je Miklavžu za petami Lucija s svojo hudo deklo, ki straši otroke. Običaji so se vezali na 13. december, ki naj bi bil po starem julijanskem koledarju najkrajši dan v letu, to je god sv. Lucije, ki je bil povezan s čarodejnimi šegami. Od Lucijinega do božiča pa so potem ugibali vreme posameznih mesecev v prihodnjem letu. Petra Radovič Miklavževanja Zagorje - Tudi letos bodo pripravili Miklavževanje pred muzejem v Zagorju. Tokrat bo Miklavž prišel med otroke 6. decembra ob 17. uri. Na pot bo s spremstvom odšel iz trgovine Semenarna na Kidričevi (tu bo tudi Miklavževo žrebanje med kupci s srečko), na ploščadi pa ga bo pričakala zagorska godba na pihala. Miklavž bo obdaroval otroke. Med drugim z darili Mercatorja - blagovnega centra Ljubljana, zagorske Semenarne in drugih dobrotnikov, tudi s Konškovimi krofi iz Trojan. Starši lahko posebna darila za Miklavža oddajo do ponedeljka do 12. lire v Semenarni. M.P. Čemšenik - Aktiv vaških žena že drugič organizira Miklavževo obdaritev otrok od 1. leta starosti dalje. Tudi letos bodo starši, ki želijo, da njihove otroke obdari Miklavž, prispevali 500 SIT za praktično darilo. Sladkarije - pecivo bodo za otroke napekle članice aktiva same. Prireditev bo 5. decembra popoldan v Prosvetnnem domu v Ccmšeniku. Otroci si bodo med časom, ko bodo pričakovali obisk Miklavža, ogledali veselo igrico Hudobin Potepin (Makalonca), ki jo j e priredil in uglasbil skladatelj Franc luvan, uprizorili pa jo bodo pevci otroškega PZ župnije Čemšenik. T.S. opravljanju postopkov revizije je bilo ugotovljeno tudi domnevno oškodovanje družbene lastnine po 48. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Te ugotovitve je SDK posredovala pristojnemu družbenemu pravobranilcu. Na podlagi ugotovitev revizijskih poročil je trboveljska SDK vložiladveovadbi zaradi utemeljenega suma kaznivih dejanj ter dve ovadbi zaradi utemeljenega suma gospodarskih postopkov. P.M. H jsa m/ Tokrat na naši običajni strani ni stalne rubrike Zasavčeva lampa. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in jo poklanjamo dobitnikom letošnji priznanj vTrbovljah. In sevedanapranger obešamo dobitnika pekoče koprive. Turistično društvo Trbovlje in Hortikulturno društvo s področja Trbovelj sta letos že petič po vrsti podelila priznanja in graje za najbolj urejeno okolico in zanemarjeno okolje. Letos so okolje v trboveljski občini ocenjevali člani skupnih komisij in podkomisij. Kljub številnim težavam, s katerimi se člani društev srečujejo na vsakem koraku, so na področju olepšave Trbovelj napravili korak naprej. Letošnjo akcijo so zaključili s srečanjem turističnih in hortikulturnih delavcev in drugih občanov Trbovalj, ki je bilo pretekli petek v avli doma Svobode II. na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Srečanja se je udeležilo preko 120 občanov. Lepote 'I HrovcIj Namesto odsotnega predsednika Turističnega društva Trbovlje Martina Voduška je uvodno obrazložitev namena srečanja podal podpredsednik Tone Ahac. Nekaj uvodnih besedje k temu dodal še predsednik Hortikulturnega društva Stanc Poplas. Večer so obogatili člani mešanega pevskega zbora Svobode II. Regionalna TV Trbovlje - Kanal 10 je predstavila video film Lepote Trbovelj. Po cenariju Toneta Ahaca so skozi vse leto posneli za več kot 10 ur gradiva, vendar so pri končni montaži filma lahko upoštevali le desetino posnetega gradiva. Film je trajal uro in 10 minut, obiskovalci pa so lahko videli in slišali razgovore z občani na raznih delih mesta, ki imajo vrtove in okolice hiš še posebno lepo urejene. Film je bil posnet profesionalno in tudi govorni del z glasbeno spremljavo je bil imenitno izbran. Priznanja V nadaljevanju srečanjaje predsednica glavne ocenjevalne komisije Martina Obcržan razglasila rezultate letošnjega ocenjevanja. Pisna priznanja s pohvalo so za leto 1993 prejeli: Marija in Jože Jančič, Ul. španskih borcev 24; Hermina in Vanče Kukovič, Pod ostrim vrhom 23/a; Mari in Lovro Groznik, Vreskovo 61; Restavracija Matevž (Anica in Franc Dobelšck),- Ul. L junija 26/a; Krajevna skupnost Čeče. Vsi so pohvale prejeli za skladno urejenost, ozelenitev in zgledno ocvetličenost okolice hiš, prvikrat pa je dobila to priznanje tudi krajevna skupnost, ki je prav letos naredila velik korak pri urejanju svojega območja. 1'ckočti kopriva Pekočo koprivo je tokrat prevzel direktor Elektro Ljubljana - PE Elektro Trbovlje iz Gimnazijske 25. Vzrok za podelitev opomina je v tem, da je okolica njihovih delavniških in skladiščnih prostorov na Savinjski cesti skrajno neurejena, pa tudi upravna zgradba z okolico kaže znake zapuščenosti. Xlata vrtnica Višek večera je bila podelitev zlate vrtnice. Letos so podelili le eno, skupno pa stajo prejeli družini Kati in Ota Rančigaja ter Marinc in Andreja Knifica iz Gabreskega 43. Prejeli sojo za dolgoletno vzorno urejenost okolice z raznovrstnim drevjem in grmičevjem ter drugimi rastlinami ter cvetjem raznih vrst. Urejenost okolice obeh hiš, ki ležita ob cesti na Podmejo, je že več let zgledna, kaže se tudi v urejenosti v vseh letnih časih. Osnovni namen podeljenih priznanj tiči v tem, da bi k skrbi za lepše okolje pritegnili čimveč občanov. Najboljšim je treba dati priznanje, s tem pa je treba potegniti v boj za lepšo urejenost kraja tudi ostale. Seveda so se komisije pri pregledu in ocenjevanju srečevale tudi s številnimi tako imenovanimi črnimi točkami. Evidentirali sojih okrog 40. Znova so ugotovili, da zasebni lastniki hiš lepo skrbe za okolico, največja neurejenost pa je pri večjih stanovanjskih blokih in naseljih. Vprašanje, kako tudi občane v blokih, v katerih je sedaj veliko različnih lastnikov stanovanj, pridobiti za ureditev okolice hiš, je ostalo odprto. Še naprej bo potrebna vzgoja starejših, posebno pa mlajših občanov, večji in pogostejši nadzor in opominjanje, morda bi tu in tam koga kazalo strožje opomniti v skladu z občinskim odlokom. Oto Rančigaj (na fotografiji) je v imenu prejemnikov zlate vrtnice prevzel visoko priznanje. V razgovoru za Zasavca je povedal: "Odkar sva z ženo zgradila hišo v Gabrskem ob cesti, ki pelje na Podmejo, sva se brigala tudi zaurejenost okolice hiše. To nama je bilo vedno pri srcu. Hiša naj bo urejena ne le od znotraj, pač pa tudi zunaj. Z leti je to postal svojevrsten konjiček - hobi, ki nas nekako razveseljuje, pa tudi pomirja. Najini skrbi so se pridružili tudi ta mladi, ko so zgradili zraven svojo hišo. Okolica obeh hiš tvori nekakšno celoto. Pri zasajanju rastlinja smo se pogovarjali s poznavalci hortikulturnega urejanja okolice stanovanj skih hiš. Enkrat smo povabili v goste tudi strokovnjaka iz Volčjega potoka, da nam svetuje pri ureditvi in zasaditvi. Večinoma cvetje pripravljamo sami, včasih si z drugimi ljubitelji cvetja izmenjujemo sadike, gomolje, večkrat moramo nsabaviti in zasaditi kaj novega. Moja želja je, da bi tudi center Trbovelj dobil sčasoma boljšo podobo in ne bi kazal toliko neurejenosti. Morda bi pristojne službe opozorile predvsem podjetja, trgovine, gostišča in druge na obvezno vseletno urejanje svoje okolice, potem bi se lahko tudi črne Trbovlje znebile svojega črnega pečata. Z veseljem bi se lahko občani in tujci sprehodili skozi Trbovlje in dobili dober občutek, da za to urejenostjo stoje ljudje, kultivirani, vzgojeni in še nadalje tudi pridni in zavzeti za lep izgled svojega kraja." So to morda sanje prevzemnika letošnje zlate vrtnice? Menim da ne. S sodelovanjem vseh občanov se da to doseči na različne načine in kmalu. Pred leti so to začeli zagnani turistični in hortikulturni delavci, pri čemer ne smemo pozabiti vrtnarskega mojstra Milana Kovača, ing. Toneta Bantana in številne druge ljubitelje vsega lepega, ki so vložili v urejenost kraja in njegovo ocvetličenje nemalo truda, znanja in volje. Tine Lenarčič Foto: Danijel Amon Hlllllliliili: Dom v Hrastniku pričeli graditi Konec prejšnjega tedna so v Hrastniku odprli gradbišče doma za starejše občane. Kot je znano bodo v nekdanjem dijaškem domu spremenili notranjost in ga spremenili v udobna bivališča za starejše ljudi, za tiste, ki potrebujejo pomoč in nego in za tiste, ki te pomoči ne potrebujejo. Zgodovina Kot je povedal Vlado Sihur, predsednik gradbenega odbora (verjetno z najdaljšim stažem, kot seje predstavil), so že leta 1986 pripravili prvi investicijski program, po katerem naj bi novi dom za starejše občane zgradili na Novem domu. Zal takrat denarja ni bilo in vse skupaj se je prestavilo na poznejši čas. Medtem se je v Sloveniji spremenil odnos do premogovništva, posledice tega pa so bile manjše potrebe po delovni sili, ki bi se usposabljala v rudarski šoli, stanovala pa v dijaškem domu. V domu, ki je bil v začetku polno zaseden, je proti koncu bivalo le še 40, 50 dijakov, od decembra lani pa je bil prazen. Zato so Hrastničani objekt ponudili pristojnemu ministrstvu in vlada je sprejela sklep o spremembi namembnosti objekta. Denar in roki Na natečaju je gradnjo doma za starejše občane dobila hrastniška Gradbena dejavnost. Letos bodo opravili pripravljalna dela in postorili vse tisto, kar gradbinci lahko opravijo pozimi. Dela so TENIŠKI TEČAJI ZA VSE KATEGORIJE V NOVI TENIŠKI HALI V ZAGORJU. - Strokovno usposobljeni vaditelji - Informacije: 71 420,71 430 (do 15.00 ure) po 15.00 url 64 664 ocenjenana85 milijonov tolarjev, od tegajih bo republiški proračun zagotovil 30. V prihodnjem letu naj bi proračun prispeval še 150 milijonov tolarjev, 30 milijonov pa bodo zbrali Hrastničani, ki denar zbirajo s samoprispevkom. Skupno bo naložba veljala 265 milijonov tolarjev, od tega 165 milijonov za ureditev prostorov, 100 pa za opremo. Pogodba določa, da morajo biti gradbena dela opravljena do 15. junija 1994.leta. Oskrbovanci in delavci Dom bo imel okrog tri tisoč kvadratnim metrov uporabne površine in v njem bo lahko bivalo od 110 do 118 oskrbovancev. Po projektih bo večina (70 odstotkov) doma namenjenega za oskrbovance, ki sami zase ne morejo skrbeti. Zanje bo skrbelo okrog 40-člansko osebje. Za delo v domu je precej zanimanja, nekatere delavce bodo v Hrastniku poiskali in usposobili za delo s sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje. Razpisi za prosta delovna mesta bodo objavljeni v začetku prihodnjega leta. V Hrastniku pričakujejo, da bodo v dom najprej prišli tisti Hrastničani, ki zdaj bivalo vdorno vih vLoki, Trbovljah, na Izlakah... Teh je okrog 80, kasneje pa se jim bodo pridružili tudi drugi, tako da bo dom po vsej verjetnosti kmalu polno zaseden. V hrastniški občini je sicer kar 1300 ljudi, ki so starejši od 65 let, upokojencev pa je 2400. Stane Šterbucl Foto: Branko Klančar mm: Litija zahteva okraj Lilijane je odločitev o predlagani ustanovitvi novega upravnega okraja Grosuplje za občini Grosuplje in Litija s sedežem v G rosupljem, ki jim je bila sporočena v četrtek, 25.11. po telefaxu, zelo presenetila in se z njo ne strinjajo. Ker je bilo tega dne tudi zasedanje zborov občinske skupščine, so na dnevni red seje uvrstili dodatno točko in sc odločili, da zahtevajo svoj okraj, legitimnost pa zagotovili s podpisovanjem posebnih izjav. Še posebej je bila novica presenetljiva, ker se do sedaj na nobenem pogovoru, ki so ga opravili, ni pojavila varianta okraja za občini Grosuplje in Litijo skupaj. Zbrali smo nekaj izjav. Sekretar skupščine Marko Godečo tem meni: "Sodeloval sem na dveh razgovorih, kjer smo govorili o novih okrajih. Na zadnjem v Domžalah, kjer smo bili zbrani predstavniki obljubljanskih občin, so nas skušali prepričati, da bi se vključili v upravni okraj Domžale - Kamnik s sedežem v Kamniku. Predstavil sem sklepe vseh treh zborov skupščine, ki so zahtevali samostojen upravni okraj. Na nobenem razgovoru nikoli ni bila Omenjena povezava Grosuplje - Litija. Takšen sklep slovenske vlade je zato še bolj presenetljiv." Poslanec Janez Lukač: "Transformacija upravne oblasti je zelo resna zadeva. Nehote dobivam občutek, da se s časovnim prehitevanjem, hoče obiti vedenje občanov, za kaj gre. Če okraje postavimo, smo seodločili, da bodo v teh okrajih upravni centri, kamor naj bi občani hodili urejat vsakodnevne zadeve. Vse, kar je občan do sedaj urejal v občini, gre v okraj. Ko je okraj ustanovljen, je le dobra volja okraja, ali bo v pridruženih občinah naredil izpostave. Pomembna je tudi druga faza: ko bo občina razlaščena, se bo realizirala še lokalna samouprava. Ljudje sprašujejo, kaj je lokalna samouprava. Razen tistega, kar danes že sami urejajo (komunalne storitve, urejanje stvari iz sredstev samoprispevkov), ni nič drugega. Ljudem prodajajo meglo, saj tudi v novih občinah ne bo nihče skrbel za to namesto njih. Ne pove se, kdo bo to financiral. Nekomu je malo mar, kako j e Slovenija organizirana. Imamo dovolj časa, ne gori voda. Štiri leta lahko ustanovljamo tako upravne okraje kot lokalno samoupravo." Župan Mirko Kaplja: "Vztrajamo pri samostoječem okraju, tu smo enotni vsi poslanci in stranke, občani so na naši strani. Na četrtkovi skupščini smo prejeli več sklepov in jih posredovali vladi. Ugotovili smo, da je vlada v celoti ignorirala sklepe našega 25. zasedanja. Z novim okrajem se ne strinjamo. Za nas ta odločitev ni sprejemljiva. Tudi vladinih argumentov za tako odločitev ne poznamo. Ko v obrazložitvi beremo, naj se upravni okraji organizirajo tako, da se bodo postopki za določene storitve čim bolj približali občanom, ugotavljamo, da poskušajo ravno nasprotno. PrometnapovezavazGrosupljemje skozi Ljubljano. Bo naš občan iz Dol prišel najprej z avtobusom v Litijo, se nato z vlakom odpeljal v Ljubljano in spet z avtobusom v Grosuplje? Saj to je smešno. Vlado smo obvestili, da vodi predsedstvo občine in IS akcijo za zbiranje podpisov, ko bodo občani z osebnim izjavljanjem izkazali voljo za samostojen upravni okraj Litija. Postavljamo tudi zahtevo, da se odločanje o novih upravnih okrajih odloži do ugotovitve volje občanov Litije na podlagi prejetih izjav." Zbiranje podpisov bo potekalo takole: vsa gospodinjstva bodo prejela izjave po pošti v drugi polovici tega tedna. Na tiskovini bodo natančna navodila. Občani bodo vpisali svoje naslove in se z lastnoročnim podpisom strinjali zustanovitvijosamostojnegaokraja Litija. Izjave bodo morali oddati do 13.12. Vse dodatne informacije bodo dobili na krajevnih uradih, na občini ali pri poslancih. Joža Konjar O podlubnikih Zagorje - Člani IS so na torkovi seji precej časa namenili razpravi o izvajanju ukrepov za zatiranje podlubnikov. Zahteva po tej obravnavi je prišla iz poslanske klopi. Predstavnik javne gozdarske službe in predsednik občinske komisije Karel Štnucje seznanil vlado, da novih žarišč na zagorskem področju niso našli, pa tudi se ne uvrščajo med najbolj ogrožena v republiki. Pri sečnji in čiščenju gozdov je potrebna izjemna disciplina, saj je od uničenja lubadarja v zimskim mesecih v veliki meri odvisna njegova razsežnost spomladi. Zaradi lubadarja v naših gozdovih ni bilo posekanih več dreves, kot je bilo odmerjenih, niso pa sekali zdravih dreves. Disciplina pri izvajanju zakonskih določil je nekoliko slabša v Zasavju prav zato, ker nimamo gozdarskega inšpektorja. Za strokovnjaka v Zasavju ni sredstev, republiški se je letos v te gozdove oz. k lastnikom in na žage podal le dvakrat. IS bo opozoril Ministrstvo za okolje in prostor na pogostejše ukrepanje inšpektorja, lastnike gozdov pa na ukrepanje na osnovi zakona in opozorila gozdarske službe. Sklicali bodo še sestanek lastnikov, upravljalcev gozdov ter gozdarjev, na katerem bi se dogovorili o skupnem zatiranju tega škodljivca v iglastih gozdovih. Rcnominacija proračuna ne temelj i več na enakem indeksiranj u kot leta nazaj, pač pa na osnovi kriterijev ministrstev za posamezna področja. Rcnominacija bo osnova za pripravo občinskega proračuna za prihodnje leto. Poslanci ga bodo obravnavali 22. decembra. Na seji so omenili, da bodo sredstva, predvidena za poravnavo dolga od prodanih obveznic, pomenila za uporabnike tega računa toliko manj sredstev v prihodnjem letu. kot bi jih dobili, če dolga ne bi bilo. Ivana Laharnar O Dobovcu Dobovce - V smučarski koči na Trotovniku so se na sestanku, ki ga je pripravila Združena lista Trbovlje, pogovorili o problemih KS in občine. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik IS Franc Bera v s in predsednik ZL Božo Marot. Pogovor je tekel okoli nadaljnje širitve vodovoda, za katerega nekateri menijo, da bi bilo pametneje narediti še en rezervoar. Govorili so tudi o posebnih avtobusnih prevozih za srednješolce, preobremenjeni in še vedno neurejeni cesti Trbovlje - Dobovec, naravni in kulturni dediščini, odvozu smeti in odlagališču. Marot je povedal, da bodo do novega leta pripravili še več sestankov v različnih KS. sploh v primestnih, od katerih bosta v naslednjih tednih na vrsti KS Čeče in KS Klek. Kot je še dodal, sta se udeleženca soočila s tekočimi problemi, ki jih bosta lahko prenesla na IS SO Trbovlje, ki pripravlja proračun za naslednje leto. P.R. O ekologiji Trbovlje - Zasavska mladinska ekološka skupina EKOS Zasavje, ki se ukvarja z varstvom okolja in z zaščito zdravja, pripravlja za srednješolce in učence zasavskih šol vsesplošne diskusije s področja varstva okolja in narave v Zasavju. Diskusije z naslovom "Prihodnost ni denar, temveč okolje, v katerem živimo", bodo potekale ob torkih za osnovnošolce in ob sredah za srednješolce v decembru v prostorih EKOS Zasavje na Gimnazij ski 22 v Trbovljah (poleg samskega doma, kjer ima sedež tudi Študentski servis Trbovlje). V sklopu tedenskih diskusij pripravljajo zanimiv program: problem onesnaževanja okolja v Zasavju, diskusija o onesnaženi naravi, ogled filma o ekologiji v Trbovljah, kjer je posnet pogovor z vodjo toplarne in dnevnega kopa Trbovlje ter mnenja prebivalcev, ogled onesnaževalcev v Trbovljah, izpopolnjevanje anket o degradaciji okolja v Trbovljah in odnosu do okolja v Sloveniji. Vse podrobnosti bodo učenci OŠ lahko izvedeli v torek, 7. decembra ob 16. uri v prostorih EKOS Zasavje na Gimnazijski 22, Trbovlje, dijaki srednjih šol pa se lahko udeležijo diskusij v sredo, 8. decembra 1993 ob 16. uri. Aleš Matko Sežiganje posebnih odpadkov Trbovlje - Bo Cementarna Trbovlje postala sežigalnica posebnih odpadkov, na videz sploh ni videti vprašanje, pač pa dejstvo. Repubiški sanitarni inšpektorat, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravstvo, je namreč 14. oktobra letos Gorenju GA iz Velenja poslal dopis, v katerem ugotavlja, daje na osnovi smiselne razlage predzadnjega odstavka 3. člena odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (Uradni list SRS št. 19/1988) možno izvesti industrijski preizkus imobilizacije odpadnega emajla v cementni klinker v Cementarni Trbovlje. Posebni zahtevi, kijih mora Gorenje GA izpolniti, sta: "javiti Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu točen datum pričetka imobilizacije teden dni prej" in "po končanem preizkusu dostaviti istemu poročilo o poteku". Tokrat nismo spraševali, ali je namen Gorenja GA na osnovi katerega je poiskal mnenje pri Republiškem sanitarnem inšpektoratu, že dogovor s trboveljsko cementarno ali zgolj razmišljanje o možnosti. V Cementarni pravijo, da poskusa še niso naredili. Reagirali so v občini Trbovlje. Iz Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora so Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu poslali pismo, v katerem ugotavljajo, da Cementarna Trbovlje ne izpolnjuje pogojev, določenih v 18. členu prej omenjenegaodloka, inda3. člen, ki ga navaja inšpektorat, sploh ni v nobeni povezavi z odstranjevanjem posebnih odpadkov. Izrazili so mnenje, ki v teh besedah pomeni tudi zahtevo, da Cementarna takšna kot jo poznajo, lahko obratuje le kot Proizvajalka