socialno delo letnik 37-april 1998-št. 2 visoka šola za socialno delo l¡ubljana Uredniški odbor Vika Beve Franc Brine Gabi Čačinovič Vogrinčič Bojan Dekleva Vito Flaker Andreja Kavar Vidmar Zinka Kolarič Aniea Kos socialno delo Izdaja Visoka šola za socialno delo Univerze v Ljubljani Vse pravice pridržane Giavni in odgovorni urednil( Bogdan Lešnik Urednilci Darja Zaviršek (knjižne recenzije) Srečo Dragos (raziskave) Jo Campling (mednarodni stiki) Naslov uredništva Topniška 33,1000 Ljubljana tel. (061) 13-77-615, faks 13-77-122 e-pošta socialno.delo@uni-lj.si Urednišijar (1997), Udeležba zaposlenih pri dobičku družbe. Pravna praksa, 16/25, 2-6. N. Mills (ur.) (1994), Debating Affirmative Action. New York: Dell Publishing. W.J. Morin (1995), Trust Me. New York: DBM. М. Nastran Ule (1993), Psihologija vsakdanjega življenja. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. B. Novak (1994), Vprašanje odpora do dela. Organizacija in kadri 27, 6: 529-546. M. Novak (1994), Dober dan, revščina. Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije. Ohio Bureau of Employment Services (1991), Tips For Finding the Right Job. U. S. Department of Labor. Occupational Pension Schemes: Toward Perfect Equality? (1993). ILR 123, 4; 440-450. R. Paul (1996), Reflections and Perspectives. V: Verhaar et al. (ur.), On the Challenges of Unemployment in a Regional Europe. Avebury: Fryske Akademy (329-341). A. Pla Rodriguez (1995), The Protection of Workers' Privacy: The situation in the Americas. ILR 134, 3: 297-313. Pogodba o minimalni vsebini individualnih pogodb o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili. Ur I RS, 64/97. K. J. Pratt, S. G. Bennett (1989), Elements of Personnel Management. London: Van Nostrand Reinhold. Pravilnik o napredovanju delavcev, zaposlenih na področju socialnega varstva. Ur 1. RS, 41/94. Predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR) EPA 274-II-prva obravnava. Poročevalec Lh-žavnega zbora Republike Slovenije 23, 50: 11-67 (24. okt. 1997). Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov (1994). Poročevalec Državnega zbora, 29. C. Raffestin, M. Bresso (1979), Travail, espace, pouvoir. Lausanne: Editions l'Age d'Homme. Resolucija o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji, 40/93. S. Simitis (1991), Developments in the Protection of Workers' Personal Data. V: Workers' Privacy, Parti: Protection of Personal Data. Conditions ofiuork digest 10, 2: 7-24. ANDREJA KAVAR VIDMAR 118 S. Simitis (1996), Is there still a Future for Employment Law? International Societyfor Labour Law and Social Security, 5"' European Regional Congress for Labour Law and Social Security, 17- 21 Sept. General reports. Leiden. H. Slomp (1990), Labor Relations in Europe. Westport: Greenwood Press. Socialni sporazum za leto 1996. Ur L RS, 29/96. S. Spera, S. Lanto (1995), Beat Stress with Strength. New York: DBM. A. Supiot (1996), Perspectives on Work: Introduction. ILR 135, 6: 603-614. I. Svetlik (1991), Delo in kakovost življenja. Družboslovne razprave 12: 19-34. — (ur.) (199ба), Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. — (1996b), Predgovor V: Svetlik (1996a). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede (5-6). — (1996c), Kakovost delovnega življenja. V: Svetlik (1996a). Ljubljana, Fakulteta za družbene vede (161-181). J. Šinkovec (1994), Varstvo zasebnosti v evropskem pravu. Pravnik 49, 4-6: 127-141 S. Tre\en, Š. Kajzer (1996), Kako vzpodbuditi sodelovanje zaposlenih pri pridobivanju konkurenčne prednosti. Organizacija 29, 2: 87-93. ^ Ustava Republike Slovenije. Ur I RS, 33/91. ^ Več avtorjev (1996), Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. D. Versa (1995), Analiza časopisnih oglasov prostih delovnih mest — primer strukturiranosti aktualnega povpraševanja. Posvetovanje Zaposlovanje med trgom in socialno varnostjo (FDV & RZZ), Portorož 16. in 17 3. — (1996), Zaposlitve s krajšim delovnim časom v Sloveniji. Teorija in praksa 33, 4: 615-623. Webster's Third New International Dictionary III (1986), Encyclopedia Britanicca, inc. Chicago. What is the future of work? Ideas from a French report (1996), ILR 135, 1: 93-110. Zakon o delavcih v državnih organih. Ur I RS, 15/90, 5/91, 18/91, 22/91-1, 4/93. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Ur. I RS, 19/94. Zakon o delovnih razmerjih. Ur I RS, 14/90, 5/91, 71/93- Zakon o inšpekciji dela. Ur I RS, 38/94. Zakon o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996. Ur. L RS, 34/96. Zakon o obrambi. Ur I RS, 82/94. Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih oganih in v organih lokalnih skupnosti. Ur I RS, 18/94, 36/96. Zakon o reprezentativnosti sindikatov. Ur I RS, 13/93- Zakon o socialnem varstvai. Ur I RS, 54/92. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ur I, 42/93- Zakon o stavki. Ur I SFRJ, 23/91- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ur I SFRJ, 60/89,42/90. Zakon o varsnoi osebnih podatkov. Ur L RS, 8/90. Zakon o varstvu pri delu. Ur 1. RS, 47/86. Zakon o zajamčenih osebnih dohodkih. Ur L RS 48/90, 38/94. Zakon o zakonski z\ezi in družinskih razmerjih, p. b. Ur I RS, 14/89. KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJA 119 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ur. 1. RS, 9/92, 13/93- I. ŽvŽek (1994), Nadzor nad izrabo bolezenskega dopusta. Pravna praksa 13, 9: 21. Tanja Lamovec UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI V eni od prejšnjih številk sem prikazala rezultate raziskave, ki so jo izvedli v Veliki Britaniji in razgrinja temeljne značilnosti življenja uporabnikov skozi njihove oči. Izkazalo se je, in to potrjujejo tudi druge raziskave, da se uporabniki psihiatrije, ki živijo zunaj bolnišnice, le redko zares vključijo v družbo. Največkrat ostajajo izo- lirani in po pravilu ne navezujejo osebnih stikov z drugimi ljudmi. Položaj uporabnikov se v različnih državah do neke mere razlikuje. Precej dru- gačen je njihov položaj v ZDA, kjer so uporabniki integrirani v (naj)nižji sloj, slednji pa je kot celota izoliran od glavnih tokov družbe. V okviru tega sloja, ki ga sestavljajo tuji nekvalificirani delavci, osebe z različnimi oblikami zasvojenosti, brez- domci, begunci in vsi drugi najrevnejši in najbolj ogroženi prebivalci ZDA, imajo uporabniki psihiatrije enakovredno mesto. Pripadniki tega sloja ne jemljejo več resno ničesar, kar pride od strokovnjakov ali administracije, kolikor to ni ček ali poziv policije. Diagnoze tu ne obstajajo, vse pa druži skupno zlo — revščina. Uporabnik, ki ostaja znotraj tega sloja, torej ni stigma- tiziran individualno, temveč kot pripadnik sloja. To pa je velik napredek. Omogoča spontano nastajanje številnih oblik vzajem- ne pomoči, na primer skupno najemanje stanovanj, izmenjave konkretne pomoči, iskanje zastonj hrane in obleke itn. Rečemo lahko, da je večina uporabnikov vključena v kakšno tovrstno skupnost, v kateri lahko vsaj do neke mere zadovoljijo potrebo po varnosti in sprejetosti. S sociološkega stališča je to getoizacija, vendar moramo upoštevati, da se nanaša na sloj, v katerem uporabniki niso v večini. Ta sloj je precej bolj heterogen kot etnične manjšine, ki so prav tako getoizirane. Ne druži jih ideologija, vera ali kultura, temveč potreba po preživetju. Ob zadovoljevanju te potrebe pa se ustvarjajo široke mreže medosebnih stikov, iz katerih nastajajo nekakšna zavezništva, ki porajajo solidar- nost. Tu velja absolutno pravilo vzajemnosti in medsebojne odgovornosti. Član nefor- malne skupine, ki v kritičnem trenutku pusti svojega zaveznika na cedilu, ne da bi imel za to resnično upravičene razloge, je izobčen in se mora odseliti. Potem lahko poskusi znova kje drugje. »7b live outside the law you must be honest,« pravi Bob Dylan, in to povsem drži. Brez tega ni mogoče preživeti. Spet drugače je v skandinavskih državah, kjer imajo uporabniška združenja že tra- dicijo in so razmeroma močna, ker jih drža- va znatno finančno podpira. Tudi tam so začeli kot getoizirane skupine uporabnikov, ki pa so se sčasoma začele odpirati