cementa, ne pa kot sežigalnica posebnih odpadkov. Inšpektorat so zaprosili, naj o izdaji dovoljenja za izvedbo poskusa Ponovno premisli in pri tem Upošteva mnenje oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora. O tem so razpravljali tudi v izvršnem svetu občine Zagorje in mnenje občinskega upravnega organa iz Trbovelj soglasno podprli. Ivana Laharnar Trbovlje - Občina Trbovlje je namenila 85.000 tolarjev za pomoč socialno ogroženim družinam za nakup ozimnice. Sredstva so bila nakazana Centru za socialno delo, kije socialno ogroženim družinam razdelil bone za nakup prehrane. T.L. Hrastnik - Pomanjkanje pitne vode so letos najbolj občutili na območjih Turja in Kopitnika. V rezervoar Turje so pripeljali s cisternami kar 2.160 m3 vode (več kot 600 prevozov). Vodo so dovažali tudi na Kopitnik. Stroški, nastali s prevozi, znašajo 2.817.489,70 SIT, V Čečah so razliko v pritoku do potrebnih 20 1/ s nadomeščali s prečrpavanjem vode iz zajetja Pekel. Hrastniška Komunalaje imela zaradi dodatnega zagotavljanja vode v občini za več kot 3.5 milijona tolarjev dodatnih stroškov, ki jih bodo v Hrastniku pokrili z denarjem iz proračuna. K.G. Litija - Bo litijske šolarje vozil odslej le SAP, ali pa bo to počelo več prevoznikov, ki to delo opravljajo že sedaj, sc litijski IS na četrtkovi seji še ni odločil. Obravnaval je poročilo o zbiranju ponudb in ugotovil, da SAP pogojuje prevoz šolskih otrok s prevozom na rednih progah. IS na pogoje, ki jih postavlja SAP. ne pristane. Ponudili mu bodo prevoz na šolskih linijah po cenah, kot jih ponujajo tudi drugi prevozniki - te so nižje od SAP-ovih. Če pogovor ne bo uspešen, bodo razpis ponovili. J.K. Kisovec - V KS Kisovec so se prav tako pričeli pogovarjati okrog krajevne smaouprave. Članom sveta KS sta jih predstavila predsednik občine Matjaž Švagan in sekretar Brane Omahne. Vrstavprašanj še ni rešenih, o morebitnih novih občinskih mejah se bodo odločali krajani na referendumu, ko bo za to čas in bodo občine tudi s strani rcbulike dobile konkretnejše podatke. M.K. Zasavje - Tudi v Zasavju so se spomnili na 1. december, dan boja proti aidsu. Sex shop Zagorje je priravil zanimivo akcijo. Po Zagorju, Trbovljah in Hrastniku so razdeljevali kondome. Nekateri so jih sprejeli z nasmeškom, nekaj tudi s slabo voljo (saj tega ne delamo v "frent"). Nič zato - razdelili so okrog 150 kondomov in vsaj nekaj Zasavcev opozorili, da aids tudi v naši provinci ne sme biti neznanka. Partizanski vrh - Za ceste so v tem delu trboveljske občine kar dobro poskrbeli. Dokaj redno sojih pluž.ili in posipali s peskom. Večjih težav ni bilo, čeprav je bila uporaba verig za nekatere nujna. Spluženaje tudi novoasfaltirana cesta Partizanski vrh - Potoška vas. a muld še vedno niso položili. U.l. Izlake - Minula sobota je bila za otroke iz vrtca Kekec nadvse zanimiva. Okrog 25 otrok si je s svojimi starši ogledalo lutkovno igrico Svetlane Makarovič -Korenčkov palček v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Tako otroci kot starši so si zaželeli, da bi bile takšne igrice na voljo mlademu občinstvu tudi v Zasavju. Litija - Tudi v Litiji (na Stavbah) bodo smučarski sejem pripravili letos prej kot običajno. V nedeljo med 9. in 16. uro bodo lahko obiskovalci kupovali novo opremo za zimske športe, prinesli svojo opremo, ki jo ne potrebujejo več, jo prodali ali zamenjali. Če ne bodo imeli časa prodajati, bodo lahko opremo pustili organizatorju. Organiziran bo servis in montaža opreme. R.B. Dol pri Hrastniku - Preteklo soboto so se zbrali nekdanji člani TVD Partizan, ki so bili akti vni tudi pred petintridesetimi leti. Dvajset telovadcev je obujalo spomine na dni, ko so svoj prosti čas izkoriščali v telovadnem društvu. Ugotavljali so, da je današnja mladina v tem prikrajšana. Na žalost niso mogli obvestiti vseh članov, kajti društveni arhiv s seznami se je izgubil. V sredo pa se je začela v šolski telovadnici ženska rekreacija (ob 19. uri). F.M. M.K. 1. -1. ZASAVSKI ZVONOVI - Božidar Wolfand - Wolf 2. -2. KO Sl NA TLEH - Pop design 3. -3. VRNI SE - Napoleon 4. -5.24.000 POLJUBČKOV - Magnificc 5. -/. OSTAL BOM MUZIKANT - Alfi Nipič BS EP m q M r 1. -1. UUBAV ZA SVE - Sandi & E.T. 2. -3. ILL 00 ANVTHING FOR LOVE - Meat Loaf & Bonnie Tylor 3. -2. RIVER 0F THE DREAMS - Billy Joel 4. -/. M0VING ON UP - M-Peopie 5. -5. CRVING - Aerosmith J Glasujem zai Moj naslov« | 'Naaparod^SbrT*ov,*e’Tl^ s'rotxx)o 11 a, 61420Tibovi|e | rr u ^ Nismo pri vrhu Plače ostajajo problem številka ena na gospodarskem in političnem prizorišču, znjimi vred tudi pokojnine. Od polletja so se preveč zredile, zatrjujejo v vladi. Na pragu novega leta bo o tem več razprav. Sindikati poleg povišanja izhodiščne plače terjajo tudi spremembo eskalacijske lestvice: vzvod za prilagajanje naj bi se začel že pri 1.5 odstotni mesečni inflaciji, namesto (kot doslej) pri 3. V Zasavju s plačami nismo pri vrhu. V Trbovljah so bile višje za 4.2 odstotka, v Hrastniku in Zagorju ob Savi pa so bile pod slovenskim povprečjem, kije za ta čas znašal 3.4 odstotka; Zagorjani so imeli za 3 odstotke več, Hrastničani pa za 3.2 odstotka višje plače. Podobno velja za devetmesečno povprečje. Konec septembra je povprečna plača znašala 45.028 tolarjev (v Trbovljah 46.020, Hrastniku 43.005, Zagorju 42.622). Višje plače v trboveljski občini v primerjavi s sosednjima so stalnica; tam so medobčinske ustanove, banka in druge organizacije, kar povzroča nekoliko višja osebna izplačila. Predvidevanja o tem, kako sc bodo partnerji sporazumeli o gibanju plač v naslednjem letu, so tvegana; ve se le, da bi se nenadzorovana rast plač odrazila na gospodarski rasti. Umiritev plač naj bi bil prvi pogoj za postopno ozdravitev gospodarstva. Vendar, bolj nas skrbi občutna rast javne porabe; zanjo smo letos odšteli malone polovico bruto domačega produkta. M. V. Litija - Cenik, ki ga je predložilo Dimnikarstvo Fran Dobravec, je predvideval podražitev od 105 do 990%. IS se ni strinjal, cene so sedaj višje za povprečno 117 odstotkov. Redno mehansko čiščenje za gospodinjski štedilnik stane po novem 310 SIT, za etažno CKN do 60 KW 470 SIT, centralna kurilna naprava od 940 do 14.000 SIT. samostojni dimnik od 310 do 420 SIT za eno tuljavo, skupinski dimnik 280 SIT za tuljavo, shunt ali zbirni dimnik 280 SIT za tuljavo, shunt priključek pa 600 SIT za tuljavo. Čeprav j e to letošnja druga podražitev dimnikarskih storitev, na IS pravijo, da so cene nižje od ljubljanskih. J.K. Hrastnik - OZ Hrastnik je obrtnike obestila, da se njorajo do konca maja 1994odločiti. ali bodo poslovali kot podjetje ali kot posameznik. Tisti, ki že sedaj poslujejo po obrtnem dovoljenju, bodo tako poslovali še naprej, če se bodo organizirali kot s.p. Čeprav obrazci za priglasitev že obstajajo, naj obrtniki še počakajo s prijavo zaradi morebitne spremembe pravilnika o vpisu. S.p. bo vodil najenostavnejše evidence, kot doslej, podjetjapa bodo sestavljala medletna in letna finančna in statistična poročila ter vodila dvostavno knjigovodstvo. Zasavje - Tudi v Zasavju se pojavljajo podjetja, ki pomagajo pri prodaji, oddaji, menjavi vseh vrst nepremičnin. Trenutno so naprodaj trgovine, gostinski, frizerski ter lepotni lokali ter prostore za druge poslovne dejavnosti. Z njihovo pomočjo lahko občani kupijo stanovanja, stanovanjske hiše in gradbene parcele. Prostore prodajajo in oddajajo ter nudijo cenitve vseh vrst nepremičnin in pravno svetovanje. K.G. Trbovlje - Na tržnici v Trbovljah so trgovino Maša preimenovali v Mojca. V njej je možno kupiti blago za otroke, ženske in moške. V Savinah pa so odprli novo zasebno pekarno. T.L. ' r > Sv. Barbara Rudarji domala po vsem svetu praznujejo svoj stanovski praznik na dan njihove zavetnice sv. Barbare 4. decembra. Tudi trboveljski in zasavski so praznovali ta praznik. Starejši se tega dobro spominjajo. Na dan sv. Barbare so bili namreč dela prosti, vendar so ta dan dobili plačo, tako imenovani "hernšiht". Rudarji z rudarsko godbo na čelu so se zbrali pred rudniško restavracijo ali na revirju. V sprevodu so odšli po rudarsko zastavo, ki je bila shranjena na sedežu rudnika Trbovlje. Ko so pred ravnateljstvom razvili stanovsko zastavo, je godba zaigrala rudarsko himno Srečo dobro. V paradi so odšli po glavni cesti do cerkve sv. Martina. Za godbo so se vrstili zastavonoša, pribočniki, rudniški ravnatelj, inženirji, obratno osebje, nadzorniki, delavski zaupniki, rudarji in na koncu žene in otroci. Ko so prišli do cerkve, je del z vodstvom na čelu odšel v cerkev. Godba seje razporedila na koru. Sledila je slovesna maša z govorom, pridigo o nevarnem delu rudarjev in priporočilom zavetnici, da bi rudarje obvarovala nesreče. Ni šlo brez darovanja okoli oltarja ("ofer"). Po maši je godba zunaj zaigrala, vnovič so se razporedili v sprevod in odšli do ravnateljstva na Vodah, kjer so zastavi vnovič 'zaigrali v čast in slavo. Popoldan je bila običajno rudarska veselica s plesom, pivom in še čim. Za sv. Barbaro leta 1934 so trboveljskih rudarji dobili nov prapor, stari je bil v nemšini iz leta 1873. Od leta 1956 so slovenski rudarji na pobudo slovenskega sindikalnega vodstva namesto Barbare proslavljali 3. julija v spomin na gladovno stavko 1934. Proslave so bile dobro organizirane s poudarkom na rudarstvu, njegovem težkemu in odgovornemu delu. Starejši rudarji pa so ob Barbari še vedno spili kak kozarec. V zadnjih dveh letih so ponekod (Mežica. Idrija) spet začeli praznovati sv. Barbaro. Tine Lenarčič ^ —9 POGLED nega parketa V pričakovanju velikega R Pričakovanja, kako bo veliki R v prihodnjem mesecu vplival na trg vrednostnih papirjev in kam se bo trgovanje z njimi preusmerilo. so vse večja. Odpira se vprašanje, s katerimi vrednostnimi papirji bo več poslovanja. Poslovno mrtvilo je včasih navidezno, saj je bil pretekli četrtek promet z vrednostnimi papirj i na borznem sestanku dobrih 5,5 mio DEM. Zanimivo, da se na borznem parketu ni do delnic Dadasa nič zgodilo! Potem pa je tečaj Dadasa začel neusmiljeno naraščati od 160.000 na 165.000 tolarjev, pri čemer je bil začetni le 156.407 tolarjev. Bilo je skoraj tako, kot pravi režiser Boštjan Hladnik v svojem filmu "Ko pride lev". Vendar je "lev" v drugem krogu trgovanja nehal rjoveti in tečaj je padel na 161.000 tolarjev. Ko pa j e Zavod za statistiko Slovenije objavil podatek, daje bila rast cen na drobno v preteklem mesecu 1,6% (veliki R), je bilo ugibanj konec. Zanimivo, da sta na OTC trgu takoj začela padati tečaja RSL1 in RSL2 (enka na 98,3; dvojka na 98,2). promet z delnicami pa seje povečal. Predvsem tečaja delnice Terme Čatež ter Dadas sta porasla, Terme na 750 tolarjev in Dadas na 163.390 tolarjev. Torkov borzni sestanek je bil spet bolj ali manj v znamenju delnic, ki so jim cene začele naraščati. Delnice so torej spet na "pohodu", očitno so to prva znamenja otoplitve tečajev na tem področju. Milan Povirk iTk3tnfWi, e • n/ m ZASAVSKA SMUČARIJA Kar nekaj zim smo smučali na Rogli, Krvavcu, Voglu itd., saj zaradi pomanjkanja ali premalo snega nismo mogli smučati na domačih smučiščih. Letos, ko je dovolj snega, bomo lahko zopet obiskali zasavska smučišča. Prihranili bomo na poti in tudi ceneje je. Zato smo za vse ljubitelje smučanja poklicali na zasavska smučišča in za vas izbrali nekaj podatkov. HRASTNIK Na Kalu imajo kar 50 centimetrov snega. Vlečnica deluje med tednom od 12. do 16.30. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 16.30. ure. Otroci se lahko tudi sankajo. Cena celodnevne smučarske karte za odrasle stane 700 SIT, za otroke 500 SIT, popoldanska pa za odrasle 500 SIT, za otroke 300 SIT. Planinska kočanudi gostinske usluge in sprejme v restavracijo kar 120 gostov. Gostje lahko tudi prespijo, saj imajo 68 ležišč. V Rajsko dolino pridete z osebnim avtom in zimsko opremo. Organiziranih prevozov ni. V Gore lahko pridete z avtobusom do Turja, od koder je še 20 minut hoda. Cesta je splužena, zato lahko pridete tudi z osebnim avtomobilom in zimsko opremo. Smučišče je primerno za rekreacijo, lahko pa se tudi sankate. Odrasli bodo za celodnevno smučanje odšteli 500 SIT, otroci 300 SIT, za popoldansko smučanje pa 250 SIT odrasli, otroci 100 SIT. Vlečnica deluje od 9. do 17. ure (čeje vsaj pet obiskovalcev), od 12. do 13. ure žičnica ne dela. Med tednom je smučišče odprto le popoldne, ob koncu tedna cel dan. Na smučišču je 40 centimetrov snega. V koči imajo 50 ležišč in 120 sedišč. Okrepčate se lahko z enolončnico, s turističnim kosilom že za 450 SIT ter drugimi jedmi. Cena penziona: 25 mark za odrasle, 13 mark za otroke. TRBOVLJE V Trbovljah se lahko smučate na Medvednici. LontovžuinTrotovniku. Na Mrzlici smučišče trenutno ni urejeno. To smučišče je namenjeno le šoloobveznim otrokom (šola v naravi) in ga pripravijo le takrat, ko šole izrazijo željo za smučarsko dejavnost, ter za druge večje skupine. Medvednica deluje vsak dan od 9. do 16. ure. Cena smučarske karte za odrasle je 800 SIT, za otroke 500 SIT, popoldanska za odrasle 600 SIT, za otroke 400 SIT. Deluje ena vlečnica, ki prepelje 100 oseb na uro. Snega na smučišču je 40 centimetrov, proga je dolga kilometer, je teptana in srednje lahka. Koča sprejme 40 gostov, kjer lahko goste postrežejo z enolončnico ali jedmi po naročilu. Gostje lahko prespijo v domu na Partizanskem vrhu in v domu Pod Javorjem, kjer imajo na voljo skupno 90 ležišč. Trenutno že potekajo tečaji za otroke, za odrasle pa sprejemajo prijave na Opekarni 4D. Na Lontovžu sprejme vlečnica 350 oseb na uro. Smučarska proga, kjer je 40 centimetrov pomrznjenega snega, je dolga 300 metrov in je srednje zahtevna. Med tednom je odprta od 13. ure do mraka, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 16. ure. Ponoči progo osvetlijo in je Primerna za nočno smuko, čeje prijavljenih vsaj 20 smučarjev. Smučarska koča je ogrevana, ima 40 sedišč in 14 postelj. V koči lahko naročite čaj, enolončnice ter jedi po naročilu. Na Lontovž lahko pridete z osebnim avtomobilom ter zimsko opremo, vozi pa tudi avtobus do Dobovca, od koder je še pol ure do Lontovža. Iz Lontovža do Trotovnika je speljana •udi sankaška proga. Na Trotovniku delujeta dve vlečnici. Ciciban in Trotovnik, ki sprejmeta skupno 850 oseb na uro. Proge so teptane, na razpolago imajo •°p za dodatno umetno zasneževanje. Med tednom se lahko smučate od 13. do 16.30. ure, razen ob ponedeljkih, ob sobotah, nedeljah in Praznikih pa od 9. ure do mraka. Skupine, ki bi se želele med tednom smučati tudi dopoldne, semorajoprej najaviti. V takemprimeru vlečnici delujeta že od 9. ure naprej. Med počitnicami bodo organizirali nočno smuko, tekači na smučeh pa imajo na razpolago kar 5 kilometrov dolgo Progo. Celodnevna karta ob koncu tedna za odrasle stane 600 SIT. za otroke do 15 let 400 SIT. popoldanska za odrasle 400 SIT in za otroke 300 SIT. V delovnih dneh pa stane karta za odrasle 300 SIT, za otroke 250 SIT. Otroci, ki ne smučajo, si lahko na Trotovniku izposodijo sanke. Za njih je pripravljeno sankališče. Imajo pa tudi skakalnico inlekaško progo. V koči sprejmejo 70 gostov. Kosilo stane 500 SIT. Dobite pa lahko hot dog. sendviče, zrezke, krvavice, pečenice, kosila ob nedeljah. Organizirali bodo tečaje za odrasle in otroke od 25. do 29.12. Odrasli bodo morali odšteti zanj 3500 SIT, člani smučarskega društva imajo popust. Organizirajo tudi tekmovanja za sindikate, šole in vrtce, ki stanejo: do 30 tekmovalcev 100 mark, do 60 tekmovalcev 150 mark in nad 60 tekmovalcev 200 mark. Smučarija se je za marsikoga pričela na smučarskem sejmu. ZAGORJE Na Mareli delujejo med tednom vlečnice (Jablanski vrh. Štangovc in Pretvornik) od 13. ure do mraka, ob koncu tedna pa od 9. ure (sedežnica že od 8. ure) do mraka. Za odrasle je celodnevna smučarska karta 800 SIT, za otroke 500 SIT. poldnevna za odrasle 500 SIT in 300 SIT za otroke. Za sedežnico morajo za v eno smer odrasli odšteti 80 SIT. otroci pa 40 SIT. Pri nakupu celodnevne karte, se sedežnice ne plača. Člani smučarske zveze imajo pri nakupu 10 odstoten popust. Smuči vam ni treba nositi domov, ampak jih lahko shranite v skladišču na Mareli. Na Prvinah, od petka od 12. ure do mraka, do nedelje od 9. ure do mraka, delujeta dve vlečnici, za otroke in odrasle. Za odrasle stane celodnevna smučarska karta 700 SIT, za otroke 500 SIT. Poldnevna za odrasle stane 500 SIT in za otroke 300 SIT. Sindikatom nudijo pri nakupu najmanj 10 kart 30 odstotkov popusta. Cesta do Prvin je splužena in prevozna. Po dogovoru večjim skupinam, ki se prej najavijo, organizirajo prevoz. V domu imajo 30 postelj, čez dan pa lahko postrežejo 90 ljudem. Kosilo stane 450 SIT, šolskim skupinam na izletu ponudijo kosilo že za 300 SIT. Penzion stane za odrasle 2000 SIT, za otroke 1500 SIT (er za šolske skupine 1400 SIT. V ceni penziona je vračunana tudi smučarska karta. Že prav kmalu pa se boste lahko smučali tudi med tednom, ob sredah celo zastonj. Na Vidrgi je urejeno smučišče in sankališče, smučate se lahko od 9. do 16. ure. Delujeta 130 in 180 metrska vlečnica. Za celodnevno smučanje bodo odrasli plačali 700 SIT, otroci 550 SIT, za dopoldansko ali popoldansko smučanje pa 500 in 400 SIT. V ceni je vračunana malica v vrednosti 200 SIT. Zunaj strežejo z vročim čajem, kuhanim vinom in bonboni za otroke. V lokalu pa lahko naenkrat postrežejo 180 gostom. Možni so sprehodi na Zasavsko Goro, Geoss in bližnjo okolico. Cel dan vozijo tudi avtobusi iz Zagorja (ob 7.00. 10.00, 12.15), ob 13.00, 15.00 in 16.20 pa se vračajo nazaj. Katarina Gavranovič Foto: Tomo Brezovar m Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjirtifmnenja bralcev o^žlvlyrifajndo^aJanju v Zas^u^Ne^odpisanih pi- na na na^ečSO^lpžnlh^tstic AJre^mtvo^i pridržuje pravico skrajSatftekst ali pa objaviti daljšega, čeSoc^l, da bi a skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino. iplsivtomnenja leftodpisanih pi-prostora omeje- Ogrevanje V vašem cenjenem časopisu ste nekajkrat pisali o cenovni problematiki ogrevanja stanovanj in drugih prostorov, ki so priključeni na mestno omrežje kotlarne Svea Zagorje. Račune za opravljeno storitev (ogrevanje) izstavlja Stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi, d.o.o. Ni moj namen kritizirati oz. ocenjevati nepravičnost tako visoke cene (v primerjavi s ceno ogrevanja, npr. v Ljubljani) ogrevanje, ki jo plačujemo v Zagorju (ogrevanje je kvalitetno, vendar nič bolj kot v Ljubljani), saj ne poznam celotne strukture stroškov (predvsem deležev plače in dobička) ogrevanja, ne v Zagorju in ne v Ljubljani. Zato vam pošiljam le analizo (s prošnjo, da jo objavite v vašem časopisu) plačilnih računov za ogrevanje lastnega stanovanja in enega stanovanja v Ljubljani in sicer za 1992 in 1993 leto. Iz priložene tabele št. 4 je razvidno naslednje: 1. Povprečna cena ogrevanja za 1 m2 je bila v Zagorju večja kot v Ljubljani - v letu 1992 za 56.22%, v letu 1993 pa kar za 145%, - v mesecih 6. - 9. 1992 za 369%, v istih mesecih 1993 pa celo za 500% (šest krat), - v mesecih (1.-4. in 10.-12.) 1992, ko se stanovanja dejansko ogrevajo, za 5.60% (indeks 105.60), v istih mesecih v letu 1993 pa za 88% (indeks 188). 2. Indeks rasti cene ogrevanja v letu 1993, v primerjavi s ceno ogrevanja v letu 1992, je bil v Zagorju 198.18, v Ljubljani pa le 126.31. Razen tega je zanimivo, da so v Zagorju fiksni stroški v kurilni sezoni 1993/94, ki znašajo 34 SIT/m2 (podatek iz obvestila, ki ga je SP Zagorje O/S, d.o.o. poslalo uporabnikom ogrevanja iz omrežja kotlarne Svea, dne 18.10.1993) večji za 27.39%od povprečne celoletne cene ogrevanja za 1 m2 v letu 1993 v Ljubljani, ki znaša 26.69 SIT/ m2 (glej stolpec 8 v tabeli št. 4). Za vašo korektno objavo se najlepše zahvaljujem. Željko Jukič, Zagorje ob Savi PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA ENEGA KVADRATNEGA METRA STANOVANJSKE POVRŠINE V ZAGORJU IN V UUBUANI V LETU 1992 IN 1993 NAČIN OGREVANJA: DALJINSKO CENTRALNO Datum: 29.11.1993 LETO 1992 1993 Zap štev Mesto ogrevanja povrečnacenavSITzalm' povrečna cena v SIT za 1 m' INDEX RASTI CENE v mesecih v mesecih OGRE- VANJA 6.-9. 1.-4. 10.-12. 1.-12. 6.-9. 1.-4. 10.-12. 1.-12. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. Zagorje 35,00 27,65 33,01 57,01 62,50 65,42 198,18 2. Ljubljana 7,79 26,19 21,13 9,50 33,26* 26,69* 126,31 3' INDEX (1./2.)* 100 449,30 105,60 156,22 600,10 188,00 245,10 OPOMBA: ‘računa za obravnavano stanovanje za december 1993 6e ni. Ceno ogrevanja za 1 m2 v decembru sem določil v višini 77,13 SIT/m2 oz. 3,435 krat večjo od enajst me sečnega povprečka. Osnovo za tekšno oceno cene ogrevanja v decembru sem našel v ceni ogrevanja za december 1992 leta. Zasavc in Turistična agencija Svarog pripravljata zanimiv prednovoletni izlet z izjemnim doživetjem. Domače jaslice so ponavadi bolj ali manj skromne. Le malokdo doslej pa si je ogledal razkošne jaslice z živimi igralci v Postonjski jami. Ponujamo vam prav to -ogled v jami, poleg tega pa še čudovit izlet v zahodni del Slovenije. Pa še čez mejo bomo lahko pokukali. Pot nas bo vodila mimo Ljubljane, Postojne do Nove Gorice, kamor bomo prispeli okoli devete ure. Možnost prestopitve meje za eventuelne nakupe v Stari Gorici ali ogled Sv. Gore, kjer je znamenita cerkev. Zbrali se bomo ob 11.30 uri in se odpeljali na malico (Primorska pošta). Od tu naprej nas bo pot vodila do Štanjela (zgodovinsko znanega mesteca). Ogled mesta in nato nadaljujemo pot do Postojnske jame, kjer si bomo ogledali "žive jaslice" v Postojnski jami. Po ogledu se bomo zapeljali v prijetno domače gostišče, kjer si bomo privoščili dobro večerjo. Povratek v Zasavje v večernih urah. Cena izleta: 4.785 SIT (s kuponom Zasavca na zadnji strani 10 odstotkov popusta)-v ceno je vključen avtobusni prevoz, malica, večerja, vodenje izleta in vsi ogledi. Odhodi (28.december 1993): Hrastnik: 5.40 pri blagovnici Merkator Trbovlje: 6.50 Rudniški gasilski dom Zagorje: 6.10 avtobusna postaja Kisovec: 6.15 pri Ajdi z®%\ GUp §22©) M Z optimizmom v smrt, naprej! Novinarji so zlo tega časa, stij z razglabljanjem o življenju v tem okolju ljudem objestno mečejo v obraz dim, strupe, blato, smeti, visoke stopnje S02 in vse tisto, s čimer se znanstveno ukvarjajo strokovnjaki, ti pa bi ljudem vse to lahko prikazali v lepši, realnejši luči. Tole res ni dobesedni stavek predstavnice Zavoda za tehnično izobraževanje iz Ljubljane, posnetek njenih izraženih misli pa je Zelo pošteno zapisan. Decembra bodo pripravili posvet na temo ekologija Zasavja. Financiral ga bo omenjeni zavod - denar mu daje Ministrstvo za šolstvo - udeležilo pa naj bi se ga čimveč občanov, ki jim bodo zastopn iki podjetij in občin predstavili svoja prizadevanja za reševanje ekoloških problemov. Vsekakor naj bi na posvetu ne poudarjali problemov. Ob tem so se predstavniki podjetij močno spogledali. Kako naj na posvetu z občani zanikajo dejansko stanje in slikajo prizadevanja za sanacijo, ko vendar nimajo denarjaza uresničitev zapisanihprogramov. Predstavnica iz republike je vztrajala, da je ljudi potrebno informirati pozitivno, po njenem je vedno bolje vse povedati odkrito, kot pa, da novinar napihuje zadeve. Le govoriti ljudem, da ne smejo na cesto v slab zrak, je premalo, dati jim je treba več. V izobraževalnem dnevu bi jim na primer morali povedati, kako nevarno je kuriti z lakiranim parketom, je bilo slišati iz njenih ust. Nehote sem se obrnila, kdaj neki bo počilo za mojim hrbtom, kajti zazdelo se mi je, da sem ob majhnem kresu sredi Bosne, kjer ekolog premraženim brezdomcem razlaga, kako bo njihov zrak strupen, ker si glide grejejo kar z Zakurjenim parketom. Kljub temu, da so udeleženci pripravljalnega sestanka omenjali, da bi se morali pogovarjati ne le o zraku, pač pa tudi o drugih odpadkih - in kako dosežemo njihovo zbiranje, ter da bi za osveščanje ljudi na področju ekologije pripravljalci izobraževanja vendar morali pripraviti nekak planogram, ne pa tipati v temi in ngibati, je bil odgovor kratek: enkrat je treba začeti, denar za Izobraževanje je, nihče pa vas ne bo silil. Pobuda, naj pridejo še rnožje iz republike, ki bi jim tukajšnji razložili nujnost vključitve Zasavja v besedilo zakona o varstvu okolja, ni bila sprejeta. Predstavnici se je zdelo neumno vabiti ljudi iz ministrstva za okolje, saj se tam bojijo stroškov in vprašanj, pa zato ne pridejo. Seveda pa bo treba o zaključkih posveta obvestiti tako energetiko kot varstvo okolja, ker se sicer sami nič ne brigajo, je menila. Kljub vsem nejasnostim na pripravljalnem sestanku, ki jim je botrovala nepripravljenost (ob dobri pripravljenosti tudi pripombe ne bi imele pomembnejše vloge), so udeleženci soglašali, da bodo na posvetu predstavili svoja prizadevanja in rešitve očiščevanja zraka v Zasavju. Tudi takšen izobraževalni trenutek bo lahko zanimiv, saj bodo obiskovalci zvedeli, kaj jih jutri ne bo x’eč dušilo. 2 ljudmi je žal vedno tako, da začnejo dvomiti v dejstva šele 1akrat, ko jim jih razkriješ. Zakaj bi torej bili odkriti?! Novinarji n°j le ostanejo krivi, da zadeve samoljubno napihujejo, pisuni nemarni. Z izobraževanjem ljudstva bo tudi njihov jezik dobro Zavezan. Sicer pa tisti, ki novinarjev ne sovražijo, vedo, da ti znajo Pogledati tudi v dušo in srce. Ivana Laharnar Juretovo razgaljenje Znanstvenikom je končno uspelo doseči še en, pred nekaj leti nedojemljiv cilj. Uspelo jim je klonirati človeško celico. Posledice tega uspeha bodo verjetno daljnosežne. Nekateri pravijo, da je to zločin nad biologijo, drugi pravijo ravno obratno. Kloniranje in sodobna genetika bodo človeštvu prinesle mnogo dobrega. Recept za uporabo genetike in kloniranja v Zasavju: Zasavca, zaposlenega v težki industriji, dobro prepojite z dolenjsko šmarnico, odvzamete mu nekaj pameti, dodate veliko potrpežljivost, dovolj skromnosti in za vsak slučaj še nevednost. Tako pripravljenega namočite v pošteno dozo ogljikovega dioksida in žvepla, ne pozabite njegovih pljuč navaditi tudi na trdne delce v zraku. Od njegavzamete nekaj krvi in kože ter zadevo prepustite znanstvenikom. Ti bodo ustvarili iz tako pripravljene surovine recimo kakšnih 40000 iden tičnih Zasavcev. Staroselci bodo umrli od nenavadne in nadvse čudne bolezni, katere vzroka nebo vedel nihče. Tako bo prostor nared za nov tip Zasavca. Novi prebivalci bodo, če bo šlo vse po sreči odporni na vse vrste onesnaženja, ne bodo se puntali zaradi raznih pepelov, ubogali bodo vodilne, od vlade do šefov vfabrikah, marljivi bodo za deset prejšnjih, Živeli bodo od starega kruha in umazanevode, za vikende pa si bodo privoščili steklenico ali dve žganja ali temu ustrezno količino šmarnice. Najvažnejši dosežek vseh bo, da bo novim Zasavcem "vse ravno", torej popolnoma vseeno jim bo, kaj se dogaja okoli njih. Posledice za slovensko gospodarstvo in ekologijo bodo razveseljive. Ne samo, da bo na voljo brezplačna delovna sila (ljudje, oziroma kloni bodo delali za kruh in vodo), ampak se bodo kar na lepem (pravi božji dar) pojavile neslutene možnosti za odlaganje radioaktivnih, zdravju škodljivih in še kakšnih odpadkov. Tu živeči kloni se pač ne bodo sekirali zaradi nekakšnega radiokarkoliže sevanja. Nasprotno. Pomagali bodo pometati odpadke iz kamionov, ki jih verjetno ne bo manjkalo. Res je, da bo z novo vrsto Zasavcev tudi nekaj stranskih učinkov. Mirno lahko odštejemo čudaštvo in zamorjenost, nate zadeve so ljudje že navajeni. Pač pa bo treba poskrbeti, da Zasavci ne bodo hodili naokrog po širnem svetu in zastrupljali druge ljudi. Ena izmed rešitev je izolacija. Okoli Zasavja se potegne visoka ograja, v njo se spusti električni tok. (kakšnih 10000 voltov za vsak slučaj.) Druga rešitev bi bila, da se vsi genetsko programirajo na življenje do 40-tega leta. Kakor hitro so dan starejši, umrejo. Tretja rešitev je kombinacija obeh. Poleg tega bi bilo dobro odstraniti vse odvečne možgane in tako mogoče sploh nikoli nebi nihče pomislil, da obstaja izven Zasavja še kaj drugega. Najvažnejše od vsega je to, da bi bili novi Zasavci programirani tako, da bi bili vsi neznansko srečni. Jure Nagode m V tej številki nadaljujemo s temo o samomorih - zasavski kugi. Kako si pomagati, kako pomagati bližnjemu v stiski. Spremenite sebe in spremenili boste svet - saj če pravite, da zmorete ali če pravite, da ne zmorete, imate v obeh primerih prav. Življenje ni breme, dano nam je kot priložnost. Ne zapravimo ga. ZASAVSKA RAPSODIJA Sociološka teorija o samomoru pravi, kolikor slabše je posameznik vpet v dužbeno skupino, tolikor bolj jeogoržen. Krepko integrirana družba namreč ne dopušča, da razpolagamo s svojim življenjem. Morda je - samo do neke mere in na nek način - tudi to eden izmed razlogov za tolikšno število samomorov v Zasavju, saj je naša populacija zelo mešana in slabo integrir ana. Že sami "staroselci" se lokalno patriotsko cepimo na Zagorjane, Trboveljčane in Hrastničane, še toliko večji pa so problemi imigrantov, ki so prišli iz Balkana in so dostikrat odtrgani od svojih družin. Prav ta stopnja nepovezanosti lahko predstavlja velik problem tako za posameznika kot za skupnost. Sociolog Durkheim ugotavlja, da "ni zgolj metafora, če rečemo, da so v vsaki družbi večja ali manjša nagnjenja do samomora, kar je utemeljeno z naravo družbe. Vsaka družbena skupina ima v resnici določeno in zanjo značilno mero kolektivnega nagnjenja do tega dejanja - to je vir vseh individualnih nagnjenj." Drugi problem v zasavski regiji, očiten tako strokovnjakom - psihijatrom, socialnim delavcem.... kot tudi politikom, novinarjem in drugim opazovalcem življenja v Zasavju - je vse večja apatičnost, nezainteresiranost, melanholija, brezbrižnost ljudi. Na eni strani gre za padec življenskcga standarda, brezposelnost, boj za vsakdanji kruh, zadelo, ki pa kot tako (predvsem fizičnim delavcem, ki jih je po strukturi v Zasavju največ) ne nudi pretiranega zadovljstva samo po sebi, ampak gre le bolj za nujno zlo. Življenje postaja vse bolj le sredstvo za dosego "sredstev življenja". "Ljudje se ubijajo v delu za sredstva življenja, ob tem pa prav zato nimajo nič od življenja; nimajo, ker ga ne morejo dovolj uživati; nimajo pa zlasti, ker ga niti ceniti ne znajo prav", ugotavlja Anton Trstenjak. Tako tudi vZasavju, po drugi strani ni večjih možnosti in predvsem ne zanimanja za kulturno, športno, duhovno in drugo udejstvovanje, kjer bi se lahko ljudje sprostili, razvedrili, pogovorili, se duhovno razvijali - uživali življenje na ploden način. E. Durkheim pravi: "Življenje je posamezniku žalostno, ker je sam žalosten. Resda mu žalost v določenem smislu priteka od zunaj, vendar ne iz tega ali drugega nesrečnegadogodka v njegovem življenju, temveč od skupine, kateri pripada." Zato imamo v Zasavju veliko gostiln in podpbnih lokalov, primernih za utaplanje žalosti. Tako smo že pri tretjem - morda naj večjem problemu - alkoholizmu. Znano je, daje med alkoholiki in ljudmi, odvisnimi od alkohola, bistveno več samomorilcev kot med drugo populacijo. Visoka pozitivna korelacija med samomorom in alkoholizmom se ugotavlja celo kot značilnost za pokrajino, kjer je alkohol doma. Razmišljanja o socialnem značaju - zakaj so narodi in celo regije v Sloveniji obremenjene s tako različnimi količniki samomora - je seveda tvegano. Že pojem narodni značaj je problematičen, še veliko težje pa je govoriti o kakšnem regionalnem "superegu” ali "kolektivni zavesti", vendar jo nekako stereotipsko, potiho, priznavajo in ugotavljajo vsi. Kaj si torej lahko mislimo ob tako visokem koeficientu samorilnosti v Zasavju? Kje so vzroki? Kakšna je naša "zasavskakolektivnazavest"? Psihiaterdr. Vanja Rejec pravi: "Življenje v Revirjih je nekaj posebnega. Do nedavnega je šlo za relativno visoke dohodke, še zlasti med rudarji, možnosti za iskoriščanje prostega časa pa so tu zelo majhne. Dostikrat je predvsem moški populaciji zabava gostilna, ženskam pa skoraj nič ne preostane. Odrasle in poročene se posvečajo bolj družinam. Čcjev družini alkoholizem, je ta ženska dodatno frustrirana, kar rojeva depresivno nastrojenost, ki je sicer lahko le hipna. Če gledamo na alkoholizem kot na neke vrste počasen samomor, je tega vZasavju dosti, saj je alkohol praktično v vsaki hiši doma. Tu se šteje za družabno pitje, če hišni gospodar spije na dan liter vina, mi pa vemo. da se to po pretežni večini avtorjev šteje za alkoholizem." MISTERIJ ČRNE VRTNICE B. je bil baje vse svoje kratko življenje bolj vase zaprt. Nekateri so ga imeli za čudaka. Mlad je napravil samomor. Zakaj? O tem se je v naših krajih veliko govorilo. Menda naj bi pripadal samomorilski sekti, imenovani Črna vrtnica, kateri člani naj bi bili črno oblečeni častilci satana in smrti. Ta skrivnostna organizacija, aktualna 1988. leta zlasti v Zagrebu, naj bi samo v tedanji Jugoslaviji štela od nekaj sto do 20.000 pristašev. Častilci zla, satana in smrti so se za samomor menda odločali pri kartanju. Tisti, ki je potegnil karto smrti, se je moral v naslednjih štiriindvajsetih urah ubiti, sicer naj bi ga ubili drugi. Duhovni vodja te filozofije je bil n, leto, X. spol števil o\ samomorov x 1987 1988 1989 1990 1991 M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž Hrastnik absol. St, 7 3 4 1 1 2 4 0 3 0 koef. 130,9 52,4 74,7 17,3 18,6 34,7 74,7 0 56,6 0 Trbovlje absol. št. 5 1 10 3 8 2 2 1 9 5 koef. 52,8 9,9 105,4 29,6 84,8 19,8 21,3 9,9 96,4 50,3 Zagorje absol. St. 7 3 1 2 4 1 4 2 8 1 koef. 83,9 34,7 11,9 23,1 47,6 11,5 48,4 22,9 94,0 11,4 Slovenija absol. št. 493 189 476 186 535 168 437 132 515 156 koef. 50,9 18,4 49,2 18,1 55,2 16,3 45,0 12,8 53,1 15,1 Število samomorov ( v absolutnih številkah in koeficientih) za zasavske občine in R Slovenijo po spolu, od leta 1987 - 1991. Statistika Zaradi samomora v Sloveniji vsako leto umre približno toliko ljudi kot v prometnih nesrečah. Koeficient samomora seje gibal že nekaj let nad številko 30, v letu 1990 se je spustil na 28,7, v letu 1991 pa ga najdemo spet pri 33,6. (Podatki za leto 1992 še niso statistično obdelani). Raziskave kažejo, daje več kot 90 odstotkov samomorov posledica duševne bolezni (od bolnikov s hudimi depresijami, bolnikov s shizofrenijo - zlasti mlajših moških v začetnih fazah bolezni, ljudi odvisnih od alkohola, pa do bolnikov z raznimi oblikami nevroze). Študije ne dokazujejo neposredne dedne zasnove samomorilnosti, temveč le zasnove duševnih motenj (v glavnem depresivnosti), pri katerih je samomor pogostejša komplikacja. Samomor je najpogostejši med starejšimi (starost se giblje okoli 44,8 leta pri moških in 49,5 leta pri ženskah), vendar je v zadnjih letih opaziti precejšen porast samomorov med mladimi. Samomor naredi več moških kot žensk, čeprav ga ženske večkrat poskušajo. Ljudje, ki poskušajo samomor, sociološko ne sodijo v isto skupino kot tisti, ki ga napravijo. Samomorilni poskus je trikrat pogostejši pri ženskah kot pri moških in je najpogostejši pri starostni skupini od 15. do 30. leta ter pri samskih ali ločenih ljudeh. Če primerjamo domnevne motive ljudi, ki so samomor storili, z domnevnimi motivi tisti!- ki so samomor le poskušali, u gotovimo, da so pri samomorilnih poskusih krepkeje zastopane okoliščine, pri katerih je učinkovita apelativna funkcija (klic na pomoč) samomorilnega delovanja: družinski, zakonski, ljubezenski spori, težave v službi, šolski uspeh. Pri samomorih pa so relativno izrazitejše okoliščine, ki se jim ne moremo izogniti: telesna bolezen, osamljenost, izguba bližnjega. Vendar je treba vse samomorilske poskuse jemati resno, saj 20 do 30 odstotkov ljudi, ki poskušajo samomor, poisku s v teku enega leta ponovi in 10 odstotkom samomor tudi uspe. Med njimi je največ osamljenih moških, ki so duševno ali telesno bolni. menda Hrvat Željko Malner. Vendar pa, vsem govoricam navkljub, dokazov o obstoju te sekte niso našli - baje zaradi dobro varovanih tajn. Znano je, da ima posnemanje pri samomorilcih pomembno vlogo in da se primeri pri takšnih epidemičnih samomorih ujemajo po načinu dejanja in dasamomorilni idol pritegne selektivno ljudi določenega spola in starosti. "Včasih se zdi pri takšnih samomorilskih epidemijah, kot da ima - vsekakor med samomorilno naravnanimi ljudmi - način dejanja posebno fascinirajoč učinek," ugotavlja suicidolog Lev Milčinski. KAKO (Sh POMAGATI? Vse več jih je. Onih, ki ne najdejo odgovora na vprašanje o smislu življenja, kakršno nam je dano. Tistih, ki so na poti skozi življenje naleteli na oviro, kiji niso kos. Spodrsnilo jim je, padli so, ne zmorejo se pobrati. Strokovnjaki pravijo, da samomorilna kriza ni bolezensko stanje Posebne vrste, temveč se lahko razvije iz zelo različnih psihopatološkihstanj, a tudi v zapletenih življenskih okoliščinah, v katerih se lahko znajde vsakdo od nas. Ko smo v stiski, je naša presoja dogodka skoraj vedno napačna, naš odziv pa prenagljen in čustven (ne akcija, ampak reakcija). Poti iz krize ju vedno več. Vendar je najprej potrebna močna volja, da iz nje res hočemo. Volje človek, kije v krizi, ponavadi nima, ker ne najde več smisla svojemu obstoju. Psihologi ugotavljajo, daljudje v resnici ne želijo ozdraveti. Želijo le olajšanje, kajte ozdravljanje je boleče. V resnici se nočemo spremeniti. Vprašanje samomorov je vprašanje Pomankanja življenskega smisla. Anton Trstenjak ugotavlja, da moramo najti smisel svojemu obstoju. Vsi in vsak posameznik. "Ko gre za preprečevanje samomorov, gre za veliko stvar, gre za celotno prevzgojo življenja, da je vredno in možno srečno živeti. Ljudje ne znajo več bilti srečni. Kako jim pomagati? Vsi hlastajo samo za tem, da bi dobili srečo, ne pa da bi bili srečni. Od zunaj pričakujejo srečo; in vendar je sreča lahko samo stvar naše notranjosti. Če je ni v duši, jo zunaj zaman iščemo. V duši jo doživljamo samo, kolikor doživljamo smisel življenja. Sreča in smisel sta kvaliteta človekove notranjosti, duhovnosti. Zaman jo iščemo na ravni materialnih dobrin. Smisel je duhovnega izvora ali pa ga ni." V endar ne gre le za preprečevanje samomorov. V bistvu gre za reševanje človeških problemov. Kaj, ko za začetek ne bi (tako, po malomeščansko) kar naprej in za vsako ceno skušali spreminjati in obsojati drugih. Saj tistega, kogar presojamo, tako ne moremo razumeti. Da bi se, vsaj enkrat, Koeficient samomorov v letih od 1987 do 1991 za Zasavje on R Slovenijo 1987 1988 1989 1990 1991 ,1987 1988 1989 1990 1991 54,6 44,0 37,7 27,3 54,8 ____Slovenija 34,2 33,2 35,2 28,2 33,6 Koeficient samgmorov pove, koliko ljudi določene populacije, preračunano na 100 000 ljudi, stori v enem letu samomor zagrebli vase in se vprašali: Znam prisluhniti drugim? Kaj govorim in kako? Navsezadnje -tudi beseda lahko ubija. Morali bi se zavedati, da ni dovolj, če-so otroci siti, lepo oblečeni in založeni s kopico igrač. Saj čas, ko niste z njimi, pa čeprav so povsem blizu vas,ječas, kije za vedno izgubljen. To je tisto, kar si želijo, kar si želimo tudi mi - človeške topline, razumevanja in ljubezni. Od rojstva, do smrti: "Za tvoj večer bi rad, da reče ti nekdo takrat, da si bil," pravi pesnik. Tudi oni so bili, samo tega nismo opazili. Ne pozabimo na žive in sprejmimo življenje takšno, kakršno pačje. Ni breme. Dano nam je kot priložnost. Ne zapravimo je. Mija Južina Nekaj bolj ali manj znanih zakontosti, ki nam utegnejo biti koristno vodilo pri razumevanju samomora in delno tudi pri preventivi tega pojava: Kopičenje samomorov v bližnjem sorodstvu in družbenem okolju človeka, ki je napravil samomor, si moramo