navzven in povezovati z drugimi ljudmi in združenji, bodisi na podlagi skupnih zanimanj ali pa na sosedski osnovi. Videti je, da se skupina pod ustreznimi pogoji lažje vključi v skup- nost kot izolirani posameznik. Posameznik se mora najprej vključiti nekam, pač tja, kjer je zanj najlažje, da si pridobi vsaj osnovni občutek pripadnosti. Izkušnje iz ZDA so v tem pogledu dovolj prepričljive. Zato se moramo odločno upreti idejam strokovnjakov, ki jih »skrbi« getoizacija in ne želijo, da bi se uporabniki preveč pove- zovali. Getoizacija je mnogo boljša od izola- cije in predstavlja prvi korak k resničnemu vključevanju v skupnost. 121 TANJA LAMOVEC Pogosto ostane le pri tem prvem koraku in razvoj se ustavi. To se zgodi tedaj, ko stro- kovnjaki prevzamejo vse vodilne ftmkcije v dnevnem centru ali klubu in s tem one- mogočijo razvoj spontanih povezav med uporabniki, njihovo iniciativnost in organ- sko rast njihove skupnosti. Taki dnevni centri so navadno storilnostno naravnani in so v tem pogledu pogosto uspešni, ven- dar pa so zgrešili namen. Tak primer je pri nas Ozara. Pozitiven primer so uporabniki Senta, ki so prav zaživeli šele potem, ko so izgubili klubske prostore in je vodstvo prevzela uporabnica. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Altri, ko se je skupina za samogovorništvo preselila v prostore VŠSD in se tako izognila ozračju apatije in brezbrižnosti. Iz lastnih opažanj, ki so bolj naključna kot sistematična, lahko rečem, da je pri nas precejšen del uporabnikov izoliran, podob- no kot v Angliji in še v mnogih evropskih državah. Precej je takih, ki se zadržujejo v ozkem družinskem krogu, nekateri imajo morda še peščico prijateljev. Najdemo pa tudi take, ki so čisto sami. Drugi del upo- rabnikov se povezuje s kakšno drugo margi- nalno populacijo, vendar ne na enak način kot uporabniki v ZDA. Druženje je omejeno na naključna srečanja na za to predvidenih krajih in je podrejeno neskončnemu trgo- vanju z različnimi kemičnimi substancami. Vzajemna skrb je minimalna, prav tako pa tudi poštenost na ravni medosebnih odno- sov. Ozračje, ki ga ustvarjajo, je odbijajoče, zato ne moremo govoriti niti o zametkih kakšne skupnosti. Seveda najdemo take skupine tudi v ZDA, vendar so razločno razmejene, njihov teritorij je označen, tako da običajni uporabniki z njimi ne prihajajo v stik. Včasih se zgodi, da zavzamejo kakšen uporabniški klub, se ga polastijo in z oz- račjem, ki ga ustvarijo, izženejo prvotne uporabnike. To sem videla v Itaki, ZDA, in to sem videla v klubu Altre. V prvem pri- meru se je vodstvo odz\^alo prepozno, zato pa je uporabnikom dodelilo nove prostore. V Altri bo problem rešila denacionalizacija. Gibanje »duševno zdravje v skupnosti«, ki so ga pred nekaj desetletji v svetu usta- novili levo usmerjeno strokovnjaki, je imelo dva cilja: deinstitucionalizacijo in integra- cijo v skupnost. Prvi cilj so dosegli napol: vsaj del uporabnikov je dobil »civilna« biva- lišča in tako večjo možnost odločanja o svo- jem življenju. Integracija v skupnost se ve- činoma ni posrečila. Kjer je integracija vsaj delno uspela, je bil to rezultat uporabniških gibanje in ne prizadevanj strokovnjakov. Skupnosti ne moremo umetno ustvariti. Vsi se še spominjamo »krajevnih skupnosti« in podobnih poskusov, ki niso nikoli prav zaživeli. Če pa se je to že zgodilo, se je zato, ker so občani prevzeli stvar v svoje roke. Navadno so se zbrali na temelju skupnih interesov in potem stvar ni bila več to, kar naj bi bila. »Skupnost je, kjer se skupnost zgodi,« pravi Martin Buber. Beseda »skupnost« različnim ljudem po- meni različne stvari, mnogim pa sploh ne pomeni nič, ker si težko predstavljajo, kaj bi to bilo. Zato si oglejmo, kaj o skupnosti pravi Jože Bajzek (1977). 1. Iskanje skupnosti je zaznamovano z do- motožjem, z nostalgijo. Neka slutnja je v nas, ki nam pravi, da morata biti nekje dom in domačija, ki nam pripadata, kjer se lahko počutimo doma, kjer smo varni in sprejeti [...]. Taka skupnost ne samo, da mi pripada, ampak ji pripadam tudi jaz. S tako skupnostjo se lahko poistovetim. {Op. cit.: 285.) 2. Pojem skupnosti se uporablja za to, da nakaže življenje družbe, ki je organizirana okrog tega, da zadovolji potrebe pripadnosti, ki je urejena z občutki občevanja, vzajem- nosti, istovetenja in sodelovanja. Predstavlja živo življenje. To je mesto in kraj, na katerem oseba sprejema zavest o sebi in se odpira sama sebi, istočasno z odpiranjem drugemu [...]. Družba postane skupnost, ko se poosebi. Vsak posameznik v skupnosti je sprejet kot oseba in kot vrednota. (Op. cit.: 273.) 3. »Skupnost« je beseda, ki vsebuje pojem skupnega bivanja. Skupnost predpostavlja tudi toplino in bližino ljudi [...]. Pripadati neki skupnosti ne pomeni, da bivamo vedno skupaj z določenimi ljudmi. Skupnost je bolj občutek pripadnosti [...] Lahko je seveda tudi duhovni pojem. (Op. cit.: 289) 4. Skupnost je pojmovana kot tista enota, v kateri vladajo pristni človeški odnosi, kjer je nekaj topline in razumevanja za posa- meznika. (Op. cit.: 85.) 122 UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI 5. Iščemo prostor, kjer bi lahko bili to, kar smo, kjer nam ne bi bilo potrebno igrati nobene vloge. To ni toliko prostor ali kraj, to je prej nekdo, beka oseba ali nek krog oseb, pred katerimi smo res lahko to, kar smo. Nekoga, za katerega vem, da me sprejme takšnega kot sem, kjer lahko razpredam svoj najgloblji jaz, svoje upe, svoje poraze, svoje sanje, kjer se lahko razjokam, kjer se ni potrebno skrivati in pretvarjati, kjer ni potrebno biti pameten ali na višini. (Op. cit.: 290.) 6. Jean Vanier (1994) pa pravi: Nekateri pravijo, da se skupnosti začnejo v skrivnosti in končajo v birokraciji; da se začnejo z veli- kim navdušenjem in ljubeznijo, s hrepene- njem po tveganju, končajo pa v administraciji in v bogastvu, v pomanjkanju navdušenja in strahu pred tveganjem. Bistvo izziva skup- nosti, ki raste, je v prilagajanju struktur, ki morajo biti vedno v službi rasti posameznika in temeljnih ciljev skupnosti. (Op. cit.: 149.) Naj bo dovolj. Ob branju teh opisov bodo nekateri morda pomislili, da kaj takega sploh ni mogoče. Veliko skupnosti seveda ne izpolnjuje vseh opisanih zahtev v polni meri, a zametke tega še vedno najdemo. Nekateri se bodo morda spomnili na svojo družino ali družino koga drugega. A danes je vse več ljudi, ki nimajo družine, in s tem bomo morali v prihodnosti vse bolj raču- nati. Tudi za mnoge tiste, ki družino imajo, to ni kraj, kjer te sprejemajo takega, kot si, kjer se ni treba pogovarjati itn. Domnevam torej, da ni posebno dosti ljudi, ki čutijo, da pripadajo taki ali drugačni skupnosti, ki bi imela vsaj večino opisanih lastnosti. Domnevam, da takih skupnosti ne pogre- šajo le uporabniki psihiatrije. Če torej gora noče k Mohamedu, bo šel pač Mohamed h gori. Zato smo uporabniki iz vse Slovenije pričeli graditi svojo skup- nost, točneje, svoje skupnosti. Vključujejo ustanovitev svojega društva, kriznega centra, zagovorništva, založništva in sa- mozagovorništva, ki je eno od jeder teh prizadevanj. Zdaj na začetku je to še povsem naša skupnost, zato posvečamo večino pozornosti medsebojnemu spozna- vanju, vzajemni pomoči in pridobivanju znanja. Vzajemna skrb in pomoč bosta tudi pozneje ostali naši osnovni dejavnosti ali, bolje rečeno, vrednoti. Ko bomo ustvarili razvejano in poglob- ljeno mrežo osebnih stikov, se bomo začeli intenzivneje odpirati tudi navzven, tako kot so storili uporabniki skandinavskih držav. V svojo sredo bomo vabili ljudi s podobnimi cilji in vrednotami, in tedaj ne bo več po- membno, kdo ima psihiatrično izkušnjo in kdo ne. Potem bomo morda lahko dajali zavetje, oporo in prijateljstvo vsem osam- ljenim »normalnim« ljudem, ki bodo znali ceniti naša prizadevanja. Najprej pa bomo seveda pomagali drug drugemu. Gore k Mohamedu ne bomo silili, čeprav se zdi ta podvig ob sodobni tehnologiji precej bolj izvedljiv, kot npr. doseči, da bi psihiater na domu obiskal uporabnika ali kar je še takih nemogočih stvari. Psihiatri naj kar ostanejo, kjer so, mi pa gremo svojo