ponavadi razlagati kot izraz tega, da se ta človek enači z enim ali več ljudmi, ki jih pozna in so končali s samomorom. Več, kot je takšnih pojavov v njegovi okolici, laže se zanj samomor prevrednoti v sprejemljiv način reševanja konfliknih situacij. Nekaterim prvinam dogajanja, ki končno privededosamomora.lahkosledimočesto že v zgodnjo mladost, ko se oblikujejo osebnostne značilnosti, ki v poznejšem življenju zvečjoverjetnostjo vodijov razne konfliktne situacije. Konfliktne situacije, ki končno usmerijo psihična dogajanja prizadetega človeka k samouničenju, so praviloma takšna, da zadenejo šibko točko v osebnostni strukturi. Alkoholizem je samomorilnemu procesu v svojem bistvu zelo blizu, se z njim pogosto prepleta in neredko sproži samo samomorilno dejanje. Z usodo samomorilca je vselej povezanih več ljudi iz njegovega okolja, od katerih ga nekateri sicer vlečejo stran od poti samouničenja, drugi pa ga s svojim vedenjem in ravnanjem pahnejo v samomor. Bojan Pajk Pajk v mreži Profesor Bojan Pajk je v zadnjih tednih največkrat na ustih trboveljski dijakov. Pa tudi sicer. Zdelo se nam je več kot potrebno povabiti na pogovor profesorja, za katerega nekateri pravijo, da je "mesar", dijaki pa so ob novici, da misli zapustiti šolo, pisali peticije in zbirali podpise, naj ostane. Kdo je pravzaprav Bojan Pajk? Javnost ga je najprej spoznala kot rokometaša zlate trboveljske generacije, pa alpinista, ki je osvajal Grenlandijo, potem kot učitelja na OŠ in zadnja leta kot izjemno delovnega in trdega profesorja fizike na trboveljski gimnaziji. Že od nekdaj ljudje radi zamenjujejo Bojana in Janija Pajka (sedaj sta kolega na Gimnaziji). Oba sta igrala rokomet, doma sta s Kešetovega, Bojan pa je med Janijevo vojsko celo učil telovadbo na OŠ. Čeprav zaradi poškodbe kolen ni izpolnil življenjske želje (študirati na Fakulteti za šport), je sedaj s svojim delom zelo zadovoljen. V prosveto ga je pravzpra spravil Jani. Svojo poklicno pot je Bojan Pajk začel v tovarni - nekaj časa je delal kot tehnolog v Cementarni in si služil kruh kot zdomec v Siemensu v Nemčiji. Ob delu je študiral fiziko in postal cenjen profesor v slovenskem prostoru. Na seminarje v Trbovlje se morajo" voziti tudi Ljubljančani. V Zasavju ste zadnjih štirinajst dni zelo popularni in deležni javnega seciranja. Vas to moti? Nekatera nesoglasja se vlečejo od časa. ko sem prišel na šolo in uvedel določene spremembe. Ne le, kersobile drugačne od tistih, ki so jih bili vajeni dijaki, temveč bolj, ker jih niso bili vajeni starši. Stvari so se hudo razburkale pred dvema letoma, starši so takrat podpisovali peticije, da bi moral zapustiti šolo. Razumem jih z ene plati, z druge ne. Osnovna motnja so ocene. Skozi ocene gledajo vse. Sam sem naredil sistem, kije dmgačen od običajnega. Gre za ocenjevanje z odstotki, kar v bistvu vsi delajo. To ni nobena revolucionarna novost. Lahko to podrobneje predstavite. Iz pedagoške psihologije sem vzel lestvico, s katero to pretvaijain v šolske ocene, tako dobim bolj realno oceno. Tukaj se običajno pokaže, da so pri pisanjih, sploh pri prvih pisanjih, zelo slabe ocene. Vzroki so verjetno obojestranski, tako na moji strani kot na strani dijakov. Svojih vzrokov se zavedam, toda dan ima 24 in ne 48 ur. Glede dijakov je problem naslednji: ne moreš ljudi prepričati, da bi se učili. Vemo, da se bodo dijaki do dneva pred šolsko kontrolno učili bolj tiste stvari, za katere so prepričani, da so lahko tisti dan vprašani. Potem naenkrat ugotovijo, daje vse snovi preveč. Po eni nalogi ne moreš dobiti Gaussove krivulje, tudi po dveh in treh ne. Ko imaš pa štiristo in petsto ocen, kol jih zberem letno v vsakem oddelku, se pokaže, da so stvari normalne. Ne bom rekel, da so realne, ker nikoli nobena ocena ni realna. So pa normalne. Zato mislim, da večina težav izvira iz težav, kijih vidijo starši. Kar se tiče razlage, sem vse svoje delo usmeril v poučevanje. Iz pedagoške psihologije je nekaj stvari jasnih, recimo, kako ljudje cenijo delo učitelja. Pivo je. da dobro poučuje. Kaj je za vas dobro poučevanje? To, da se na pouk pripraviš, da postaviš maksimalno možnih, pri fiziki, jasno, eksperimentov, s katerimi osvetliš problem, s katerimi popestriš pouk, s katerimi pokažeš, kakšne so poti v uporabnosti tistega pojava, in da maksimalno razložiš zadevo. Maksimalno pač pomeni tako, kot v danem trenutku najbolje znaš. Druga psihološkatočka, kako pritegniti dijake, pa je, da pravično ocenjuješ. In ravno na tem področju sem skušal narediti red. Tak, da so zame v bistvu vsi dijaki enaki. Ustno spraševanje že 150 let kritizirajo kol pristransko, neobjektivno, dijaki dobivajo v enakih situacijah različne ocene. Ali v različnih situacijah enake ocene. Mislim, da nihče ne bo zavestno diskriminiral dijakov med seboj. To je nekje v naši podzavesti. Vsi vemo, da so nam ljudje ob srečanju v prvem trenutku simpatični ali antipatični. To je kot ljubezen na prvi pogled. In nihče ne more trditi, da lahko to simpatijo pri kontaktiranju z ljudmi izključi. Podzavestno jo imaš v glavi. Sam sem se skušal temu izogniti. To je ena stvar. Druga stvar, zakaj človek ne sprašuje, je tehnična. Ko začneš spraševati, ne moreš oceniti dijakas tremi vprašanji. In potem vlečeš in vlečeš in mine pol ure in ne narediš ničesar niti z dijakom, ki ga imaš pred tablo, niti s snovjo, ki jo imaš za tisto uro. Tukaj je bil ta "catch twenty-two". V čem je problem s starši? Na zadnjem svetu staršev sta bili izpostavljeni dve zadevi: fizika kot celota in učiteljica za zemljepis, ki tudi uvaja nove metode. Svet staršev kot institucijo si predstavljam popolnoma drugače. Ne kot organ, ki bo brskal, kje kaj smrdi in kje je kaj gnilega. Ampak tako, kot je recimo v ZDA. Tam so ljudje ponosni, da so hodili v neko šolo. Ko končajo, se vračajo kot sponzorji, kot meceni šole, skušajo doseči, da šola raste. Niso zgolj kontrolni organ, teh je v šolah dovolj. Prvi je ravnatelj, ki je odgovoren za to, da človeka, za katerega misli, da krši pravila, opomni. Z ravnateljico sva se dosti pogovatjala o ocenah, vem, da se ne strinjapovsem z mojo interpretacijo. Ne morem pa sprejeti tega, da se vsak, ker je dvanajst ali več let drgnil šolske klopi, misli, da zna tudi poučevati. V tem je osnovna poanta. Kakšen je temelj vašega poučevanja? Prva stopnja je katalog, ki me obvezuje, kako stvari sestaviti. Napišem si, kaj želim v določeni uri doseči, kateri eksperiment bom pokazal. Vsa stvarimasmerin nihče ne more po enem mesecu ali enem letu nekega letnika vedeti, kakšna je ta smer. Cilje poznam sam, mogoče še kdo natanko ve, kam zadeva gre, na začetku te poti tega še ne vedo. V bistvu me moti to, da človeku ne pustijo, da jadra v tisto smer, kamor se je namenil. Smer je pa dobra, ker je usmetjena v pridobitev kompleksnega znanja. Kaj pa tisti, ki ne mislijo študirati fizike? To je stvardemokracije. Dopuščena je toliko časa, dokler si izbiraš šolo, na katero boš šel. Pustimo zdaj zaplankanost in zaostalost Zasavja, to so politični problemi. Toda, če se otrok odloči za neko šolo, mora sprejeti pravila, ki tam veljajo. Ne more potem reči, da se zdaj tega ne gre ali bi se šel to stvar malo dtugače. Če se vrneva na ocene. Obstaja pravilo, da, če je več kot tretjina negativnih, sc pisanje ponavlja. Pravilnik upoštevam, saj vsakemu omogočam, da trikrat piše vsak test. Torej ni zapečaten s prvo oceno. Upoštevam pač boljšo oceno, ki jo dijak zbere. Torej v vsakem primem sam določa, do kam bo segel. Ta stvar ni sporna. Dijaki so v začetku mislili, da bo to nekaj takega, kar jih bo zelo potolklo, potem so ugotovili, da zadeva ni slaba. Veliko spremljam tudi. kako dijaki delajo pri vajah. Če še bolje razložim: nekdo je pisal dobro, 67%,in seje odločil, da bo oceno popravil. Šel je še enkrat pisati ter je pisal 85%, kar je prav dobro. Prejšnjo oceno prečrtam in je ne upoštevam več, torej je napredoval. Drnga spelje pisala prvič negativno in je pisala drugič boljše, je popravila. Torej te negativne ocene ne upoštevam. Nekdo dmg pa je pisal prvič in drugič negativno, drugič celo malenkost slabše, ne upoštevam mu druge ocene, temveč prvo. Ne obe, ampakeno. Včasih je veliko negativnih, pred tem si ne zatiskam oči. Pravilnik je pač takšen. Doživel sem že, da so se dijaki dogovorili, d a bodo slabo pisali. Kako ste reagirali? Nič ne moreš reagirati. Pač, še enkrat so pisali. Saj nične moreš narediti. Gre le za pošten odnos. Če bi človek natančno vedel, da ne bo nasprotna stran, torej dijaki, skušala kakorkoli goljufati, potem pravilniki niso potrebni. Tukaj gre za odnose, ki so dogovorjeni. Če se le-ti spoštujejo, pravilniki niso potrebni. Tako sem si napisal svoj pravilnik. Tako delo kot vse kontrolne naloge načrtujem do konca leta z vsemi temami. Torej ne bi smelo biti nobenega strahu. Kajti strah je po definiciji instinktivna dejavnost človeka, ko ga dobiš v situaciji, na katero ni pripravljen in v kateri mora instinktivno reagirati. Če ti veš, da boš preverjan, to ni instinktivna situacija, ker natančno veš, kaj se bo s tabo * dogajalo. Moji napotki so taki, da dijakom povem, kaj bomo delali, katere knjige jim priporočam, potem je še cela stran, ki pove, kako bomo preveijali. Prva stvar je, da snov zaključenega poglavja lahko preverjajo trikrat. Snov pa šteje kot negativno ocenjena, če so vsa pisanja preverjanja nezadostno ocenjena. To ni potem moja stvar, niti stvar staršev, ampak stvar dijakov. Se pravi, ni res, da mesarite, predvsem pri nižjih letnikih? Ne, čeprav se ponekod govori o tem. In o tem, da imam spore s kolegi. To bi rad pojasnil. Osebno nimam nobenih sporov ne z dijaki ne s kolegi. V saj ne takih, da bi se prepirali npr. na hodniku. Jasno je, da prihaja do različnih mnenj. Nočem soditi nikogar, kako dela npr. pri nemščini, slovenščini, ker enostavno ne poznam delakolegov v razredu. Saj ne hodim k njim hospiti-rati, kot tudi oni ne hodijo hospitirati k meni. Torej ne gre za spore med kolegi. Ob tem bi rad poudaril še nekaj, to je cehovsko pripadnost. Takrat, ko prihaja do določenih pritiskov od zunaj, le morajo ljudje cehovsko držati skupaj. Tega cehovstva v prosveti manjka, ne le pri nas. To je edini spor, ki ga imam s kolegi, ker mislim, da smo v takih zadevah premlačni. Kaj pa mesarjenje? Ne vem, če kdorkoli mesari. Mislim, da gre pri tem za striktno držanje dogovoijenih pravil. Tega dijaki niso vajeni. Ko sem prvo vajo vrgel več kot polovici razreda nazaj, se je razredničarka pogovarjala z dijaki. Rekli so, da so mislili, da se hecam. To, da sem jaz zahteval, da mora imeti prva stran poročila naslov, kraj in datum, kje so vajo naredili, da mora biti človek podpisan, da je vajo naredil, so enostavno preslišali. Te vaje sem zavrnil in težava je bila takoj tu. Takoj so seveda pomislili, ta bo pa hudič, tega Se je treba pa bati. Medsebojno se moramo naučiti komunicirati tudi pisno, ne zgolj ustno. Gimnazijci tega aiso bili vajeni. Ko sem to vpeljal, so protestirali. Vendar se bodoči intelektualci morajo znati tudi pisno sporazumevati. Še vedno smo eksperimentalna šola. v kateri preverjamo nove programe. Kako "eksperimentirate" vi? Ogromno vsega prinaša prinašam iz sveta. Trenutno sem prevajal neke ameriške projekte, kjer so ravnokar spreminjali nekatere stvari. Ameriačni ugotavljajo, da zaponk ni tako bistveno, kako človek predava, kako potekajo vaje, kako si razporediš snov. Najbolj je pomembno, da če imajo dijaki ustrezne naloge. Šele z nalogami si zakoličijo snov, znotraj katere mislijo, daje treba delati. Zanimivo je, da jim snov ne zakoličijo niti predavanja, niti zapiski in učbeniki, ampak šele vprašanja. In ker teh vprašanj ni, tavajo. Moja filozofija je taka, da jih skušam naučiti uporabljati kompas, zemljevid... Imate kaj proti ambicioznim dijakom? Nikakor, želim sijih. Kaj pa proti ambicioznim staršem? Ne vem, kaj vam to pomeni. Če so starši ambiciozni zase, to pomeni, da bodo skušali na svojem delovnem mestu dati od sebe tisto, kar morajo dati, potem jih podpiram. Če pa skušajo skozi otroke realizirati lastne ambicije, kijih sami v mladosti niso mogli, se z njimi ne strinjam. Nekateri vas imajo za fanatika. Ste res? Če se za fanatizem šteje to, da je nekdo predan delu, potem sem res. Pri menije razumevanje verjetno povezano z alpinizmom. Dostikrat dijakom rečem, da alpinist dva metra pod vrhom ne more reči, da se tega ne gre več. Mora pač splezati do kraja. Te borbe sem se v alpinizmu naučil te rjo prenesel v življenje. To filozofijo vztrajanja skušam prenašati na dijake. Na Gimnaziji je več kot deset predmetov. Obstaja nevarnost, da je za vas pomembna le fizika, za drugega profesorja kaj drugega -dijaki pa so žrtve takšnih razmišljanj? Če se pogovarjamo o globalnem pogledu na svet, potem ima fizika določeno vlogo. Na Gimnaziji obstajajo tri smeri, za katere se dijaki lahko odločijo. Lahko sc odločijo za smer C, v kateri je fizike le 210 ur, kjer jih nihče ne bo pretirano posiljeval sfiziko. Mene pa obvezuje katalog znanj in katalog mature. Dijaki, ki se bodo odločili za maturo iz fizike, ne bodo imeli problemov. Zalo, ker sem že pred štirimi leti uvedel natančno tiste metode, ki bodo na maturi - vprašanje stmktuiranih nalog, vprašanje izbirnega tipa in 30% pa je interna ocena iz vaj. Kakšen odnos imate do dijakov, ki so sicer zelo dobri, pa jim fizika ne leži? To je zgodba o veverici, ki je dobro plezala in slabo letela. Lahko ima iz plezanja oceno pet, iz letanja pa dve. Torej letanja ne bo študirala. Osnovni problem je ta, da dijaki v začetku niti ne vedo natančno, kaj bi s svojim življenje počeli in potem v bistvu ugotovijo, da so nekam zabredli, kar ni v skladu z njihovimi interesi in možnostmi. Po drugi stran pa se mlad otrok ovija in ga lahko ovijamo kakor želimo. Ko pride dijak na šolo, je še otrok, ko jo zapušča, je odrasel. Nekateri imajo že lastne otroke pri teh letih. Torej zelo hud preskok je tudi v njihovi morali. Če v vrtcih nekritično sprejemajo vse, kar jim dajejo vzgojiteljice in starši, če na koncu osnovne šole malo pubertetniško postanejo uporniki, postanejo v srednji šoli analitični uporniki. Torej sprejemajo samo tisto, kar se jim zdi dobro in zavračajo vse, kar se jim zdi slabo. To ni nič slabega. Morajo se srečati s konflikti, da se sami odločijo za tisto, kar bodo od nas sprejeli. Če bodospicjeli delovnostali redoljubnost, to ni slabo. Kakšne pogoje za delo imate v Gimnaziji v primerjavi s Slovenijo? V Sloveniji so trije tipi gimnazij. Vrh sta Gimnazija Bežigrad in II. Gimnazija Maribor, kjer imajo tudi mednarodno maturo in dvanajst oddelkov, od katerih lahko krasno selekcionirajo dva oddelka, ki se poglobljeno ukvarjata s fiziko. Tam predavajo fiziko na univerzitetnem nivoju. Potem je cel kup oddelkov, kamor spadam o tudi mi. To so normalni srednješolski oddelki. Mi spadamo nekje v zgornjo polovico srednjega sloja šol. Zelo dobro pa smo materialno opremljeni. Tudi zaradi tega, ker smo precej vaj naredili v razredu, sam sem veliko se žagal, zvrtal, zlotal skupaj in postavil na mizo. Dobra opremljenost je tudi zasluga ravnateljice. Veliko opreme pa sem dobil preko projektov, v katerih sem sodeloval. Tako projekta uvajanja mature, uvajanja prenove fizike, kot projekta računalniškega vmesnika, saj smo med prvimi v Sloveniji dobili računalniško učilnico in vaje lahko izvajamo na strokovnem nivoju. Ste v šolski stavki stavkali zaradi kolegov ali sebe? Šolske stavke niti nisem odobraval, ker v principu statusno ne pomeni spremembe. Če se dogovoriš za količnik, ki v končni fazi pomeni 4.000 tolarjev plače v več, zato da ljudje mislijo, kaj so učitelji zopet pridobili, nismo dobili ničesar. Gre za statusno spremembo poklica kot takega. S tavkokaz v prosveti si težko, če dijakov ni. Vsi pa natanko vemo, kaj učitelji počeno takrat, ko je stavka: pospravljamo kabinete, pripravljamo učila, pripravljamo stvari za naprej, skratka, sploh ne gre za klasično obliko stavke. Stavkal pa bi za ureditev materialnega financiranja šol. Saj ne gre le za plače. Če jih primerjamo s tistimi, ki životarijo, so solidne, če pa jih primerjamo z nekaterimi drugimi, so pa slabe. Zakaj vas potem vleče profesura? Mogoče zato, kerje to trenutno edina stvar, ki jo znam početi. Človek se šola za poklic in znotraj tega skušaš doseči svoj maksimum. Še vedno mislim, da so v končni fazi dijaki še vedno zadovoljni s tistim, kar dobijo, da slej ko prej pridemo mimo vseh čeri, nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Ste prešteli, koliko podpisov podpore ste dobili? Zdi se mi, da so bili večinoma vsi. Nekateri so se celo pohecali, saj so v oddelkih, v katerih ne bi bi pričakovali, da se bodo podpisali vsi, pripisali: Je, je res. Nekateri so se gotovo podpisali iz solidarnosti do sošolcev. Ampak, saj to ni nič slabega. Pustimo ljudem, da razmišljajo s svojo glavo. Bil sem presenečen nad reakcijo dijakov. Ne glede na vse težave, ki jih imamo dmg zdmgim - jazs tem, da do neskončnosti popravljam naloge, oni s tem, da jih morajo do neskončnosti pisati. Očitno na koncu le ugotovijo, da so tiste vrednote, h katerim težim, le vredne tega truda. Še razmišljate o odhodu? To je provokativno vprašanje. Če bom rekel "ne", bodo rekli, da sem hotel nekaj izsiliti. Torej, o iskanju službe ne bom nehal razmišljati toliko časa, da se bodo stvari, o katerih sem prej govoril, nekako uredile. To, da ne bo moral nekdo na svetu staršev "Poslušaj, ravnateljica, že lani smo ti povedali, da so s kolegico problemi. Dali smo ti čas, ti nisi naredila ničesar, torej prosimo, da jo z decembrom zamenjaš." Da do teh in takih izjav ne more priti. Učitelji nismo kot obleka, ne moreš ga sneti z obešalnika in dati v razred na obešalnik drugega. Marko Planinc Foto: Branko Klančar mm: Z bakljami Trbovlje - PD Trbovljc je lani prvič izvedlo nočni planinski pohod na Mrzlico (1122 m). 1-ani so ga poimenovali Miklavžev nočni izlet. Tokrat bo pohod na dan zaščitnicc rudarjev sv. Barbare, 4. decembra. Odhod bo ob 17. uri izpred doma Svobode II. Udeleženci bodo prejeli kartonček, ki bo hkrati kupon za brezplačni čaj na cilju. Pred domom na Mrzlici bo vsak udeleženec pohoda dobil odtisnjen žig v izkaznico. Pohodnike bodo vodili planinski vodniki. Prihod na Mrzlico je predviden do 21. ure, organizirani odhod nazaj do 23. ure. Društvo bo poskrbelo za prodajo bakel. Udeleženci pohoda bodo v naslednjih letih prejeli v spomin bronaste, srebrne in zlate značke, za udeležbo na desetem pohodu pa plaketo. Organizatorji bodo poskrbeli za prvo pomoč in varnost. Udeleženci naj imajo s seboj baterije in naj bodo času in vremenu primerno oblečeni in obuti ter fizično usposobljeni za pohod. Planinci in drugi udeleženci -preiskusimo svoje telesne in psihične zmogljivosti tudi s hojo v nočnem času! Novi prostori Izlake - Pretekli četrtek so v Domu starejših občanov Polde Eberl -Jamski na Izlakah slovesno otvorili novi večnamenski prostor. Po dobrodošlici je sledil kulturni program v izvedbi Zagorskega okteta in recitatorjev KUD Izlake. Z novim večnamenskim prostorom so oskrbovanci doma dobili svoj prostor za izvedbo kulturnih prireditev, saj so bili do sedaj prostorsko precej okrnjeni. V domu je namreč, pod mentorstvom Borisa Drenika kultura zelo živa, saj vedo, da ni boljšega zdravila, kot je dobra volja. M.K. Darovanje krvi na preizkušnji Dole pri Litiji - Pri nas šeobstajajo še zdrava jedra na področju krvodajalstva, o čemer priča delo KO RK Dole pri Litji. Trenutno šteje 375 odraslih članov in 105 mladih članov. Pridobivanje članstva je njena prioritetna naloga. Solidarnost kažejo srečanja starejših občanov s krvodajalci vsakega junija. Ob tej priložnosti so ob skromni svečanosti učenci 1. razreda sprejeti v organizacijo. Slikanica, izkaznica, značka in skromno darilo ter plašen nasmeh na licih najmlajših, so dokaz, da članstvo v tej humanitarni organizaciji ne bo izumrlo. Na tej slovesnosti prejmejo priznanja tudi krvodajalci za petkratno in desetkratno darovanje krvi. Teh v tej KS ni malo. V zadnjih štirih letih je dobilo 12 krvodajalcev priznanje za petkratno in 9 za desetkratno darovanje krvi. Marca obiščemo starejše člane v domu Črni potok s spodbudno besedo, toplim stiskom rok in skromnim darilom. Skozi vse leto pa člani obiskujejo bolne člane na domu ali v bolnišnici. Zelo smo ponosni na naše 80-letnike, ki jihje vse več. Naš odnos do njih je spoštljiv, zavedajoč se, kaj vse so oni pripomogli pri delu naše organizacije. Enkrat mesečno v sodelovanju z OO RK Litija poteka merjenje krvnega pritiska v ambulanti na Dolah. Tesno je sodelovanje s KS, Društvom upokojencev, OŠ, podjetji v kraju ter OO RK Litija. Vsi po svojih zmogljivosti prispevajo del sredstev, ki se zbirajo poleg članarine jjjgjBm i Razstava malih živali Trbovlje - V trboveljskem delavskem domuje bilo pretekli teden živahno, kot že dolgo ne. Predverje je napolnilo najprej ptičje petje, potem pa še oglašanje malih živali. Razstavi sta bili še posebej zanimivi za mlade obiskovalce, ki so si z zanimanjem ogledovali majhne živalske prijatelje. Prvo sta pripravili Društvi za varstvo in vzgojo ptic pevk Trbovlje in Zagorje, drugo pa Društvo za vzrejo malih pasemskih živali Trbovlje. Foto: Danijel Amon indotacijcOO RK Litija. Na območju KS Dole delujeta dve organizaciji: KO RK Dole. ki zajema soseske Dole. Dobovica in Vel. Goba. KO RK Gradišče, ki zajema sosesko Gradišče. Za uspešno delo velja zahvala zlasti dolgoletnemu in vztrajnemu predsednku HenrikuPrijatelju.kinaj bi ostal vzor tistim mladim, ki nočejo sprejeti takega dela. Zaradi takšnih organizacij se nam ni treba bati, da bi morali kri oziroma krvno plazmo za velike denarje in mnoga tveganja, kupovati izven naših meja. Jožica Vrtačnik Srečanje veteranov Kisovec - Pretekli četrtek so v Kisovcu pripravili že tradicionalno srečanje krajanov starih nad 70 let. Zbrane krajane je pozdravil predsednik krajevnega rdečega križa Jože Zajc in jim zaželel čim manj tegob v tem obdobju življenja. Kulturni program so pripravili otroci kisovške osnovne šole s svojimi učiteljicami. Srečanje so zaključili z zakusko in klepetom. M.K. Zimska idila Čcmšcniška planina - Prejšnjo nedeljo seje 124 pohodnikov, med njimi 15 mladih planincev z OŠ Kisovec, udeležilo zimskega pohoda na Četnšeniško planino. Pohod je organiziralo PD Zagorje. Pohodniki so prihajali iz štirih strani (Zagorja. Trojan, Kisovca in Izlak), pot pa jih je združila v planinski koči na Čemšeniški planini, kjer so jih pričakali z vročim čajem. Udeleženci so bili navdušeni nad naravo in so se strinjali, da jih je spremljala prava zimska idila. PD Zagorje upa, da bo pohod postal tradicionalen, vsako zadnjo nedeljo v novembru. K.B. Izpopolnjevanje Vršič - V dneh 19. in 20. novembra je Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije organizirala v Erjavčevem domu na Vršiču, izpopolnjevalni seminar za planinske inštruktorje. Udeležilo se ga je 45 planincev iz vse Slovenije, dva tudi iz Zasavja: Pfeifer iz PD Trbovlje in Koko ve iz PD Zagorje. Obravnavali so kategorizacijo vodnikov, najnovejšo vodniško tehniko v zvezi z uporabo vrvi, dvojnih pasov, blažilcev pri padcih in drugo. Med drugim so dosegli tudi to, da bodo letna izpopolnjevanja vodnikov lahko inštruktorji oz. njihova društva, organizirali v domačem okolju. Zasavju. T.L. O gozdu Trbovlje - Pred kratkim so pripravili v OŠ Ivana Cankarja v Trbovljah planinsko in lovsko predavanje za učence četrtih razredov. Vinko Pfeifer je govoril o življenju v gozdu in predavanje podkrepil z barvnimi diapozitivi, Marko Prašnikar in Ivan Knez pa sta spregovorila o lovu na našem območju. T.L. kil., k puskrlH'1, da so vso tako lopo prepisali. Vsak sestavek ima ,lr„Baono vsebino, zalo smo jih nekaj prihranili šc za drugič. Zdravko se je potrudil in posla! kar šestnajst Mladim Zasavcem Pri slovenskem jeziku porabite torej pet minut za zapis slovenskih imen. ki se jih spomnite iz svoje iti mmmmm Kateri del bo nadomestil manjkajoči del dežnika? "T" zgodba Tina, Tone ter Tomaž telovadijo. Tomaž trenira tenis, Tina ter Tone tečeta. Tekmovalna trojka tekmuje, trener tri točke tretjemu Tonetu točkuj e. Tone tri tedne tarna: "Tiste tri tekmovalne točke." Gregor Potokar, 2.d, OŠ Tončka Čeč Pozabljivi medved Medo Pozabljivko je pozabil, daje zima. Sredi zime je iskal le hrano, hrano. Ko je občutil hudo teto zimo, je v toplem brlogu le zaspal. Adela Hadžalič, 4.c, OŠ Tončka Čeč Jesenske počitnice Bližale so se prve jesenske počitnice. Bili so zadnji šolski dnevi, jaz pa še vedno nisem vedel, kaj bom počel. Imel sem več zamisli, le prave še ni bilo. Snega ni, torej smučal se ne bom. Sonce ne pripeka, zato tudi na letni bazen ne bom hodil. Saj res, bazen! Dobra ideja! K nam sem povabil bratranca, ki je tudi četrtošolec. Oba sva se navdušila za kopanje v hrastniškem zaprtem bazenu. Starši so naju vsak dan odpeljali tja in vso pot naročali, kako naj se vedeva. Seveda sva vse obljubila. Dodobra sva se naplavala, potapljala, natekmovala, pa tudi skočila sva kdaj v bazen. Domov sva prišla utrujena, s krulečim želodcem. Po večerji sva se še malo poigrala, potem pa kar hitro popadala v postelje. Nad temi počitnicami sem bil zelo navdušen, zato upam, da jih bomo imeli prihodnje ' leto spet. Torej trikrat hura za jesenske počitnice! Žiga Sotler, 4.c, OŠ Tončka Čeč jpm: Na današnji dan - 3. decembra 1800 seje rodil naš največji pesnik France Prešeren. Iz pesmi Dekletom smo prepisali kitico, ki ji poiščite rimo v zadnjem verzu: Rožice cveto vesele le ob času letne mlade, leto pošlje piš in strele, lepo cvetje jim______. opndpo :a9}|S3}i Jesenske počitnice - anketa OŠ: NHR Hrastnik, Razred: 6.c, število učencev: 16, Anketo izvedel: Zdravko Klanšek. Gledali TV - od dve do pet ur. Prebrane knjige: 1 do 3. Pet jih ni bralo. Pomoč staršem: večina. Šport: bolj malo. Izleti s starši: obiski k babici, eden v Atomske toplice, eden v Italijo. Pripombe: počitnice so bile prekratke. Ob 100 letnici zborovski petja Danes je poseben dan. Nihče od nas ne bo zaspan. V Trbovljah zbori 100 let že pojo in nas v dobro voljo spravljajo. Kdor poje rad, je vedno mlad, lepi pesmi se posveča, ve, da v petju čaka sreča. Učenci 2.c, OŠ Tončka Čeč Delavska godba Trbovlje praznuje letos 90. letnico svojega obstoja, vendar je godba v Trbovljah delovala že prej. Koso leta 1849 odpirali železniško progo od Celja do Ljubljane, so na trboveljski železniški postaji, ki stoji prav na meji med Štajersko in Kranjsko, pripravili velik sprejem, na katerem so igrali tudi domači godbeniki. Iz pisnih virov je znano, da je rudarska godba igrala že pred letom 1872. Uradno pa je bila prva rudarska godba ustanovljena leta 1872. Delavska godba Trbovlje ima torej že preko 120 let stare korenine. Na področju Trbovelj je v tistih časih, deloma konec prejšnjega in v prvih letih 20. stoletja, delovalo več pihalnih godb. Tako je bilo tudi v predvojnih letih. Sedanja Delavska godbaje bila ustanovljena med rudarsko stavko leta 1903, potem ko so prejšnjo rudarsko godbo razpustili. Pomoč pri ustanovitvi godbe je nudilo takratno konzumno društvo, ki je za godbo kupilo tudi nove instrumente. Prvi kapelnik je. bil'Gašper Turnšek, za njim seje zvrstilo Še vrsto drugih dirigentov. Godbaje pod vodstvom Toneta Hudarina dosegla velik vzpon, kar je nadaljeval profesor Mihael Gunzck. Zadnja leta doseženo raven utrjuje in razširja profesor Alojz Zupan - Vuj. V času svojega obstoja je godba doživljala vzpone in padce, vendar se je vedno znova dvignila in z uspehi doma in na tujem potrjevala sloves najboljše slovenske pihalne godbe. Dokazovala se je na slovenskih in jugoslovanskih tekmovanjih pihalnih orkestrov ter še posebej na svetovnih tekmovanjih v Kerkradeju na Nizozemskem. Godbeniki so prinesli s svetovnih tekmovanj v tem mestu zlate medalje v letih 1974, 1978, 1981 in 1993. Tine Lenarčič KNJIŽNICA ZAGORJE Novosti: 1. Dickens, Charles: Božična pesem v prozi; 2. Ferk, J.: Vsebina peščenih ur; 3. Szyszkowitz, G.: Puntigam ali Umetnost pozabljanja; 4. Pogačnik, A.: Urejanje prostora in varstvo okolja; 5. Otroci in vojna; 6. Simič, S.: Pojmovnik računalniških komunikacij, 7. Papotnik, A.: Prvi koraki v projektno nalogo; 8. Klaneček, A.: Osebna direktna prodaja -izziv sedanjosti; 9. Kunst -Gnamuš, Olga: Sporazumevanje in spoznavanjejezika; 10. Študije o etnonacionalizmu. KNJIŽNICA LITIJA Nove knjige: Priročnik za študij dela in časa; To majhno, adolgo mesto; Veseiaznanost; Zakon o gospodarskih družbah; Ženska v graški drami; Dobnik J.: Razširjena slovenska planinska pot; Durkheim E.: Samomor; Gabor Z.: Po sledi apisa; Jerman j B.: Sonce v vašem domu; Kastelic L: Korenine. Tom Berenger. Literarni natečaj Uredništvo Zasavca objavlja literarni natečaj za pesmi ali krajše prozne sestavke. Vse stvaritve, ki bodo imele dovolj literarne teže in vrednosti, bodo objavljene v Zasavčevi prilogi LIST, ki bo izšla ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju. Prispevke pošljite na uredništvo Zasavca najkasneje do 15. januarja 1994 s pripisom "Za literarni natečaj". Uredništvo Likovni natečaj za osnovnošolce Te dni učenci štirih OŠ v zagorski občini zavzeto opazujejo in rišejo svoje bivalno okolje. Zavod za tehnično izobraževanje in Občina Zagorje ob Savi sta razpisala natečaj za najboljšo 'ekološko' risbo. Učenci rišejo okolje, kakršnega vidijo zdaj in okolje, vkakršnem bi želeli živeti. Raznoraznih motivov, sploh za prvi del risb, jim v Zasavju ne manjka. Najboljša dela bodo 14. decembra razstavili v prvem nadstropju zagorskega delavskega doma. Istočasno bo v stekleni dvorani potekal javni posvet o reševanju ekoloških problemov Zasavja. Udeleženci posveta, tako predavatelji kot poslušalci, bodo izmed razstavljenih slik izglasovali nekaj najboljših. Mladi umetniki vas že sedaj vabijo, da si 14. decembra ogledate njihove izdelke in oddate svoj glas sliki, ki vam bo najbolj všeč. N.V.Gorjup KONCERTI Trbovlje: 4. decembra bo v DD Trbovlje slavnostni koncert Delavske godbe Trbovlje. S tem koncertom bodo godbeniki počastili 90. letni:jubilej. Dirigiral bo prof. Alojz Zupan - Vuj. Zagorje: 3. decembra ob 18.15 bo v DD Zagorje imela koncert Heidi. GLEDALIŠČE Trbovlje: 9. in 11. decembra bo za abonente večernega gledališkega abonmaja na ogled tragedija, opera in balet Emila Filipiča Psiha. Uprizoritev pripravlja Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. FILMSKO GLEDALIŠČE Zagorje: 7. decembra bo v D D Zagorje filmsko gledališče. Tokrat bo na sporedu ameriški thriller Vročica!. V glavnih: vlogah nastopata Sharon Stone in ZABEL/O Hrastnik Člani moškega pevskega zbora Svobode I iz Hrastnika so se preteklo soboto srečali na rednem letnem občnem zboru. Že po tradiciji je združen z izletom, na katerega pevci povabijo svoje partnerke. Letos so izbrali smer Prekmurje, kjer so si ogledali nekatere njihove znamenitosti. Pred kosilom v Ormoško - Ljutomerskih goricah so ocenili delo, opravljeno v preteklem letu. Za zbor je bilo uspešno, saj ugotavljajo, da so opravili vse naloge, ki so ji jih zadali s programom. V razpravi so največ pozornosti posvetili slavnostnemu koncertu in praznovanju 70. letnice zbora. Praznovati nameravajo aprila prihodnje leto. Zbor bo tudi v bodoče vodil profesor Vanja Tomc. Tudi vodilna ekipa zbora ostaja nespremenjena: predsednik Ivo Restar, tajnik Anton Kastelic in blagajnik Maks Laznik. Zbor trenutno šteje 27 članov, vaje imajo enkrat tedensko v pevski sobi Delavskega doma v Hrastniku. Ansambel Veter je 20. novembra nastopil v dvorani KRC, kjer so snemali TV oddajo Poglej in zadeni. Zapeli so pesem Ko se šest spremeni v devet. Te dni bo izšla njihova kaseta desetih skladb z naslovom Ona ne ljubi kot ti. Na gradu Tabor v Laškem pa so pred kratkim posneli videospot z naslovom Jaz ljubim svobodo. Odmev je imel 27. novembra koncert v dvorani kulturnega centra v Laškem. Pripravili so izbor slovenskih domoljubnih in ljubezenskih pesmi. Vodja vokalne skupine je prof. Vid Marčen. F.M. Trbovlje V DD Trbovlje je 26. novembra nastopilo Šentjakobsko gledališče z delom Astrid Lingrcn - Pika nogavička. Obe predstavi sta bili namenjeni obiskovalcem osnovnošolskega abonmaja. Lovski pevski zbor iz Trbovelj je 27. novembra v DD Trbovlje pripravil celovečerni koncert v počastitev 15. letnice delovanja. Sodelovali so Lovski pevski zbor iz Globokega pri Brežicah, Slovenski lovski pevski zbor iz zamejskega Doberdoba, Zasavski rogisti iz Litije ter domač pevski zbor. Zbore in rog iste so vodili Franc K ene, Janko Simoneta, Vasja Namestnik ter Viktor Dolar. Upanje - roman o Trbovljah pisatelja Vinka Triukausa bo kmalu naprodaj v Knjižnem hramu v Trbovljah. Te dni je izšla knjiga Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah. Pripravili so jo Janez Mavrič, Aleksander Videčnik i n Anton Venck. Izdalo jo je podjetje EPSI d.o.o. Loški glas Med aktivnejše amaterske skupine sodi gotovo Rudarski MPZ Loški glas iz Lok pri Zagoiju. Zbor je "star" že 65 let, vendar kljub je temu programsko precej živahen in aktiven. Zasluge za to gredo predvsem dobremu vodstvu, v katerem so predsednik Karli Vozelj, Ladko Korošec in dirigent Igor Beuermann. Povezujejo niti odrekanja, dobre volje in napore številnih vaj, ki so poplačane z aplavzom na vsakem dobrem nastopu. V letošnji sezoni je zbor večkrat gostoval po slovenskih krajih, nazadnje 6. novembra v Dolenji vasi pri Ribnici in 20. novembra v Medvodah. Vse koncerte redno spremlja in povezuje operni pevec Ladko Korošec. Tudi on je član zbora, v katerem je pred davnimi leti pričel svojo pevsko pot, z zborom pa na vsakem nastopu zapoje po eno pesem. Posebne prijateljske vezi je Loški glas spletel z zamejskim moškim pevskim zborom iz Domja pri Trstu. Zbor, v katerem prepevajo slovenski rojaki v sosednji Italiji, vrsto let uspešno vodi Ivan Tavčar. Zbora sta že vrsto let pobratena in redno pod vodstvom botrov Ladka Korošca in Leopolda Krcseta nastopata skupaj vsak v enem delu koncerta. Na vseh dosedanjih nastopih sta zbora solidno pred stavila predvsem dela domačih skladateljev od Gallusa, Adamiča, Mihelčiča, Vodopi vca, Venturinija, Ipavcev i n ostalih. Tudi lepa balada v italijanskem jeziku je prijetno poživilo nastopa, prav tako udarno zafrkljiva ameriška "Vivclamour". Za zaključek skupaj zapojeta še: "Naj čuje zemlja in nebo, kar dans pobrateni pojo..". Loški glas sicer redno sodeluje na prireditvah v okviru Krajevne skupnosti, proslavah sponzorja Rudnika Zagorje, božično - novoletnih koncertih v domu starejših občanov na Izlakah in podobno. Zbor ima redne vaje vsak ponedeljek in petek in kljub dokaj številčni zasedbi vabi in rad sprejme v svoje vrste dobre glasove. Miha Hild iz Nazarij. Knjiga ima sto strani, glavni urednik je Vojko Strahovnik, besedilo je v angleščino prevedla Branka Golobič, v nemščino Wolfgang Zitta. Zagorje Ob srečanju invalidov, ki bo 4. decembra v Stekleni dvorani v DD, bodo pripravili tudi razstavo ročnih del in slik. V M lin šah so 20. novembra pripravili pevsko igralski večer. Lovski pevski zbor iz Trbovelj j e pod vodstvom zborovodje Viktorja Dolarja pripravil koncert narodnih, umetnih in lovskih pesmi. Domači igralci so pod vodstvom Lize Pokorn zaigrali dva skeča - Prisiljen stan je zaničvan ter Kje je meja. Kultu ni o društvo Mlinše je imelo 27. novembra občni zbor. Pogovaljali so se o igri, ki jo bodo pripravili, to bo Jurčičev Domen. Kulturno društvo Svoboda Izlake je pripravilo obnovo Gamberške kronike, v načrtu imajo 5 gostovanj. V Medijskih Toplicah je do 17. decembra odprta prodajna slikarska razstava likovne skupine Doni. Razstavljajo Jana Borišek, Berta Brvar, Jakob Glavač, Jadranka Kačič, Milan Razboršek in Joža Sušnik. Naprodaj je tudi stenski koledar s trinajstimi barvnimi slikami zagorske krajine in voščilnice z desetimi različnimi motivi. Litija Rojstvo gledališke predstave so si ogledali učenci 6., 7. in 8. razreda OŠ Šmartno v okviru kulturnega dne, ki so ga imeli v četrtek, 25. novembra v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Na pokalnem prvenstvu pionirjev in mladincev v show dancu V Ljubljani so bili litijski plesalci zelo uspešni: Maja in Špela Hribar s plesom v dežju, Špela Kolenc z avtorskim plesom, Maja Dobravec in Barbara Kralj pa med mladinkami. Plesna skupina Glasbene šole Litija ŽU-ŽU, ki jo vodi Žužana Bartha, je osvojila 2. mesto, plesna skupina F., ki deluje samostojno in jo vodi Mojca Intihar, pa 6. mesto. Literarni večer na gradu Bogenšperk je bil v petek, 26.11. Člani KUD Zgaga Roman Tišler, Karmen Govekar in Aleksandra Cimperman so brali pesmi Alojza Ihana, Williama Shakespeaija, Charlesa Bukowskcga, Walta NVhitmana, Janez Menarta in Severina Šalija. Glasbeni del je z ubranim petjem prispeval Kvartet Šmartin. 