pot. Povezovali se bomo s sorodnimi organizacijami po svetu, ne bomo pa se trudili po vsej sili sodelovati s tistimi, ki nas ne jemljejo za enakopravne partnerje in se ne menijo za naše potrebe in predloge. Prepričani smo, da se nam bodo iskreni ljudje pridružili, da se kaj naučijo, bodisi kot prostovoljci ali pa kot obiskovalci. Ob iskanju modela skupnosti, s katerim bi si pomagala pri načrtovanju uporabni- škega modela, sem naletela izključno na avtorje, ki opisujejo religiozne skupnosti. Hočem reči, da je bilo vse drugo abstraktno teoretiziranje, s katerim si nisem imela kaj pomagati. Ko sem torej začela brati to religiozno literaturo, sem ugotovila, da ta izbor ni naključen. Osebe, ki jim manjka predanosti in navdušenja, ne morejo zgra- diti skupnosti. Nobena količina znanja in strokovne usposobljenosti ne pomaga. Seveda pa brez tega tudi ne gre, kajti ne želimo delati eksperimentov, ko pa lahko gradimo na izkušnjah drugih. Hladna »strokovnost«, motivirana z željo po mate- rialnih nagradah, statusu in čim udobnej- šem življenju brez pretirane odgovornosti, ni testo, iz katerega bi se dalo zamesiti živo skupnost. Dokaz za to je klavrnost naših organizacij duševnega zdravja v skupnosti: Altre, Senta in Ozare. Verske skupnosti še premorejo pre- danost in navdušenje, vsaj nekatere. Ni 123 TANJA LAMOVEC naključje, da se tudi številni uporabniki zatekajo tja, čeprav tvegajo, da jim bo psihiater povečal dozo, češ, da se jim je »bolezen poslabšala« (primer je resničen). Še eno skupno točko ali pa morda dve imamo uporabniki z resničnimi verniki. Prva so vrednote, ki so usmerjene k člove- ku, osebni in duhovni rasti, čeprav je to v liberalno-potrošniško-kapitalistični družbi, kakršno smo si prislužili, že močno zasta- relo. Prav presenečena sem, kako množično je med uporabniki zanimanje za duhovno rast in kako daleč so nekateri že napredo- vali v svojem prizadevanju. Bojim se, da bo zato prepad med njimi in okoljem še večji, in razumem zaskrbljenost psihiatrov. Danes je namreč »normalno«, da ljudje navezujejo najintimnejše odnose s pred- meti oziroma artikli. Za nekatere je to računalnik, še zlasti pogosto paje ta mračni predmet poželenja avtomobil. Zadnjič sem se sprehajala ob reki in opazovala moškega na drugem bregu, ki je ravno opral svoj novi avto. Nekaj časa ga je občudujoče gledal, potem pa je plaho stegnil roko in ga začel božati. Ni me videl, ker sem bila skrita za grmovjem. Mislil je, da je sam s svojo lju- beznijo. Resnično je božal avto kot kakšen zaljubljenec. Njegove kretnje so izražale neizmerno nežnost in ljubezen. Nehote sem pomislila na njegovo ženo, ki je seveda ne poznam. Žal mi je bilo, ker ne bom mogla videti njunega srečanja, ko bo prišel domov. Bila je nedelja dopoldne. Žena je verjetno kuhala kosilo. V moji zgodbi bo junak brez besed sedel za mizo, odsotno potrepljal po glavi svojega naslednika in nemudoma za- čel pripovedovati o svojem avtomobilu. Kaj hočete, človek je prav gotovo »normalen«. Tisti pa, ki preživi psihiatrično hospi- talizacijo ali kako drugo katastrofo, postane drugačen, spremeni se v temeljih, vsaj večina. Kot raztrgana embalaža pade z njega ves zlagani blišč sveta, ki ga lahko na kratko označimo kot bogastvo, slava, prestiž, moč in kar je še teh besed. Norost je v resnici razsvetljenje, ki pride prezgodaj. A potem ne moreš ne naprej ne nazaj. Vrednote, za katere si prej slutil, da so pravilne, se po- kažejo kot edine mogoče. Že res, da ne- kateri dovolijo psihiatriji, da jim spere možgane, a popolnoma sprati se jih ne da. pa tudi če uporabiš najbolj reklamiran pralni prašek. V današnjem svetu so verjetno najbolj razširjene religiozne in terapevtske skup- nosti. Za slednje je treba povedati, da so povečini psevdo skupnosti. To se pravi, da se ljudje v njih pretvarjajo, da živijo skup- nost, ker so k temu iz tega ali onega razloga prisiljeni. Njihov cilj ni živeti v skupnosti zaradi skupnosti, temveč zato, da se otre- sejo zasvojenosti. Vsi so vljudni in ravnajo v skladu s pravili, ker pač morajo. Značilno je govorjenje tja v tri dni ali pa na splošno, da se izognejo soočenju s čustvi. Nekatere terapevtske skupnosti so morda zelo blizu pravi skupnosti in nekatere religiozne skupnosti so psevdo skupnosti. Kljub temu velja, da so religiozne skupnosti praviloma najbolj vitalne skupnosti. Seveda se pojavi vprašanje, ali je religioz- nost res prvi pogoj za uspešno skupnost. Mislim, da ne. S tem vprašanjem se je ukvar- jal že Albert Camus, ki je v romanu »Kuga« razvijal tezo o nereligiozni skupnosti, nereligioznem »svetništvu« in solidarnosti. Taka skupnosti je v zgodbi prav tako posle- dica katastrofe. Slednja je morda v resnici nujna. Morda se skupnost lahko zgodi le, če gre za preživetje. Mejne situacije vedno povzročijo preobrat v vrednotah, v skladu z ameriškim pregovorom: »First things first, when you get to the fire.« Tedaj pristanemo na bazičnem. Tedaj vemo, kaj je v življenju pomembno. Taka pa je tudi življenjska situacija uporabnikov psihiatrije. Mnogi nimajo ničesar več izgubiti. V svetu, kjer je Bog mrtev. Človeku pa tudi ne gre prav dobro, se zna zgoditi, da tudi vedno več »normalnih« ljudi ne bo ime- lo česa izgubiti. V zadnjem času že slišimo, da je tudi Človek kot subjekt zgodovine že mrtev in to ravno po zaslugi »človeko- ljubnih« znanosti! Tako vsaj pravi Bajzek in morda ima prav. Morda je res ostal le še Sistem. Z logičnega stališča je to velik na- predek, če upoštevamo, da je vedno človek tisti, ki povzroča probleme. Se bomo pač morali sprijazniti z dejstvom, da je Človek mrtev, ostali so le še potrošniki in uporab- niki. Morda ni pretirano reči, da so ravno slednji še zadnji čuvarji razuma. Družbena zaščita norosti je zato več kot potrebna. 124 UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI Preden strnem nekaj spoznanj o tem, kako ustvariti skupnost in ohranjati njeno vitalnost, bom opisala nekaj svojih izkušenj s skupnostmi uporabnikov. Prvič sem se z eno takih skupnosti sre- čala pred petindvajsetimi leti v Jeruzalemu, v Izraelu. DeinstitucionaUzacija je bila šele na začetku in nihče ni prav vedel, kako se bo vsa stvar končala. Bil je to prvi tovrsten poskus v Izraelu, vodili pa so ga ameriški strokovnjaki, ki so se nanj zelo skrbno pripravili. Zanje je bil to velik izziv, zato ni manjkalo predanosti in navdušenja. Skup- nost je sestavljalo 20 »kroničnih« uporab- nikov psihiatrije, ki so preživeli v bolnišnici vsaj 10 let. Živeli so v zasebnih stanovanjih, po trije skupaj, čez dan pa so se udeleževali različnih aktivnosti v klubu. Prišla sem na obisk, potem pa sem ostala več mesecev kot prostovoljka. Izkušnje, ki sem si jih tam pridobila, me vodijo še danes. Seznanila sem se z neštetimi podrobnostmi, ki jih je treba poznati, še zlasti pa mi je ostala v spominu pozornost, ki so jo posvečali medosebnim odnosom. Tudi najmanjši spor so vzeli resno in ga do kraja razčistili, zato je bilo ozračje enkratno. Pozornost do odnosov je sploh značilna za Američane, pri nas pa jo le redko najdemo. Pri nas imamo navado, da spore prikrijemo, utišamo, raz- vodenimo, karkoli, samo pošteno razčistiti jih nismo pripravljeni. Domnevam, da je to eden od ključnih razlogov, zakaj je pri nas tako težko ustvariti skupnost. Tudi odnos osebja in prostovoljcev do dela je bil neverjeten. OstajaU so v klubu, dokler jih je kdo potreboval, in nihče se ni spraševal, ali je to ali ono, kar se je po naključju pojavilo, njegovo ali njeno delo. Seveda so bile njihove redne naloge točno določene. Kljub temu smo vsi naredili, kar je bilo v določenem trenutku treba. Sama sem vodila kuhinjo, kjer smo pripravljali kosila. Dobila sem natančna navodila, kako vključevati v delo uporabnike. Moje nezna- nje jezika se je izkazalo kot prednost, saj je bilo uporabnikom v veliko veselje, da so znali kaj veliko bolje od mene in so me lahko učili. Pred začetkom projekta so uporabnike leto dni pripravljali na spremembo. Že v času mojega obiska so bili rezultati never- jetni in osupljivi. Razen dveh ali treh, ki so se želeli vrniti v bolnišnico, so se vsi drugi