11. srečanje pisateljev kmečkih povesti V organizaciji Matične knjižnjice, ZKO in KUD Jevnica je bilo preteklo soboto 31. srečanje pisateljev kmetičih povesti. Prireditev je bila v častitljivi, 200 let stari Balantinovi kmečki hiši v Zgornji Jevnici, ki je pisatelje pričakala odeta v belo, vendar topla in prijazna, kakršen je bil tudi pogovor s pisatelji. Zaradi bolezni se prireditve niso mogli udeležiti Janez Švajncer,Joži Muh in - Petrič in Zlata Volarič. O svojem delu in ustvarjanju so obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili kmečko izbo, spregovorile pisateljice kmečkih povesti Anica Zidar, Minka Krvina in Marija Nemanič, satirik in kipar Jože Volarič in domačinka - pesnica Ivanka Godec. Dela ustvarjalcev* je prebrala Rosana Maček, z njimi seje pogovarjala Joža Konjar, peli pa so domači pevci in pevke. Pisatelji so bili povabljeni tudi na otvoritev razstave kmečkih pridelkov in prireditev v hvaležnost jeseni. J.K. Čemšeniška kultura Člani dramske sekcije Prosvetnega društva Čemšenik v letošnji sezoni pripravljajo uprizoritev komedije "Klobčič". Njen avtor je Pero Budak. Dogajanje se odvija pred vaško gostilno, kjer se izve tudi marsikaj, kar bi nekateri raje za vedno zamolčali... Delo režira Marjan Bokal, igralska zasedba pa je po številu precej manjša kot v zadnjih dveh letih. V letošnji igri sodeluje (le) enajst igralcev. Žal pevski zbor Zora še vedno ni prišel s pevskimi vajami. V letošnji sezoni je namreč ostal brez zborovodje. Že ob koncu pretekle sezone je osem članic Zore ustanovilo še vokalno skupino. V njihovem repertoaiju so ljudske in umetne pesmi, slovenske in tuje, pa tudi pesmi z duhovno vsebino. Vokalna skupina ne deluje v okviru Prosvetnega društva. Pač pa od letošnjega oktobra dalje v Čemšeniku redno deluje folklorna skupina. Običajno so folkloristi popestrili programe ob praznovanju okroglih obletnic Prosvetnega društva. Letos so pričeli delovati ko stalna plesna sekcija društva. Tadeja Suša Sv e o ne vodi Dobčnik V prejšnji številki Zasavca smo za predsednika Pihalnega orkestra Sveapo neljubi pomoti razglasili Janija Dobčnika. Gospodu Dobčniku, članom orkestra in bralcem se za nerodnost opravičujemo. Uredništvo kulture MM I Zadnjo soboto v novembru nam je domača skupina Hiša spet pospešila glasbeni utrip doline. V prostorih Doma svobode II v Trbovljah so odigrali za njih značilno, lahko hi rekel celo legendarno, akustično "Unplugged" varianto koncerta. Za večino dobrih bendov v Sloveniji bi z lahkoto rekel, po čem so se mi vtisnili v spomin. Pri Hiši si še vedno nisem na jasnem, kaj je to; ali izpiljeni akustični zvoki kitar, ali tri do štiriglasni vokali. Oboje je namreč več kot odlično. Ena od misterij življenja ostaja nerazjasnjena: kako je možno, da Hiša še ni izdala nobene kasete - vsem posnetkom in neizpodbitni kvaliteti navkljub. Ah. ne bom preveč utrujal. Vrnimo se h petkovem večeru. Hiša je začela s približno dvajsetminutno zamudo. Ravno prav. da se publika iz nestrpnega pričakovanja prepusti nežnim zvokom treh kitar in ustne harmonike. Začetek brez bobnov, a s troglasnim petjem. Toliko o začetku večera. Fantje s kitarami so celoten koncert povezovali kar sami. Uspešno, občasno celo duhovito. Ob drugi pesmi se jim je pridružil še Iztok Pepelnjak na bobnih. Uvod le te je malce asociral na Claptonovo nepriključeno verzijo Leile. sredina pa na Biancove dobre komade. Ampak... basista ni bilo. Po besedah Andreja Gučka je začasno odsoten. Čudno, vendar se pomanjkanje basov na koncertu praktično ni čutilo. Glasba, ki jo je poslušalo približno 160 ljubiteljev dobrega zvoka, je bila čudovita mešanica rocka z elementi soula, bluesa, celo jazza in countryja. Že precej pred tem koncertom je Andrej glede njihovega stila igranja izjavil: "Igramo akustični rock!" Ne, to ni lapsus linguae. to je dejstvo, ki ga je več kot enkrat priznala tudi publika z vžigalniki, kresničkami in ploskanjem v ritmu melodij. Celo sam sem se jim pridružil z napol praznim vžigalnikom in s tem tvegal, da si cel večerne bom mogel prižgati cigarete. Vredno je bilo. Vzdušje se je od začetka proti koncu dvigalo in po drugem bisu doseglo klimaks ob zvokih Neila Vounga. Takrat so bili fantje na odru (udi najbolj razigrani in vživeti v glasbo. Koncert seje končal prekmalu, čeprav niso bili leseni stoli v dvorani prav nič udobni. Dobre glasbe pač ni nikoli dovolj. Tomi Pucelj, foto: Jure Nagode Aleksander Jež je na glasbeni sceni že petnajst let. To ni mačji kašelj, vsaj kar se slovenske glasbe tiče. Nastopal je doma in v tujini (v Avstriji, Nemčiji, Švici...), toda v zadnjih petih letih seje opredelil za slovensko glasbeno sceno. Na slednji je očitno uspel, saj je izdalže šest kaset, pesmi pa so pri poslušalcih "vžgale." Ob svoji petnajstletnici je v trboveljskem Delavskem domu pripravil dva koncerta. Prvi je bil za otroke, zvečer pa so na svoj račun prišli malo starejši. Sandi je skupaj s prijatelji z glasbenega področja pripravil prireditev, ki je lahko deležna vseh pohval. Občinstvo ga očitno pozna, saj sta bila oba koncerta razprodana. Aleksander ni bil le zvezda in slavljenec večera, temveč tudi glavni organizator te prireditve. "Vloženega je bilo veliko truda in denarja, toda ko vidiš kako lepo je publika vse to sprejela, se ti ves trud poplača in do dela dobiš še večje veselje," je povedal Sandi. Aleksander je pred kratkim izdal novo kaseto z naslovom Bele vrtnice kradel sem zate, naslovna skladbapa je publiki že prilezlapod kožo. Marsikdo, tudi Stojan Auer, jo že prepeva. Poleg tega je na kaseti še zmagovalna pesem Vesele jeseni 93 Na Štajerskem pa zmeraj lušno bo. "Upam, dabo uspeh te pesmi pripomogel tudi k prodaji kasete, čeprav se že zdaj odlično prodaja." je z nasmehom na obrazu pripovedoval Aleksander. Zdaj je na vrsti promocijam podpisovanje kaset ....toda tudi načrti za prihodnost so že pripravljeni. "Marca bom izdal kaseto in CD z naj večjimi uspešnicami, jeseni pa bo izšla kaseta z novimi skladbami. Seveda obljubljam, da se bom najkasneje čez leto dni zagotovo zopet oglasil na trboveljskem odru." Aleksander Jež začasno živi v Žalcu, toda še vedno ostaja pravi Trboveljčan. To skuša dokazati s tem, da ob vsakem prihodu domov vzame v roke Zasavca. "Z veseljem ga prebiram in menim daje prav "lino", da imamo v Zasavju svoj časopis." Saša Grobljar Foto: Danijel Amon --------J Čuden naslov. Nič hudega, »—, I I 1 bom napisal bistvo. Bistvo filma Draga, spet sem ga uka kal >2~:“ uaj bi bil opis njegovega jok. Na primer: postaviš kamero na prejšnjem delu. Muhasta. Zdaj pn-etj. Ali vam Overdo.se .,/iro-nadaljevanja. Lahko hi ga skrčil križišče in snemaš otroka kako ga pasemo/akarspomni.kakodohrobi n)a U.D. kaj pomeni? Hmmm... v dva pridevnika in veznik: isamo na filmu - seveda; povozi bilo. če hi naredil še en tak ;/ra/ uporabljajo sicer v beden in patetičen. Najbolj kamion. l>olem posnameš objokano strojček, ki bi ti stvari.POVEČALI dntgaenem kottleksln. vendar bi duhovita zadeva vrelem filmu mamico: očka, teto. sitna, Mislim...........\h se m v prejšnjem ga lahko prikro|ih tudi za potrebe je besedna igra v naslovu. Iloncv. trafikantko m prinašali a mleka m - delu iiičesariiam d? la.kje sle pa >e v uvodu omeli jenega filma... I ltlevv Up The Kld, lahko v emocije so m. Gledale. bodo imeli vulel, osvinslo k.lske eesii,e’ Kako Rež,,a Raudal Kleisei. angleščini pomeni (vsaj) dvoje. solze v očeh. Make težje pa je t>i sploh iz njih delali kompot.’ Ah Produkcija Waltl)isney IMettires, Nikakor pa ne I,juhica, otrok je narediti omembe vredno pa poltonske borov niee. Sploh jih ne Rivk vtoran is je podpovprečen, narasel. Naraste rižev narastek. komedi jo”' hi bil užitek pobirati. I’a še izpila za še l.lovd Bridges ni sam sebi Nekoč je nekje en znan režiser Klek M oran is jr spel rast rešeni viličarja nuna vsak lile znanstveniki podoben. Film si oglejte, če res nc iz javil: "Drame ni težko znanstvenik. I isla njegova iiiasina so pa ri s eni rudni m nepiaktivni Uri. hi vedeli, kam bi s seboj. narediti, ljudi zlahka spraviš v za pomanjševanje je ista, kolje bila v No ja, da ne bom preveč ovinkaril. Tommy Trbovlje - Delavski doni 3. -6. NAKLJUČNI JUNAK (am. kom.), pet., sob., ned. ob 17. in 19. uri, pon. ob 17. uri. 7.-9. LJUBICA, OTOK JE NARASEL (am. dr. kom.), tor., sre. ob 17. in 19. uri, sre. ob 19. uri. Zagorje - Delavski dom 4. PETELINJI ROCK (am. ris. film), sob. ob 10. uri. 4.-6. PES.IAN IN GLORIJA (am. kom), sob., ned., pon. ob 17. uri. 4.-7. RTSTRAHU (am. triler), sob.. Sendi se je odločila, da bo z izidom nove kasete spremenila svoj imidž. Ugotovila je, da niso več najbolj prikupne mladenke s svetlimi lasmi in zato si je lase pobarvala na rjavo, oblači pa se večinoma v stilu sedemdesetih. Zgodovina se ponavlja. Brendi, pevec priljubljene skupine Don Juan, je na novo kaseto uvrstil tudi skladbo Zbogom moji stari janari. ki je posvečena prijateljem izSarajeva. s katerimi je Brendi doživel veliko lepega. Možakarje živel v strahu, kako bo to skladbo sprejelo občinstvo. V Trbovljah je bil več kot presrečen, ko mu je publika ob koncu pesmi poklonila ogromen aplavz. Še enkrat je moral stopiti na oder in pomahati občinstvu. Torej še živi bratstvo in enotnost? Stojana Aucrja očitno tudi Mito Trefalt ne mara preveč in tako je :: Ji izšla je prva kavtn itmv. zani mi ve?: Ijihv/cn - n.i tipični*: 'kloni iččjjevskjez ski ipmc Bordel. Fantje ne skrmt|o da način. (V v. idila posnetek stxh med so njihovi veliki vzorniki Pan kili. Tako tiste, ki jih n.t slovenskem nacionalnem žimehom in glasbo, kot teksti " ( radiu ne smejo vrieti. še ne ux Verjetno pa bo prepoved dobila "Zeleno 1ul\" spominjajo nanje. Njihov pevec Andrej Košak je režiser J o n a s o v e g a Videospoti fr O h m or e b ‘rt nem uspehu še ho moral Andrej Jonasu lepo zahvalili, saj mu le-la v oddaj i dela vel i fcO reklamo. Prvi hit Bordela ima naslov Naj strnete Mini CD jv izdal l oma/ Domkvlj Na njem je samo pel pesmi. Vse je napisal Tomaž, doslej smo jih poznati predvsem v izvedbah drugih izvajalcev. Šc posclu-i J,.:«,, /vel, pesem Bil |e lakopi ikupno Zmeden.Homoseksualna Nenazadnje, tudi i : komisija mora oka/ati. da nekaj d: dela. sskajsčlčččsissoi:: Prva da ma Siti piV vk, n .S.iČ e; :s : zabavni' st ene, uh in sploh n.i| na) i H člena Blagne, je izdala kaseto svojih najtežjih uspešnic. Med drugimi Sta na;kaseti tildi pesmi Both sivivn, Bambino (VIM Si. ter Vzemi me nocoj (EvroVi/ija). Nove |\ -mi ho s začela: snemati prihodnjo pomlad, trenutno sc uči oj suhega : petja pri profesorici: Kseniji Viduli - Ž.ehre. Naš predlog: z Nacetom b! lahko posnela slovensko verzijo Bar c eione. tlelena: bi iSSieitjšišsšpiŠitti:; vlogo Vlutmserall Cabal le. Nace a glas Freddyja 1neuivja. Tudimisleivhi l ah k o /a to priložnost spre menili Rc cim o i. j 111 >1 j a na. Zveni bolj d rimače.; v;:;: : :;: Zelo "pridni" so velenjski < Jiiitean ji. Pripravljajo vrsto ai.iisli: nili ii.islojv.... nove |x-smi za kaseto, poleg lega pa imajo v tiafrlu tudi CD. Na njem bodo koiiiii.lt s k a sel e Avantura, kut bonus pa bodo dodali še 4 pesmi. Med priredbe bodo uvrsti ti pesem Boa: on the rjver. B«.šla )Tcsetn po stopinjah lllllll ned., pon., tor. ob 19. uri. 7. VROČICA (am. triler) tor. ob 21. uri. 8. -9. ZATRESKANA (am. triler), sre., čet. ob 19. uri. Hrastnik - Delavski dom 4.-5. KNJIGA O DŽUNGLI (am. ris.), sob., ned. ob 10. uri. 3.-5. JURSKI PARK (am. znan.fant. avan.),pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 8.-9. NE POZABI (am. erot. triler), sre., čet. ob 19. uri. Stojan v Trbovljah ob 15. letnici glasbenega delovanja Aleksandra Ježa dejal:" Če že Mito Trefalt noče povabiti Aleksandra v katero izmed svojih oddaj, gabom pajaz, in to kar v dve!" Najbrž vsak med vami za hobby zbira pločevinke, razglednice, plakate,pisma,...Toda kaj takšnega, kot zbira Miki Šarac, verjetno ne zbira nihče ali pa mogoče le malokdo. Miki namreč zbira gumbe, saj se mu zdi, da so gumbi simbol prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Vsakemu, ki mu bo poslal gumb. bo v zameno poslal drugega, drugačnega, se tako povezal z mladimi, pridobil nove oboževalce in seveda oboževalke, ter povečal prodajo kasete. Tako vsaj predvideva. Zanimivo, kaj vse je všeč ljudem in zakaj vse bi dali denar. S.G. lajlepša fazaiika Staša je povprečno 15-lctno dekle iz Hrastnika. Po horoskopu je kozorog. V prostem času rada bere in gleda televizijo. Ker ima dober občutek za glasbo, ji tudi plesne dela problemov. To je eden njenih hobijev. Njen cilj je podoben, kot cilji vseh mladih dijakov in ta je. da bi uspešno končala šolo. Meni, da ji to ne bo'-delalo težav, saj se ji ekonomska šola ne zdi pretežka. Edino, kar ji ni všeč, je to, da se mora vsak dan voziti v šolo z avtobusom, kar ji vzame precej časa. Domače živali nima. zato pa ji dolgčas krajšajo njen fant in družina, ki ji veliko pomenijo. Staši naziv miss fazank ni stopil v glavo, saj je še naprej normalno dekle, ki ji življenje ne dela večjih problemov. Špela Strgaršek Trbovlje. Opsa, oprosti! Tudi tokrat vam predstavljamo, kot ie sam naslov pove najlepšo fazanko. Staša Keršlin je postala miss fazank na Ekonomski šoli Maturantski ples! Dogodek, okrog katerega se vrti celotno dogajanje četrtega letnika. Dekleta se pogovarjamo samo še o tem, kakšno obleko bomo imele, kje jo bomo kupile, kako bo dolga... Uh, kako je fantom "fajn"! Nobenih problemov okrog obleke - hlače, kravata ali metuljček, lepa bela srajčka in "basta"! No, da ne bom krivična. Seveda imajo tudi fantje problemčke. Vsem (ali vsaj večini) delajo preglavice njihove gibalne sposobnosti, ali bolje rečeno: ples. In prav v ta namen, da jim daljšamo težave, smo se dijakinje Ekonomske šole odločile, da se odzovemo prošnji fantov Elektro šole in jim polepšamo življenje. Na našem prvem srečanju smo se sprva le "ogledovali in ocenjevali": Uh, poglej, kako je smotan... ali pa-kakšne oči! Amor... umrla bom! Sedaj pa so fantje vsak petek umiti, počesani, z eno besedo - urejeni, ko pridejo v Miško. Tam sanjajo o tem, kako bi postali še boljši plesalci, morda celo boljši od Patrica Swayzeja. Mogoče bo komu uspelo, saj jih je kar nekaj, ki so "talenti". Držimo pesti in jim zaželimo srečo, saj jo bodo potrebovali. Hkrati pa upam, da v bolnici ne bodo imeli preveč dela z zlomljenimi gležnji. Mateja Leskovšek Tudi fotografija Kot veste, na Gimnaziji ekonomski šoli Trbovlje deluje novinarski krožek. Tu poleg gimnazijcev in ekonomcev sodelujejo tudi strojniki SSŠ Trbovlje. Najbržsejim bodo v bližnji prihodnosti pridružili tudi gostinci in "štromarji". Glavna mentorja krožka sta profesor Jani Pajk in profesorica Majda Majdič - Škrinar. Vsi vemo. Zmaga strojnikom V soboto, 27.11. je bil v telovadnici gimnazije - ekonomske šole (kje pa drugje) turnir v košarki. Udeležili so se ga dijaki 2. letnikov Gimnazije, Eknomske šole, Srednje strojne šole in Elektro šole. Najbrž se sprašujete, zakaj so na turnirju sodelovali le 2. letniki. Organizatorji so namreč menili, da bo tako najbolj "fer", saj bodo le tako ekipe na podobni kvalitetni ravni. Trojke so padale od 9. pa vse do 14. ure. Igrali so vsak z vsakim. Rezultati: Gimnazijci - Štromarji 48:38, Ekonomci - Gimnazijci 41:30, Strojniki - Ekonomci 38:35, Ekonomci - Štromarji 31:30. Strojniki -Štromarji 23:16. Strojniki - Gimnazijci 38:22. Zmagovalci strojniki so igrali v postavi: Kvas, Ramšak, Zupančič, Vukelič, Salkiš, Ponjevič. Drugi so bili z 2 zmagama ekonomci, tretji pa z eno gimnazijci. Štromarji bodo v bodoče morali vseeno tnalce več igrati košarko, kot pa pohajkovati okrog Li-ja. Zamisel o meritvi košarkaških moči drugošolcev zasavskih srednjih šol seje porodila v glavah Blaža Berganta in Tomaža Jamška. Bistvo turnirja je bilo predvsem v sklepanju novih poznanstev in pa prijetno preživetem sobotnem dopoldnevu. Kaj pa sodniki? Po svojih najboljših močeh so sodili Vidergar, Klemen, Bergant in Bajda. Omeniti velja tudi najboljšega strelca turnirja Primoža Ramšaka, dijaka SSŠT. Na tekmah je bil tudi prof. Jani Pajk. Ko je bilo konec turnirja, je ravno popravljal (varil) pokvarjeno ograjo v telovadnici (pa recite, da ni uverzialen)! Vendar si je vzel čas in povedal svoje mnenje o sobotnem turnirju: "Osebno sem izredno presenečen nad organizacijo tekmovanja. Potrebne ni bilo nobene kontrole nad samim potekom tekmovanja. Pohvalno je predvsem to, da mladina čuti potrebo po rckreiranju in počasi se vrača geslo zdrav duh v zdravem telesu. Moja želja je, da bi v prihodnje imela tudi dekleta podobna tekmovanja!" Po koncu turnirja so telovadnico zasedli gimnazijci, ki so trenirali za nastope v GSBL. Torej košarko smo gledali, jo gledamo in jo bomo še gledali. V maju naj bi bil turnir, kjer bi se pomerili košarkarji vseh zasavskih srednjih šol, ne glede na starost. Do takrat pa pridno trenirajte! Petra Žagar Foto: Jernej Biderman da novinarstvo ni le televizija, radio in tiskana beseda, ampak tudi fotografija. V kletnih prostorih Gimnazije - ekonomske šole mladi novinarji velikokrat posnamejo kakšen kader za oddajo 100 na uro. Sedaj pa seje porodila zamisel, da bi te kletne prostore preuredili v temnico.Dela so že v teku. Pri sanaciji starih peči, ki so bile v napoto v kurilnici, so pomagali delavci Rudnika Trbovlje. Za naslednji teden potekajo dogovarjanja z gospodom Stanetom Weissom, da bi mlade novinarje vpeljal v svet fotografije. Upamo, da bo ta zamisel profesoija Pajka uspela in da bomo lahko pomembne dogodke šole ovekovečili tudi na fotografiji. *imrw— ^ -rrrv Vsak dati PROGRAM MAJ na Radiu Tfbovlj6 1 MAnAHAlflra Ha aH sobota, nedelja, prazniki od 8h - I9h. || |ii|umi i m iiiiii i llllllllll||||||!i||ll;i||||!|l| Ill!l|ll|lili i : : ... ' ' ......... : ■ . .■. ■■■ - v.. m m ■ . . ■ ■ ■ : ■■ ■ :. I!::! .. I iv : ' .. :.:v S, v' . |: . ............§111111 '' MIŠKE OD 2.290,00 SIT DALJE PODLOGE ZA MIŠKE 590,00 SIT IGRALNE PALICE 2.065, 00 SIT DISKETE SONY 1.2 MB 1.290,00 SIT DISKETE SONY 1.44 MB 1.890,00 SIT PROGRAMI ZA WINDOWS PROGRAMI ZA DOS PROGRAMI ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG KNJIGE TISKALNIKI EPSON, STAR, FUJITSU in RAČUNALNIKI ZA VSE Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje telefon: 0601 61 611, 64 611 88?/ ' jmmm L 1. /A SERVIS HRIBAR 61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/64 033 Prodaja novih vozil znamke rLANCIA S7 KREDITI LEASIING Prodaja in odkup rabljenih vozil vseh znamk z možnostjo KREDITA. PONUDBA MESECA: - LAPiCIA Y 10 1.1 - UTO 1.1 - TIPO 1.6 SX - PATiDA 1000 CLX Vsa vozila so opremljena s katalizatorjem. Darilo za vsakega kupca novega avtomobila. DELOVNI ČAS: vsak delovnik od 7h - 16h. fr Na SP Minulo soboto jebil trboveljski karateist David Kranjc na tretjem - zadnjem turnirju prve državne karate lige v Mariboru ponovno odličen. Gladko je z rezultatom 6:3 premagal Ljubljančana Petra Lapornika. Tudi drugi mladi borci, ki jih je iz nekaterih klubov vključil v ekipo Karate kluba WKSA Maribor trener mladinske državne reprezentance Ljubo Jvoršek, so se zelo dobro odrezali. Povsem pomlajena ekipa, sestavljena iz potencialnih kandidatov za februarsko mladinsko EP si ob zaključku lige deli drugo mesto z ekipo KK Maribor. Prvak lige je postala ekipa Salamonov oglasnik Emona Ljubljana. Mladinska ekipa med člansko konkurenco ni računala na možnost, da se bo lahko 11. decembra borila v play offu v Ljubljani. Tam se bodo pomerile prve štiri ekipe (še KK TAK Olimpija Ljubljana). Za karateiste TIKE je v teh dneh razveseljiv še en športni dogodek. Šest najboljših mladih tekmovalcev namreč odpotuje v petek, 3. decembra na SP otrok in k —— kadetov na Madžarsko kot klubska ekipa. Dodatni štirje so vključeni v državno reprezentanco. V klubski ekipi so: Miha Kovačič, Peter Zore, Edin Salkič, Maja in Jure Kostanjevič ter Alja Perger. Za državno reprezentanco pa bodo nastopili: Jernej Simerl, Ida Dedič, Matjaž Lenič in Rok Vodišek. Franjo Glavica Trikrat bron Na državnem prvenstvu za starejše mladince v Ljubljani sta uspešno nastopila člana KK Tika Trbovlje Nečko Hoznovič in David Kranjc. Nečko je osvojil kar dve bronasti medalji, eno v športnih borbah v super lahki kategoriji do 60 kg in drugo v katah. David pa sije tretje mesto priboril v športnih borbah v srednji in hkrati najmočnejši kategoriji. S tem prvenstvom so letošnja uradna tekmovanja za trboveljske karateiste zaključena. Doma bodo karateisti izvedli 18. in 19. decembra že svoj 21. tradicionalni karate turnir - Trbovlje 94. F.G. J KOŠARKA Člani Hrastnik - PB 93 95:96 (41:40, 83:83), Komet B - Ipoz 52:78 (31:36). Kemoplast Šentjur -Hrastnik81:75 (37:29,65:65). Kadetinje: Šentvid - Litija 77:24(36:10),pionirji:TAMBus Miklavž - Litija 63:68 (21:30) Ml. dečki letnik 81: OŠ A. Jarc - Litija 16:58. KEGLANJE IILliga-vzhod 10.kolo: Nafta - EHO 2:6. Po izstopu ekipe celjskega Ingrada iz nadaljnega tekmovanja je vrstni red po prvem delu prvenstva naslednji: l.EHO Hrastnik 14, 2. Elektrarna Dravograd 12, 3. Krilato kolo Maribor 10,4.RudarBTrbovljc 10, 5. Šoštanj 8, 6. Rudnik Hrastnik 8, 7. MTT Maribor 6, 8. Korotan Prevalje 4 in 9. Nafta Lendava 0 točk. MALI NOGOMET Dnevnikov turnir Kodeljevo: Izlake - Pizerija Martina (Kostanjevica na Krki) 6:3 (M.Lipovšek 1. B.Gošte 3, Pišek 2). ŠAH Občinsko prvenstvo za fante - Trbovlje: 1. Damjan Zdole 4, 2. Tomaž Fuss 4, 3. Horidin Borčilo 3, 4. Vito Logar 3,5. Edi Logar 3, 6. Robi Šoba 0 točk. Občinsko prvenstvo - dečki do 12 let - Trbovlje: 1. Aljaž Dušak 5, 2. Lado Leskovec 4, 3. Marko Žagar 4, 4. Igor Nikolič 3.5,5.Tadej Beravs3.5,6. Marjan Beravs 3, 7. Marjan Bunta 3, 8. Gašper Vene 3, 8. Berto Kolar 3, 9. RobiAhlin3, lO.PrimožVozelj 3. ROKOMET Litija: 4.12. ob 19.00 Zagoije - Ormož (2.liga) - športna dvorana Hrastnik: 4.12. ob 10.00 -turnir veteranov Maribor Branik, Sevnica, Krmelj, Hrastnik -športna dvorana Hrastnik Trbovlje: 8.12. ob 19.00 Omnikom Rudar - Šešir (pokalna) - dvorana OŠ Zmaga v gosteh Loka Medvode - Oria Rudar 0:1 (0:0) Tacen, igrišče v Tacnu, gledalcev 150, sodnik Gliha (Trebnje). Strelec 0:1 Breznikar (73). Loka Medvode: Vidmar, Pavlič. Spasič, Farkič. Vidovič. Rebec, Fetič, Karadžič, Novak, Cvetanovski, Marič (Popivoda) Orla Rudar: G.Ranzinger, Čuk (Haralovič), A.Ranzinger, Florjane, Štok.Zaimovič, Breznikar. Herman. Žlak, Rižner, Jesih Mitja Breznikar Trboveljčani so v sedmem, zadnjem jesenskem nastopu dosegli prvo zmago v gosteh in se nasploh po šestih neuspešnih poizkusih domov vrnili neporaženi. Zeleno-črni so bili vseh 90 minut boljši tekmec. Na zasneženem igrišču so si pripravili več lepih priložnosti (Žlak, Jesih), a je bil vratar Vidmar vedno na pravem mestu, dvakrat pa ga je KOŠARKA Zagorje: 4.12. Ob 18.00 Zagorje - Brežice (2.liga) -dvorana OŠ Ivana Skvarče TRIM LIGA -KOŠARKA Hrastnik:6.12.ob 17.00 TKI - Rudnik, ob 17.45 Old boys -Klub Mesečina; 7.12. ob 17.00 Old boys - Steklarna. 