naučili samostojnega življenja, čeprav so jih psihiatri že razglasili za brezupne primere. Vsi so se naučili skrbeti za svoje osnovne potrebe in so lahko stanovali brez tuje pomoči. To je bilo tedaj vehko odkritje. Moadon Shalom je skupaj s številnimi dru- gimi projekti, ki so v tistem času potekali po vsem svetu, ovrgel zakoreninjeno pre- pričanje o neizogibni in ireverzibilni osebnostni deterioraciji oseb z diagnozo shizofrenija. Ljudje so vidno napredovali iz dneva v dan. Vodja projekta Mark Spivak je verjel vanje. Podobno presenečenje sem dobrih 20 let pozneje doživela tudi v stanovanjski skupnosti Altre, čeprav sem vse to že ve- dela. Vedno znova mi je odkritje, ko vidim, da se kdo, ki je prišel iz Hrastovca, brez posebnih težav, a ob precejšnjem priza- devanju osebja nauči samostojno živeti. Ne morem pa se nehati čuditi družbi, ki po- stavlja toliko preprek ustanavljanju novih stanovanjskih skupin. Že 25 let vemo, da lahko večina uporabnikov z nekaj pomoči živi samostojno, ljudje pa še kar naprej po nepotrebnem vedrijo v Polju, Hrastovcu in drugih ustanovah. V razvitem svetu je navajanje ljudi na samostojno življenje postalo rutinska stvar. V centrih, ki jih v ZDA vodijo strokovnjaki, vlada mrtvilo. Osebje se drži črk predpisov in zavrača kot neprimerne vse uporabnike, ki bi utegnili biti nekoliko bolj težavni. Pogosto jih na spremembo ne pripravijo vnaprej in jih ne vprašajo, s kom bi želeli stanovati. Temu primerni so tudi rezultati. Začetni uspehi prvih poskusov se niso nikoli več ponovili. Ni res, da so najprej deinstitucionalizirali najlažje »primere«, kot piše v nekaterih knjigah. Bilo je ravno narobe. V začetku so izbirali osebe z naj- daljšim staležem. Prepričana sem, da lahko pojasnimo to neskladje s pomanjkanjem navdušenja in predanosti ter razraščanjem birokratizacije. V teh psevdo skupnostih se uporabniki si- cer naučijo skrbeti za osebno higieno in se znajti v mestu, ne naučijo pa se vzpostavlja- ti odnosov. Noben trening socialnih veščin ne more nadomestiti občutka skupnosti, ki 125 TANJA LAMOVEC ga ustvari osebje, še preden se sreča z uporabnikom. Potrditev za to sem našla tudi v kriznem centru v Itaki, v ZDA, kjer sem pred dvema letoma preživela 6 mesecev. V nasprotju z drugimi opisanimi projekti krizni center v Itaki vodijo uporabniki, kar je še vedno dokaj redka stvar. Med zaposlenimi je ve- čina uporabnikov in imajo z gosti centra, to je tistimi, ki tam preživljajo krizo, dobre odnose. Problem pa so odnosi med oseb- jem samim, ki so polni prikrite sovražnosti. Prav neverjetno je, kako vsa ta sovražnost izžareva v prostor. Kadar so bili dežurni samo tisti, ki so se med seboj dobro razumeli, je bilo vzdušje zelo prijetno. Če pa je bila navzoča ena sama oseba, ki ni bila naklonjena drugim, je postalo ozračje moreče. Vse to so čutili tudi gosti in se je izražalo v njihovem psihičnem stanju. Jean Vanier (1994), ki je 25 let deloval v religiozni skupnosti za duševno prizadete v Kanadi, je svoje izkušnje opisal v knjigi, ki jo bom uporabila za nekakšno ogrodje pri sistematizaciji lastnih izkušenj. Vanier- jevo delo je koristen kažipot tudi za nas. Čeprav opisuje bivanjsko skupnost, je mogoče prenesti večino spoznanj tudi na oblike skupnosti, ki temeljijo na rednem srečevanju, kot so npr. samopomočne in samozagovorniške skupine, dnevni centri itn. Vanierjeve ugotovitve so v marsičem zelo podobne mojim. Pravi takole: Ustvarjati skupnost pomeni bojevati se z najrazličnejšimi težavami. Toda ko skupnost nastane, lahko volja za boj splahni, člani pa začnejo iskati zabavo in razvedrilo in se spogledovati z drugimi vrednotami [...]. Volja in moč, ki sta jim prej omogočali, da so se spoprijeli z vsakovrstnimi problemi in s težavami ljudi, sta izginili. Pride čas, ko se skupaj počutimo preveč dobro [...]. Skup- nost, ki postaja vse bogatejša in varnejša, ki si prizadeva le za ohranjanje svojih dobrin in svojega ugleda, umira [...]