17.45 Brodarsko društvo Hrastnik -Steklarna 18.30. Klub Mesečina - Rudnik, 19.15 TKI - BD Hrastnik; 10.12 17.00 Rudnik -01dBoys, 17.45 Klub Mesečina - Bd Hrastnik. rešila tudi vratnica. V začetku drugega polčasa so domačini zaradi grobih prekrškov ostali brez dveh igralcev, kar so gostje izkoristili in vendarle dosegli zmagoviti zadetek. Po kotu, ki ga je izvajal Mitja Breznikar seje žoga od enega izmed nasprotnikovih igralcev odbila v gol. kar je tudi odločilo tekmo v nemogočih razmerah za igro. S.F. Gola v končnici Albin Borštnar Finali-ETI EE 2:1 (0:1) Piran, igrišče v Piranu, gledalcev 350, sodnik Horvat (Maribor)-Strelci: 0:1 Petrušič (43), 1:1 Mamilovič (71), 2:1 Simič (83). Finali: Kapun. Gabrič (Trajber). Mamilovič, Simič, Omanovič, Kariš, Durmič, Dulaj, Hvastja, Jureš, Peršič. ETI EE: Hace, Buovski, F.Kranjc, Brečko, Borštnar, Žibret, mm m ■Mtfi iiii f 'f&r i -ffi/J Naj rokometaš Zasavja Zasavc In Grcma d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša In strelca Zasavja. V zadnjem kolu se je pri Litljanih najbolj Izkazal Toni Ulčar, med Trboveljčani pa Danilo Lipovšek. Ocene:: Presad (9.kolo): 5 Ulčar, 3 Kos, 1 Kogovšek; Omnlkom Rudar (9. kolo): 5 Lipovšek, 3 Voglar, 1 Senčar; Skupno: 24 Andrejič, 18 Kosec, 15 Doblekar in Lipovšek, 13 Senčar, 12 Maček, Ulčar, 11 Voglar, 9 S.Deržič, 7 Kos in Špende, 6 Medved in I. Deržič, 3 Jug, 2 Kolar in 1 Špelič in Kogovšek. Strelci: 54 Žlbret (Z), 46 Andrejič(PL), 41 Maček (PL) 40 Šeško (TKI), 39 T. Kolander, 38 Medved (OR), 37 Zahrastnik-(RP), 36 Kosec (OR), 33 Voglar (OM), 32 Moljk (TKI), 28 Stropnik (TKI), 27 Kolar (PL), 25 A.Ule (Z) itn. I#SW!1 a.oo g Zagorje, .FitnesCknter jp<$38 HmESS,SAUNA,MA$AŽA, MASAŽA Piton CELULITU, AEROBIKA, BIO BAR Šink, Razboršek, Holešek, Petrušič, Grden (Kurež). Zagorjani so v Piranu zelo dobro igrali v prvem delu, ko so po samostojnem prodoru Petrušiča tudi povedli z 1:0. V nadaljevanju jim je zmanjkalo moči. saj v primerjavi z nasprotnikom zaradi vremenskih razmer v zadnjem obdobju niso mogli normalno trenirati. Domači so uveljavili boljšo fizično pripravljenost in v končnici tekme, ko je že kazalo na uspeh igralcev trenerja Vinka Žibreta, z dvema goloma napravili preobrat. Najprej jezglavoiz neposredne bližine zadel Mamilovič, sedem minut pred koncem pa je Simič natančno izvedel prosti strel in odločil zmagovalca. S.F. Katastrofa Litije Mengeš - Litija 6:2 Mengeš, igrišče NK Mengeš, gledalcev 150. Strelec za Litijo: Barbek 2. Litija: Grošelj, Groboljšek. S.Rozina, T. Rozina. Mele. Jarm, Zajc, Martič, Barbek. Begič, Poglajen. Nogometaši Litije so v zaostali tekmi 3. SNL doživeli katastrofo, saj so izgubili s 6:2. Mogoče malce opravičila, na tekmo so odšli le z 11 igralci. Igrišče sicer očiščeno snega je bilo še kar primerno za igro, edina svetla trenutek tekme sta bila prosta strela Barbeka, kiju domači vratar ni mogel ukrotiti, tako Litijanom staja le gola borba za obstanek spomladi v 3. SNL in ne borba za vrh lestvice. Razlage za to pa bomo poizkuša h najti in zapisati v naslednjih številkah časopisa Zasavc. S.K. Rokomet Fenomenalni Kos Presad - Drava 29:20 (15:6) Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Kalin in Korič (Lj). Presad: Ulčar, Špelič, Andrejič 3, Maček 5, Špende 3. Kogovšek 6, Verbajs.Kos 11, Gradišek, Sotenšek, Mandelj 1, Doblekar. Drava: Krauthaker, Belšak, Novak 5, Terbuc, Sabo 1, ^.Potočnjak, N.Potočnjak 1, Vugrinec 1, Belančič 6, Pintarič, Hrnjadonjič 5, Privšek 1. Pred tekmo s ptujsko Dravo je bilo v Presadovem taboru kar precej strahu, saj so ostali brez Kolarja, ki j® z gripo obležal v postelji. Na koncu se je pokazalo, da se Lilijani Inhko tudi brez Kolarja uspešno kosajo s Ptujčani, ki so držali korak ž domačimi le do 3:3. Nato je vratar Toni Ulčar zaklenil svoja vrat saj gostje niso mogli doseči gola niti iz najugodnejših položajev, medtem ko so domači lepo gradili napade in jih zaključevali predvsem preko izredno razpoloženega Kosa. Drugi polčas je bil zelo podoben prvemu, le da so domači iz nekaj protinapadov v 43. minuti, ko je blestel Ulčar v vratih in Kogovšek ter Kos v napadu povečali razliko na 12 zadetkov. Sledila je malo manj zbrana igra v obrambi, kar so gostje izkoristili in omilili poraz. Ob dobrem sojenju je tudi publika zadovoljno pozdravila zmagovalce in zaželela točko iz Ribnice. S.K. Danilo Lipovšek Častni poraz Omnlkom Rudar - Pivovarna Laško 18:21 (10:11) Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 800, sodnika Krušna in Vodopivec (oba Ajdovščina). Omnlkom: Lipovšek, Jug, Medved 1. S. Deržič, Kosec 4, I. Deržič 3, Senčar3, Mašič 1. Senica, Voglar 6. Sečki, Abdič. Pivovarna: Pušnik, Šafarič 1, Ocvirk, Šerbec 9, Načinovič 1, Ivandija, Franc, Jeršič 3, Čater, Pungartnik 1, Strašerk, Leve 6. Trboveljčani so tokrat zeslužili več kot le poraz. Igrah so lepo, brez večjih napak, vendar pa šobili športna sreča in sodniški par na strani državnih prvakov. Domači so začeli zelo dobro, čeprav so šele pri rezultatu 4:4 prvič dohiteli goste. Potem se je prebudil trboveljski vratar Danilo Lipovšek in Omni-komovci so najprej povedli s 6:4, potem pa še 9:7. Kljub temu pa so na odmor odšli z golom zaostanka. Po pogovoru v slačilnici so varovanci trenetjaŠojata zaigrali povsem drugo glasbo in že v začetku drugega polčasa povedli z 11:16. Po uvodnem šoku so se trboveljčani zbrali, vratar Lipovšek je obranil nekaj strelov in Celjani so bili oddaljeni le še dva zadetka. Potem je Medved zastreljal sedemmetrovko in namesto gola razlike so Celjani takoj dosegli še dva zadetka in nekaj minut pred koncem vodih s štirimi goli, kar je pomenilo neulovljivo prednost. Omnikomovci so tokrat prikazali zelo dobro igro in dokazali, da le niso tako slaba ekipa, ko t kaže nji hova trenutna uvrstitev na lestvici. B.K. Neučinkovit napad Sevnica - Zagorje 18:13 (9:5) Kadeče, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Nojič in Glažar (oba Ptuj). Sevnica: Godec, Simončič, Cimperšek 1, Vcšhgaj 7, Lupše 2. Plazar, Šunta 1, Sedej 1, Gabrič 4, Rak, Šlogar 2, Možic. Zagorje: Šuštar. R.Ule, Dečman 2, Žibret 6, A.Ule, Lipovšek 3. Fabjan 1, Kirn, Fajdiga 1, T.Ule, Oblak, Ramšak. Uspešni niz zagorskih rokometašev je prekinila Sevnica, ki jo vodi selektor državne reprezentance Tone Tiselj. Zagorjani so tekmo zelo dobro začeli in sredi prvega dela predvsem po zaslugi v uvodnih minutah strelsko razpoloženega Lipovška vodih s 5:3. V zadnjih minutah prvega dela ob agresivni domači obrambi nikakor niso uspeh pripraviti nevarnega napada, nekajkrat pa so zadeli tudi vratnico. Poleg tega tudi sodnika nista bila ravno na njihovi strani, tako da so ob polčasu zaostajah za štiri gole. Gostitelji so že v prvem napadu v drugem delu prednost povišah na pet zadetkov in jo nato z mirno igro obdržah do konca. Zagorjani so tokrat slabše igrah v napadu. Vse preveč so poizkušali s samostojnimi akcijami, kot da bi povsem pozabili, da je rokomet kolektivna igra. Čeprav bi tudi vtem srečanju lahko dosegli več, pa ob dejstvu, da delajo v zares mizernih razmerah poraz niti ni tako boleč, saj so z desetimi točkami že povsem izpolnih načrt za prvi del prvenstva. S.F. Pravičen remi Dol TKI Hrastnik - Radeče Papir 22:22 (11:12) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 150, sodnika Krstič in Ljubič (oba Kozina). Dol TKI Hrastnik: Potočan, Šantej, R. Plevnik, Terbovc, Kranjc, D. Plevnik 4, Moljk 6, Špajzer 3, Šeško 3, Vidmar 1, Šterbucelj, Stropnik. Radečepaplr: Skušek, Potočnik 3, Mervič, Paskvale, Rus 4, Zahrastnik 3, D.Kolander 6, T. Kolander, Strnad, Sotlar 3, Mitič, Planinc. Srečanje dveh enakovrednih nasprotnikov, od katerih so bili gostje tehnično boljši, domačini pa so to pomanjkljivost tokrat nadoknadih z izredno borbenostjo, seje končalo z najbolj pravičnim izidom - dehtvijo točk. Rezultat je bil ves čas tesen. Gostje so večji del sicer vodih, vendar ne več kot z dvema goloma prednosti. Najbolj je bil razburljiv zaključek tekme, v katerem so gostitelji najprej rezultat sebi v prid in poved h najprej z 21:20in natoše 22:21. Izenačujoči zadetekjedosegeldobro minuto pred koncem Šeško. Sledil je še en napad gostov v katerem seje izkazal mlad vratar gostiteljev Potočan. S točko so vsekakor bolj zadovoljni domačini, ki so po smrti prvega vratarja Mirkota Škaličkija in po hujši poškodbi drugega vratarja - kapetana ekipe Markota Premca, ostali praktično brez vratarjev. Gostje so krivdo za izgubljeno točko izkali v slabih sodnikih, za kar pa bi imeli očitno več vzroka gostitelji. Razočarani navijači gostov, ki se tudi sicer niso izkazali z športnim navijanjem so se po koncu tekme spravili na delegatov avtomobil (najbrž so ga zamenjali s sodnikovim) in ga poškodovali, domačinom pa nakopali dodatne težave. Škoda, kajti kljub očitnim sodniškim napakam, je bila tekma fer in v mejah športnega boja. J.P. Košarka Znova poraz Litija- KMN Ilirija V6:83 (33:40) Ljubljana, dvorana SŽŠ, gledalcev 20, sodnika Potočnik ( Sl. Konjice) in Vidič (Tolmin). Litija: Peterlin 1, Polanec 14, Jocovič 23, Bošnjak 14, Deležan 9, Soršak 2, Šiško 12. Ilirija: Dančič 21, Ceranja 12, Krznarič 2, Macura 11, Todorovič 3, Novina 2, Mesič 32. Litijski košarkaiji so morali tekmo odigrati v Ljubljani saj seje v litijski dvorani pokvaril semafor. Kot je že v navadi, Litija domače tekme izgubi in tudi prihod novega trenerja in Tomaževiča in njegovega pomočnika Mandiča toni spremenil na bolje. Resje edino to, da ju čaka ogromno dela do dogovorjenega cilja, ki naj bi Lilijane pripeljal v 1 .SKL, saj brez idej v igri, brez skoka in obrambe ni moč zmagati niti proti slabšim ekipam kot je Ilirija. S.K. Željko Jocovič Serija porazov Kočevje - Zagorje 84:76 (37:39) Kočevje, športna dvorana, gledalcev 80, sodnika Kaininkar(Lj) in Vesel (NG). Kočevje: Polovič 14, Pogorelec 15, Šercer, Antunovič 8, Selan, Janež, Stefanišin 22, Lušin 4, Nurkanovič 17, M. Stefanišin 6, Grešak. Zagorje:Murn, Kovač, Leskovšek, Košnik 4, Bassin 21. Omahne 2, Krofi 22, Kofol 4, Koren 15, Čop 8. Zagorjeni so pod vodstvom trenerja Francija Podlipnika začeli izjemno silovito v napadu, obramba domače petorke pa je bila povsem nemočna. Razigrana Čop in Krofi sta v prvih minutah s štirimi trojkami povedla Zagorjane do vodstva 12:4. Odlični Luka Bassin je presekal skoraj vsako podajo, ki je bila namenjena najboljšemu kočevskemu strelcu Poloviču. Prestrežene podaje so bile kronane z uspešnim protinapadom in v trinajsti minuti so Zagorjani vodili žez30:16. Ker se vse dobre stvari kmalu končajo, je tudi prepričljivo vodstvo Zagorjanov začelo kopneti. Kofol je dobil četrto osebno. Koren še čuti poškodbo gležnja, Košnik se v skoku sam ni mogel boriti proti centom iz Kočevja. Kljub temu so Zagorjani še uspeli zadržati minimalno prednost do odmora, kjer so si nabrali nekaj moči in s conskim prešingom ponovno prešli v visoko vodstvo 62:54. Nato sta zaradi petih osebnih napak morala na klop Krofi in Kofol in razlika se je začela topiti. V petnajsti minuti drugega polčasa so domačini prvič prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca. Tekma napoveduje uspešnejšo igro in težko pričakovano zmago, kije od sedmega kola ni bilo. D.G. Luka Bassin KEGLJANJE Visok poraz... Gradis - Dadas Rudar 8:0 (5150:4388) Štrukelj - Burja829:825,Terzič - Gantar+Golič 864:803, Benedik - Mažgon 877:823, Podreberšek -Stoklas 836:366, Bertok - Novak 856:787, Juvančič-Goljuf888:784. Drugouvrščeni Gradis je gladko premagal Trboveljčane. Še najbližji častni točki je bil Bojan Burja. Omeniti velja, da je moral Uroš Stoklas svoj nastop zaradi bolezni prekiniti po polovici odigranega srečanja. Gostje so v Ljubljano odpotovali le s sedmimi igralci, že pred tem pa je Golič zamenjal Gantarja, tako da druge menjave trener Kos ni mogel opraviti. S.F. Dadas Rudar - Brest 8:0 (5237:5088) Burja - Pokleka 844:838, Goljuf - J.Mcdcn 843:799, Golič - Gornik 883:863, Gantar - Založnik 908:902, Mažgon - Premrov 892:848, Stoklas - D.Meden 867:838. Le dan potem, ko so v gosteh izgubili z najvišjim možnim porazom, so Trboveljčani dosegli maksimalno zmago. Brez težav so premagali goste iz Cerknice. Najboljši posameznik tekme je bil znova Marjan Gantar, ki je v najkakovostnejšem posameznem srečanju premagal odličnega gostujočega kegljača Založnika. S.F. Izvrstna Suzana Adria - Rudar 2:6 (2358:2389) Milost - Burja 386:388, Samec -Sobočan 390:435, Poljšak - Lopan 391:365, Zotič - Hočevar 388:371, Sever - Tušek 397:418, Janowsky - Podlesnik 406:412. V prvem paru so bile uspešnejše Trboveljčankein povedle z2:0, toda že po nastopu naslednje dvojice je bil izid izenačen. Tekmo je znova odločil zanesljiv nastop Tuškove in Podlesnikove. Posebno pohvalo si za izvrstno igro zasluži Suzana Sobočan. Dosegla je rezultat, ki mu lahko zavidajo tudi predstavniki močnejšega spola. S.F. Podlesnikov! točka Rudar - Norik Ljubljana 1:7 (2400:2505) Burja - Dremelj 397:412, Sobočan - Urbanc 394:441, Hočevar - Sušnik 402:402, Mlakar - Petač 393:425, Tušek - Čadež 402:424, Podlesnik - Horvat 412:401. Domačinke so se pogumno borile z izvrstnimi Ljubljančankami, ki so teden dni prej prekinile osemletno nepremagljivost celjskega Ema-Gostje so seveda visoko zmagale, častno točko pa je dosegla mlada Nina Podlesnik. Blizu uspeha je bila tudi Ivi Hočevar, aje zgrešila zadnja dva meta in ob neodločenemu izidu je točka po "gostujočem pravilu' pripadla nasprotnici. S.F. Naj košarkar Zasavja Zasavc v sodelovanju s tenis parkom As Litija izbira naj košarkarja Zasavja. Med Lilijani seje tokrat najbolj Izkazal Željko Jocovič, med Zagorjani pa Luka Bassin. Ocene Litija (12. kolo): 5 Jocovič, 3 Polanec, 1 Šiško. Zagorje (13. kolo): 5 Bassin, 3 Krofi, 1 Čop. Skupno: 48 Bassin, 41 Šiško, 22 Koren, 14 Košnik, 12 Deležan, 10 Bošnjak, Merčonin Peterlin. Turbič in Kofol. 6 Jocovič, 5 Soršak, 4 Čop in Krofi, 3 Omahne in Polanec, 1 Mirtič. Pavliha, Kovač in Kranjc. Strelci: 301 Bassin, 235 Bošnjak, 143 Jocovič, 137 Koren, 132 Turbič, 97 Deležan, 92 Šiško, 90 Polanec, 88 Peterlin, 81 Omahne, 73 Merčon, 68 Košnik, 63 Čop, 58 Kofol, itn. iTiENISiRARK TENIS V DVORANI v Litiji Telefon: 061/881-817 Tenis Medijskih Toplic ni bilo v Litijo V soboto je bilo na sporedu 2. kolo zimske teniške lige ekip v organizaciji ttenis parka AS v Liliji. Najbolj zanimivega srečanja med TK Rudar in TK Medijske Toplice ni bilo. saj le teh v Litiji ni bilo zaradi bolezni in obveznosti igralcev, tekma pa bo odigrana kasneje. V preostalih tekmah je Zas-ten tesno premagal TK AS s 3:2, Hrastnik pa mlade AS z 4:1 edino točko je osvojil Blaž Rozman, kije uspel premagati Borisa Mlakarja. Po dveh kolih je v vodstvu ekipa Hrastnika. S.K. Mali nogomet KMN Šarbek z malo upanja Veliko pričakovana tekma med Inženiring Šarbek in Avtofinišem pred polno dvorano v Litiji se za domačo ekipo ni končala dobro, saj so izgubili s 3:2. Gre namreč za finalni del v malem nogometu v katerem je v nedeljo na sporedu zadnje kolo. Domača ekipa bi si z zmago že zagotovila prvo mesto, tako pa mora počakati na nedeljsko zadnjo tekmo med Avtofinišem in VS Diamond. Če zmaga Avtofiniš, bo ta ekipa prva. Domači so dobro začeli in v prvem polčasu povedli z 2:0, gola sta dosegla Vrhovec in Barbek, gostje pa so v 2. polčasu bili boljši in zasluženo zmagali. Preostali rezultati: VS Diamond - Barakuda 3:1, Vuko - Lipa 2:0. Lestvica: L Šarbek, Avtofinish in Diamond po 1L Rakova Jelša 6, Koren 4, Vuko 4, Barakuda 2, Lipa 1. S.K. Občinska liga malega nogometa Litija V soboto je bilo odigrano 6. in 7. kolo občinske lige malega nogometa. Tekme so zelo zanimive ne manjka Pa presenečenj saj so tako prvi poraz Zapisali ekipi Salamonovega oglasnnika, ki jo je premagal Dnevni bar Baram z 1:0. Z dobrim igrami Presenečajo veterani, ki tudi v tem kolu niso izgubili. Nekaj rezultatov: KMN Inž. Šarbek - GEOSS 5:0, Amko - Omehen transport 0:3, Bostfrei BC - Beram 4:1, Hip Mark ' Lipa 2:2, Veterani - Hip Mark 2:2, Rostfrei BC - IAK Kresnice 1:1. Lestvica po 7. kolu: 1. Inženiring Šarbek 13, 2. Salamonov oglasnik 11,3. Veterani in IAK Kresnice po 10, 5. Rostfrei BC 8 točk, itd. S.K. Tudi Velenjčani Peti turnir zasavske pionirske rokometne lige so pripravili v celjski dvorani Golovec. Kolje znano poleg zasavskih klubov v tej ligi sodelujejo tudi mladi Celjani, preteklo soboto so se v ligo vključili še Velenjčani. Ti bodo morali v nadaljevanju seveda odigrati zaostale tekme. V letniku 1980 je Sevnica premagala ZRC Rudar z 18:10, Pivovarna Laško paGorenjes 17:1 L Med letniki 1981 je bila Sevnica s 25:22 boljša od Celjanov, Gorenje pa je Sevnico ugnalo z 20:17. V najmlajšem razredu, kjer igrajo rokometaši, rojeni leta 1982in mlajši, je Sevnica odpravila Pivovarno Laško s 14:5, mladi Celjani pa so tesno premagali Loko z 22:21. Na lestvici v letniku 1980zosmimi točkami vodita Sevnicain Pivovarna Laško, v letniku 1981 je na vrhu razpredelnice ZRC Rudar, med naj mlaj Šimi pa imajo štiri točke ZRC Rudar, Sevnicain Pivovarna Laško. Najučinkovitejši strelci so v svojih starostnih kategorijah še vedno Šterbucelj (TKI Hrastnik), Novšak (Sevnica) in Hočevar (Loka). Sašo Fabjan N Naj nogometaš Zasavja ,ša Zasavja. Dar I no Albin ojan Ži®et, 1 Andjelko eznikar, 1 Aleš Zasavcln Portcss Trbovlje izbirata naj nogo V zadnjem kolu sta se najbolj Izkazala Albin B Rižner. Zmagovalca jesenskega dela sta Žlbret, tesno za petami pa jima je Dati Ocene - 8. kolo: Eti: 5 Albin Borštg^rj Petrušič. Oria Rudar: 5 Dariiio Florjane. Skupno: 32 Sotcnšek # 3^||et, 3Rižner, 22 Petrušič, 17 Zaimovič, 13 HolešeL4l§|brmall|yitorštnar, 10 Grčar, 8 Štok, Kic in Povšnar, 7 F. K^||cJ|||esilu J?Kranjc, Žlak, Brečko. 5 Kern, Hace, Kurež_$^^^^^^^^^zinger, 3 Breznikar, 2 B novski in RazboršeL df riormžls. upRaiizinger, Mudrinič. StrebsL, IkBarlfl (Ll), 9 Agatlč (SK), Holešck (ETI), 8 SoJ^lS)l||y^flajcn (LI) in Petrušič (ETI), 5 Kačičnik (PR), 3 Zll^^pfesih (OR), Kirbiš (PR). Kovač (SK). Buovski in Žibret (oba Kern (ETI). Breznikar (OR), Ribič, Plazar in Lazar (PR) in Karamarkovič (SK) itn. PORTESS d o o 61420 TRBOVLJE iO IMSi!! €LQ trgovina Tel./fax:0601/71 827 STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje padeta TRGOVINA: prodaja talnik oblog, vse vrste lepil in lakov, zavese, dekorativno blago 4. NAGRADA: Prenosni radiokasetofon PANASONIC RX-FT 510. AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 3 7, ZAGORJE Tel.: 0 6 0 1/61 575 5. NAGRADA: Električna pečica DE LONGI rwri centromerkur 1 I trgovsko podjetje UU d. d. Ijubljana blagovnica litija Valvazorjev trg 25 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 7.500 SIT. kmetijsko zadrugo iztoke, Izlake 40, 61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 Trbovlje, Zagorje. Tel.: 81-484, do 19. ure. | AVTOMOBILI | PRODAM lado samaro, letnik 81, registriran do novembra, cena 1000 DEM. Tel.: 22-813, po 20. uri. UGODNO PRODAM Zastavo 101-SC, letnik 79. tel.: 25-402, popoldan. PRODAM štiri zimske gume 165/13/820, prevožene 4.000km. Informacije po telefonu 23 856. | OSTALO | PRODAM gobelin v okvirju, gola ženska, volna 120 krat 60 za 350 DEM. Moj naslov: Silva Vodep. Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku. PRODAM konje. Tel.: 76-191. PRODAM 10m3 drv. Cena po dogovoru. Tel.: 22-813. po 20. uri. PRODAM otroško sobo in manjšo omaro za dnevno sobo. Moj naslov: Karamarkovič, Kolonija 1 .maja 12,Trbovlje. PRODAM 14 col. zimske gume z platišči. Tel.:43-003. PRODAM synthiseizerSA 10, Casio 100 različnih ritmov, z demo posnetra primeren za začetnike. Cena 100 DEM. Tel.: 62-593. PRODAM kamin el. peč 3 KW in termoakumulacijsko peč 3 KW. Karpin cena 8.000 in termoakumulacijska 10.000, dvepeči 18.000 tolarjev. Tel.: 44-458. PRODAM skoraj novo trajno žarečo peč za20.000 SIT. Tel.: 23-522. PRODAM avtoprevleke za Lado 1200. Tel.: 43-476. PRODAM 80. basno klavirsko harmoniko Melodija. Cena 650 DEM. Moj Naslov: Hudomalj Vida, Kotredež 43, Zagorje. PRODAM Gorenje zamrzovalno omaro s 6-timi predah, staro 4 leta za polovično ceno ah po dogovoru. Tel.: 26-249. PRODAM smuči - 160 cm z vezmi in palicami za 3.000 SIT (rabljeno). Tel. 63-242. PRODAM smučarske čevlje Alpina, št.38 - bele, nove za 5.000 SIT, tel. 63-242. [ DELO ] IŠČEMO prodajalce za delo v domači lekarni v ZD Litija (farmacevt ali študent farmacije). Hauptman d.o.o. Litija, tel: 061/ 881-896. NAROČILNICA®38®® j ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel7fax:0601/61 013 Naročam časopis ZASAVC sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) y PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš dom Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: M Sami se boste odločili o vsebini vašega paketa; ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; ■ 10-odstotnipopust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; ■ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarova nje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. zavarovalnica triglav d.d. ZAVAROVALNICO? Končno popolno in sodobno zavarovanje ! lili SESTAVIL DAMJAN KOVAČ RIBIŠKA MREŽA KLADA MORSKI RAK JUNAK IZ STRIPOV (ALAN) ELEMENT ŠIVANJA ZAPOVRSTNA UPORABA ISTEGA POSTOPKA OKRASNA VRTNA CVETICA RUSKA REKA. DESNI PRITOK VOLGE ji fcc? ) #''): 4 y V RAZČLE- NJEVALEC i VRSTA POTNIŠKIH LETAL VRH V SEVERNEM VELEBITU (1610m> KAM BOŠKI GENERAL (NOL) OZKA DESKA m DRUGI SKLON, RODILNIK 6 z Z , V /JONSKO MORJE z z z BREZ- KUŽNOST IZVEDENEC V TOPO-METRUI SUROVINA BARVILA ZADANO DELO OBLIKA IMENA ALEŠ OSLOV GLAS STIL MLAD GOZDIČEK IGOR TORKAR OBIČAJ NADOMESTILO ZA UPORABO STANOVANJA ANN RADCLIFFE SLOVENSKA PEVKA FALK STRUK- TURNA OSNOVA GLASBE LJUB- KOVALNO ŽENSKO IME POLTONA ZVIŠANA NOTA •a' SKLEPNA BESEDA SUAJ BLAISE CENDRAAS DEL LADIJSKE- GA MOTORJA ROLETA RAVMOND AADIGUET BOGDAN NORČIČ KAŠAST KOŽNI MEŠIČEK OBDOBJE V MEZO- ZOIKU AMERIŠKA PEVKA (FRANKU N) ZVEZDA ORLU PRISELJE- VANJE DOLORES IBARRURI SAŠO FABJAN GOROVJE NA KRIMU BESEDA BREZ NAGLASA KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH KURIVO DOMAČA ŽIVAL GOROVJE V SAVDSKI ARABUI DEL PLUGA NICCOjO TARTAGL1A TITU MAIORECSL PAS PRI KIMONU EDVARD KARDELJ ZEVSOVA MATI MIK POČELO TAOIZMA PERZIJSKI KRALJ (550 p.n.š.) MIHOVIL ABRAMIČ NILS DALEN OBČUTLJI- VOST NA BARVE SOŽITJE DVEH ZMH BITU SLOV. FILMSKI REŽISER (BOŠTJAN) TONE KUNTNER ŽENSKO IME RISBA JK GERMANSKI OREL TROPSKA PAPIGA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 9.12.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Nagrada v vrednosti 4.000 SIT; Ferdi, Zagorje. 2. nagrada: Nagrada v vrednosti 2.500 SIT; Ferdi, Zagorje. 3. nagrada: Nagrada v vrednosti 1.500 SIT; Ferdi, Zagorje. Izžrebanci nagradne križanke 40/93 1. nagrada: Blago v vrednosti 4000 tolarjev, Potrošnja Zagorje, Tanja Šuligoj, Vojkova 32 A, Anhovo 2. nagrada: Blago v vrednosti 2500 tolarjev, Potrošnja Zagorje,Ivica Bovhan, C. Tončke Čeč 13 A, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1500 tolarjev, Potrošnja Zagorje, Anja Drnovšek, Kidričeva 4/a, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija2c,Zagorje,do 10.12.1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 41/ LAAS, VLADKA, URŠA, ROONEV, TKIHRASTNIK. INZADENI, KES, SP, JOB, DO, MACH, OTTO, ANAPA, KO, PROGA, ADO, FENIKS, AJLEC. KANT ARA, STAEL, POLONCA, OL, RANJINA, USTINOV, ARA, TAROK, JAK, G, M, UDAR, PARMA, TOR, ODER, ILOVAR, JASA, TARANTELA, ALUVIJ, AN, PRAŠEČ, KOŠARA. l mesnica-delikatesa ferdi 61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva 15 tel.: 0601/61 344 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek, sreda, četrtek 7.30 do 12.00 In 15.00 do 18.00 petek 7.30 do 18 sobota 7.00 do 12.00, nedelja 8.00 do 11.00 c Bik J setsavilJ KARLI DREMEL FRANCOSK DRAMATIK ŠP. RODU (FERNAN-DO) FRANCOSK FILMSKI IGRALEC (PHILIPPE) NEMŠKI SKLADA- TELJ (VVERNER) PRŠICA, KLOŠČ JAPONSKI POLITIK (EISAKU) DODATEK K POGODBI KRALJ TONE / /A 1 1 Z RDEČI KRIZ GRŠKA MATI BOGOV POVRŠINSKA MERA PETER OVSEC PRIPADNIK SLOVANOV JAŠEK HUDA JEZA GOROVJE V NOTRANJI AZIJI, NAJV. VRH BELUHA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (SHARON) PEVKA PRODNIK GOROVJE V AFRIKI SEVERNO IT. KNEŽJA RODOVINA EGIPT. POLITIK NASER (GAMAL ? REKA V ROMUNIJI SRBSKO MOŠKO IME ŠPANSKI PISATELJ (EUGENIO DE) MOTORNO VOZILO ITALIJANSKI PISATEU (DAAIO) ZNAMKA IT. AVTOMOBILOV AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES) KALIJ UPADANJE VODA PO POPLAVAH III uganka 1 ArVo . čeprav kaj je črka! ne vem; v knjigah noč in dan tičim, m iiiliiiii Uganka 2 zdaj mene manjka, tečem podnevi in ponoči brez Rešitve križanke za mlade reševalce, ugank in številčnice boste našli na strani 41. Številčnica Pri številčnici najprej ugotovimo rešitev, ki jo zahteva posamezen opis, nato pa črke prenesemo v ustrezna (številke pred opisi) okenca v liku. I. 31 47 3 54 25 7 51 23 5 3749 12 19 30 35 - krajše glasbeno delo s patriotsko vsebino (dve besedi: 10 + 5 črk); 2. 36 52 42 1 46 56 17 26 59 4 16 34 9 - nevarna, maligna novotvorba, ki s svojo bohotno rastjo uničuje zdravo tkivo organizma (dve besedi: 8 + 5 črk); 3. 20 10 28 32 43 41 60 55 44 50 2 45 -obletnica z velikim, ponavadi okroglim številom let (dve besedi: 5 + 7 črk); 4. 11 21 48 57 29 53 40 14 24 - čas med dvema vladavinama, v nemški zgodovini znano kot interregnum od smrti Konrada IV. 1254 do izvolitvecesarjaRudolfaHabsburškegal273; 5. 22 6 33 11 58 18 - ruski avtomobil, propagiran kot najcenejše osebno vozilo pri nas; 6.8 393827 15- tropsko drevo, večinoma brez vej, z listi v gostem šopu na vrhu debla. V liku, brano vodoravno, dobite misel japonskega pesnika Menseija. m i . 14.00KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO -MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 100 NA URO - PONOVITEV 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK 7. 12. 1933 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI. 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO PONEDELJEK 6. 12. 1993 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPV, 18.00 ODDAJA O KULTURI , 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO PETEK 10. 12.1993 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 ŽEBLJIČKI, 21 JO FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 9.12. 1993 18.00KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK. 20.15 DANNV VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM PETEK 10 12 1993 rt I CK Ul, 1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM ll ADI O TRBOVLJE SOBOTA 4,12. 1993 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagoije (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih Številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 3. decembra - 9. decembra je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vet. med., 10. decembra je dežurni veterinar Iztok Soban. dr. vet. med.. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 19. do 25.11. 19.11 Metka Reven, Zagorje, sin Primož; Namka Alibabič, Hrastnik, hči Diana; 21.11. Silva Zupanec, Zagorje, sin Klemen; 22.11.Irena Žagar, Hrastnik, hči Alja; Slavica Mijatovič, Hrastnik, sin Josip; 23.11. Polonca Lapornik, Hrastnik, hči Barbara; Marija Kostanjšek, Trbovlje, sin Žiga; Jolanda Simončič, Zagorje, sin Uroš; Majda Novak, Zagorje, sin Tadej; 24.11. Maja Bencek, Trbovlje, hči Marija Maša; Marija Drnovšek, Zagoije, sin Domen; 25.11. Andreja Cmok, Zagoije, sin Uroš; Simona Kepa, Hrastnik, sin Aldin. (fr —.... Kdo praznuje? December 3. FRANČEK, glej 4. oktober; TJAŠA; 4. DARKA (Darkica, Damška, Dara, Dari), iz samostalnika dar; BARBARA (Barbariča, Baba, Barba, Bariča, Barutina), grško Barbara - tuja, inozemka; 5.SAVIN, ZINA izpeljava iz Zinočka (Zini, Zinka), rusko Zinočka izpeljava iz Zinaida, grško Zcnais - tista, ki je božanstvena kot Zeus; 6. MIKLAVŽ; POLONCA izpeljava iz Polonija (Toni. Lonica, Linka, Poli. Polka) Apolonija; 7. MARIŠA (Mariška, Mariškica, Maja), madžarsko Mariska izpeljava iz Marija; 8. MIRIJAM (Mici, Micika. Mika, Mikica, Mira, Mirjica, Miša), hebrejsko Miryam; LJURKA BREZMADEŽNA 9. VALERUA (Valerijica, Lera, Lerica,Lcrka, Valka, Valiča), latinsko Valeria - tista, kije močna iz valeo biti močna, krepka; odlikovati se. OVEN Srečanje z moško osebo v petek bo potekalo proti vašim pričakovanjem. Ne krivite za vse storjene napake le sebe, ampak uvidite, da del krivde nosijo tudi drugi. Številka: 41. BIK Obiščite staroprijateljico, ki potrebuje pomoč. Preveč se utrujate z nepomembnim delom in premalo delate za izboljšanje že zelo slabega finančnega stanja. Številka: 50. DVOJČKA Naredili ste slabo stvar, kar je vrglo slabo luč na vas. Popravite, kar se popraviti da, tako si boste olajšali slabo vest in s tem pomagali mnogim v vaši okolici. Številka: 45. RAK Odšli boste na daljšo pot, za katere boste izvedeli tik pred odhodom. Ne obotavljate se, če boste omahljivi, se vam pot lahko izmuzne med prsti. Številka: 59. LEV Izvedeli ste šokantno novico, ki jo boste premlevali skozi cel teden. Razočarani boste zaradi moškega in pozitivno presenečeni nad žensko, ki je doslej niste marali. Številka: 43. DEVICA Včasih ste kar predobri za ljudi okoli sebe in pri tem pozabljate nase. V prihajajočem tednu si boste vzeli čas in s prijateljem odšli na krajši potep. Številka: 55. TEHTNICA Končno je v vašem zasebnem življenj u posijalo sonce. Ne samo sijalo, kar žarelo bo. Uživajte življenje in se ne obremenujte z mislijo, da za soncem pride dež. Številka: 39. ŠKORPION Prišli ste do zaključka, da morate končno končati nesmiselno zvezo in to boste v tem tednu tudi naredili. Če boste čakali predolgo, bo slabše za vas. Številka: 47. STRELEC Družina ima pred vami veliko skrivnosti, ki je povezana z vami. Ni negativnega značaja, ampak vas lahko stane kar precej denarja. Poskusite izvedeti, za kaj gre. Številka: 61. KOZOROG V tem tednu sc boste znašli v nekontroliranem toku dogodkov, na katere ne morete vplivati. Poskušajte se potegniti vase in biti v vsej zmedi le zunanji opazovelec. Številka: 53. VODNAR Če imate otroke, pazite na njihovo zdravje, tudi vam ne bi nič škodovalo, če bi se posvetili svojemu fizičnemu počutju. Zaskrbljeni boste za osebo nasprotnega spola. Številka: 37. RIBI V svojem poklicu boste prehitevali dogodke in si s tem nakopali nemalo notranjih nemirov. Oprli se boste na žensko sodelavko, kateri boste zaupali svoje načrte. Številka: 32. Saša Sposojeno iz BBS Lovec Kdo je lovec ? Oborožena oseba na poti iz gostilne skozi gozd do gostilne. Pajek Mujova žena je rodila sina s telesno okvaro, s štirimi rokami in štirimi nogami. Ker se je bala, kaj bo rekel o sinu njen mož, je otroka skrila v kopalnico. Ko je prišel Mujo domov, je odšel naravnost v kopalnico. Pa seje izkopalnice zaslišalo: "Buum, tresk,bamm." Nato je prišel Mujo izkopalnice in rekel ženi: "Ne boš verjela, kakšnega pajka sem ubil!" Črno - belo Kaj je to :črno - belo -črno - belo - črno - belo - buuum? Nuna, kije padla po stopnicah. Na nudistični plaži Dedek in vnuk gresta na nudistično plažo. Vnuk vpraša dedka: "Kaj pa je to?" (kaže na, saj veste kaj). Dedek mu odgovori: "To pa je ptiček." "Pa se lahko igram s ptičkom?" ga spet vpraša vnuk. Dedek mu prikima. Nato dedek zaspi in zbudi se v bolnici. Zraven bolniške postelje sedi vnuček. Dedek se ničesar ne spomne in ga vpraša: "Kaj pa seje zgodilo?" Ta pa mu odvrne: "Ko sem se igral s ptičkom, meje pljunil. Zato sem mu razbil vsa jajca, pa še gnezdo sem mu zažgal." Ribič in ribe Ribič: "Take a chance on me!" Riba: "I love to hateyou!" Mimoplovcča jata rib: "We will we will rock you rock you!" Ribič izgine in riba reče: 'Tt’s a kind of magic!" Alkotest Pijanega moškega ustavi policaj in mu da pihati. Človek napiha 0,9 in pravi policaju: " Kar na eno zaokrožite." Foto: Tomo Brezovar Stranišča v naši "kolodvorski" restavraciji so skrajno , nesnažna To v idiš navžlic' bajni' ra/svetljavi v tern lokalu / Nekateri spravljajo to nesnažnost v zvezo s tem, daje obisk / v teh prostorih zadnje čase precej narasel / ozirom na to. da J N stranišče na kolodvoru že vec ko, 14 dni pokvarjeno * Pokopališče v Trbovljah je edinstveno po tem, da * r-Mgajo smeti povsod tam. kjer je to /.ubranjeno in dirte „ takoj pri vhodu pozdravi kljukasti križ na razbitem spomeniku. Nekatere naše hiše so navzlic temu, da ni nevarnosti pred napadi iz zraka, še vodno opremljene z. napisi "Zimi . Liiftschutzraum". modernih skoplje v Trboveljščici in pa dvoboji z noži pb načiufi romanov Karla Maya, V poslovalnici Zasavski (Germ) je blagajnik 'zelo oveden. Čudno se nam zdi, da ne zahteva, če kupiš za 2 tfn kvasa, poleg imena in priimka'še rojstne podatke. Navzklic številnim lepakom za cepljenje proti kokošji kugi, ni to cepljenje prineslo pravega rezultata ali pa so kure užaljene in stavkajo, ker se njih proizvodi prodajajo po tako različnih cenah. Po hišah po 12 din, na trgu po 10 din, v mlekarni po 2 din. V Trbovljah imamo namesto sadja samo številne letake "Sadje delovnemu ljudstvu", sadja pa imajo dovolj v Ljubljani, kjer so bili ti letaki natisnjeni. Kino v Trbovljah je raj za otroke. Tega se oni zavedajo in delajo vse, kar jim ni dovoljeno niti doma niti na cesti ifava in reditelji pa pravijo, pustimo mladini veselj Irena I.Lebar iz starih Zasavcev :e k>|ubSq oosoj^ :z ([OIU iu?rfu^ :T (opralin njiAS qo B[n[dpo af pf ‘ofpe[ bz moAop3[s uiipg i)3AS bi uiBCisiuijd (bu nuiap :psrpj 'VlMlVd ‘VIPAVI ‘3raVlACI3Pi ‘13113141 NOSIA ‘dOJ\fll IJ.S350TZ ‘4N3S3d VNanflOKOCI :b3iu3|U3js ‘3:NVN3iaO ‘NVV3 M. VIJ ‘O.LAV ‘S’dO ‘130 ‘13G3V ‘SV1LV ‘VW3 ‘S33 ‘AOd ‘Od ‘dV Ud ‘lONIdl ‘VIDOdd ‘SN3NV:Bduezu^ 3di;s3H .mšammaammm jeTRniCe®6 Q Zlati V6k. Časi so težki, novinarjem gre vse bolje. Na Radiu Trbovljeso se razpasli čez cel dan, Zasavc seje selil v nove prostore; še celo televizijec Roman Rozina - Rozi se je znebil stoenke. Q Neuvrščeni. Med Izlačani ni več dvomov okrog tega ali naj se priključijo trboveljskemu ali kamniškemu okraju. Po nastopu trboveljske Jolande Bertole - Jolly in kamniške Nataše Pirc - Pilotke v sobotnem teve šovu je celo Janez Vidmar - Ekolog postal pristaš neuvrščenosti. r................................................i ■ Obznana i I Ko je bila še Jugoslavija in to celo kraljevina, konec leta I 1 1920, jetakratnavladazukrepom.poimenovanimzaobznano, 1 | prepovedala kakršnokoli delovanje komunistov. Veliko g | slovenskih glavtrdno veruje, kako lepo bi bilo sprejeti kakšno | ■ novodobno obznano-kerso se komunisti le potuhnili, dejansko ■ ■ pa obladujejo vse dogajanje. In kje vse čepi komunistična pošast? Začnimo pri najbolj vidnem. Med enajstimi registracijskimi ! I območji se kartrije začenjajo z zloglasnim k-ajem: KR za Koper, I KR za Kranj in KKza novinca, Krško. Naivno je seveda verjeti, * I da gre za naključja. Komunistična partija, komunistična regija in I I komunistični kraj že ne morejo biti naključja. Na obali bi si lahko 1 1 za sedež izbrali Piran, Gorenjci Jesenice, Posavci pa Brežice. 1 1 Pojdimo naprej. Kdo skrbi za našo infrastrukturo, ceste, vodo 1 | in večna ležišča? Komunalna podjetja. Lahko bi se jim reklo g "sova" (smetarsko odplakovalno vodna asociacija), lahko bi | ■ bili "okolje" ali "trud". Vendar ne, oni so, bolj ali manj javna, ■ ■ komunalna podjetja. In tako dalje in v nedogled je moč odkrivati njihova skrivališča. . ! Vendar,dasenebivrtelizgoljvkroguoznak.šenekajusodnejših 5 ■ pojavov, ki pa so bolj vešče zakamuflirani. Kdo se skrivaza nezadovoljstvom delavcev kovinarske panoge, ■ ■ kdo je zasejal zapostavljenost kulturnega področja, kdo si lahko ■ 1 na prsi pripne krivice kmetijske politike, zakaj so nesprejemljive I i kolektivne pogodbe, od kje nedorečeno kazensko pravo,...? 1 g Če ne bi imeli Komunistične partije, bi si jo morali preprosto g g izmisliti, toliko grehov leži na njeni duši. Zato zahteve po novi g ■ zaščiti države in državljanov pred pošastjo iz ust korenitih | ■ posameznikov slovenske desnice. In, ali tem strumnim borcem očitati kratko pamet ni ponigla- ■ j vost, ni poniglavost, ni poniglavost,... Rdeči Revir ? s.™---- — mmmmmmmmmmm* Dnevniški zapis Marjana Kramarja - Agija, šefa Drnovškovega kabineta, enega zadnjih novembrskih dni: "Postajam rahlo zaskrbljen. Že dlje časa v nobenem mediju nihče ne omenja mojega odstopa." |pg| g II 'N? 5 m ; V;; ;; xyyyxy "xyxyxy'' y:yyyy:y:y:*y:y RUDIS - Izgradnja objektov, p.o., TRBOVLJE 61420 Trbovlje, Trg revolucije 25b, Telefon: 0601/22 222, 26 222 ... v svetu smo mi DEJAVNOSTI: Izvajamo celotne projekte ali njihove posamezne faze: Raziskave in študije Tehnologije Projektiranje Nadzori Gradbena dela Dobava opreme, Montaža Prevzemanje Šolanje kadrov, uvajanje proizvodnje Izvoz in uvoz Trgovina Finančni inženiring PREDSTAVNIŠTVA, ENOTE IN PODJETJA V SLOVENIJI IN V TUJINI MUNCHEN Nemčija DORTMUND BERLIN LJUBLJANA Slovenija ZAGREB Hrvaška ... delamo s svetom CELOVEC Avstrija ALŽIR Alžirija TEHERAN Iran BAGDAD Irak KUALA LUMPUR Malezija Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom . wXv v!v!v yXp 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel - (0601) 24 350 PONUDBA TEDNA: UGODNA PRODAJA BUTELJČNIH VIN ZA PRAZNIKE ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od; 8.00 do 12.00 gorenjese/v/s d. o. o. SE Trbovlje, Rudarska c.2A telefon 22 277, telefax 26 174 ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV: gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji Duvall visoke kakovosti originalni rezervni deli gorenje m 24 MESEČNA GARANCIJA za nakup bele tehnike UGODNI PLAČILNI POGOJI: gotovinski popust brezobrestno plačilo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov TETFTPOl PRODAJA NA ZAKUP ■ TEMPO omogoča mesečno odplačevanje na dve leti, takojšnjo uporabo izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa AKCIJSKA PRODAJA: pralni stroji že od 43.200 SIT dalje televizorji že od 39.996 STT dalje Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Rudarsko c. 2A, to je nasproti bivše blagovnice Centromerkur v Trbovljah. VLJUDNO VABLJENI, SE PRIPOROČAMO! : L, ^A”r*"'Vv ■ V'"v v V’*"‘"vv v v vvv^Jv Celje - skladišče D-Per 6/1993 /O Banka Zasav m 5000006276,42 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje BOSTE REŠEVALI STANOVANJSKI PROBLEM? Potem se zdaj odločite za namensko mesečno varčevanje v Banki Zasavje d.d., Trbovlje. Že po enem letu lahko dvignete z obrestmi oplemenitena privarčevana sredstva in KREDIT, ki je celo 5x večji od povprečno privarčevanih sredstev. NAJUGODNEJŠE MED UGODNIMI Informacije v enoti Trbovlje na oddelku stanovanjsko - komunalnega kreditirana j a. COBISS ° 'J m N Al „ ZASAVC, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi tel./fax:0601/61 013 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ... kraj ..................... poštna št:........... ulica datum...... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) KUPON s tem kuponom ssssssu )