. Skupnost je živa, ko je revna, ko člani čutijo, da morajo delati skupaj in ostati povezani, medsebojno odvisni, četudi le za to, da bodo jutri vsi imeli kaj jesti! (Vanier 1994: 163-164.) Naprej pravi: Pogosto se zgodi, da so ljudje šele takrat, ko je skupnost na robu propada, pripravljeni pogovarjati se drug z drugim in si pogledati voci. {Op. cit.: 164.) To so temeljni problemi, s katerimi se srečujejo vse organizacije duševnega zdrav- ja v skupnosti. Po eni strani naletimo na problem izgorevanja, a o tem kdaj drugič. Po drugi strani gre za prekletstvo denarja, ki lahko sčasoma postane temeljni cilj. Veliko k temu pripomore tudi projektni ali dobrodelni način financiranja, ki povzroči, da se vse kar naprej suče okoli denarja. Nenehno se je treba prijavljati na vse mo- goče razpise, pri tem pa nikoli ne veš, aH boš tudi drugo leto dobil denar. Ustano- vitev kriznega centra, na primer, terja ogromno priprav, tako organizacijskih kot konkretnega preurejanja prostorov. Vsega tega se seveda ne splača početi le za eno leto, za kolikor imamo zagotovljenih sred- stev. Prav zato nikjer ni toliko govorjenja o denarju kot ravno v neprofitnih organiza- cijah. Če izvzamemo banke, ki pa obstajajo prav s tem namenom. Tretji vidik problemov v zvezi z denar- jem je v tem, da ga je lahko v določenem časovnem obdobju celo preveč. To zbuja najrazličnejša rivalstva, pohlep in spore o tem, kako ga porabiti. Seveda denar za najosnovnejše stvari mora biti. Treba je plačati najemnino, elektriko, osebne do- hodke. Dejstvo je, da pravo solidarnost najdemo le med revnimi ljudmi, a ne smejo biti preveč revni, vsaj toliko ne, da bi stradali. V Kalkuti ni bilo prav nobene solidarnosti med ljudmi, ko so čakali na riž, ki so ga vsak večer delili lastniki gostiln, ker jim je ostal. Sestradani ljudje so odrivali šibkejše, še matere so odrivale svoje otroke. Revščina najnižjega sloja v ZDA je očitno pravšnja. Hrano lahko vsakdo dobi zastonj, za stanovanje pa je treba primakniti kar lep del socialne podpore, a nekaj je le še ostane. 126 UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI POGOJI, KI SO NUJNI ZA ŽIVLJENJE SKUPNOSTI 1. Skupnost je varen kraj, kjer se vsi poču- timo svobodne, da smo, kar smo, in da si upamo povedati vse, kar živimo in mislimo. 2. Pravice in odgovornosti vseh članov naj bodo natančno določene. Skupnost, ki daje prostor brezdelnim ljudem, bo zaradi njih propadla. Medosebni odnosi se začne- jo krhati in zavzetost za delo se zmanjša po načelu: »Če on ne dela, tudi jaz ne bom.« 3. Odprtost za resnico, zlasti takrat, ko boli. Ne moremo rasti, če živimo v zlagano- sti in iluzijah in se bojimo, da bi se izvedela resnica o nas. 4. Cilj skupnosti je rast osebne zavesti in svobode in ne kolektivne zavesti in var- nosti. Skupnost kot taka nikoli ne sme imeti prednosti pred posameznikom, saj je na- menjena ljudem in njihovi rasti. Osebna svoboda ne sme veljati za izdajo. 5. Zastonjskost. To pomeni, da spodbu- jamo ljudi k prostovoljnemu delu. Nagrade pogosto zmanjšajo notranjo motivacijo za delo in povzročajo spore. 6. Skupnost zares zaživi tedaj, ko večina članov neha spraševati: »Kaj lahko stori sku- pnost zame?« in se preusmeri na vprašanje: »Kaj sem pripravljen storiti za skupnost?« 7. Jedrna skupina. Sestavljajo jo ljudje, ki so v skupnost dobro vraščeni. 8. Odsotnost razlikovanja med tistimi, ki pomagajo, in tistimi, ki potrebujejo pomoč. 9. Priznavanje talentov vsakega člana, ugotavljanje, za kaj je kdo dober, in omo- gočanje razvoja. Stremenje k enakosti ni koristno, ker zbuja tekmovalnost, ljubosum- nost in zavist. Ljudje, ki so prepričani v svoje talente, pa ne bodo zavidali drugim. 10. Jasnost ciljev: življenje skupnosti lahko uspe samo, če ima cilj zunaj sebe. 11. Skupnost naj se zaveda svojega po- slanstva, a ne v smislu večvrednosti, ki se lahko izrodi v fanatizem. 12. Skupnost potrebuje tako vizijo kot neposredno koristnost za člane. Treba je najti ravnotežje med obema. 13. Skupne vrednote in življenjska filo- zofija. 14. Temeljni cilj skupnosti ni, da proiz- vaja stvari zunaj sebe. Je kraj edinosti, kjer ti ni vseeno za druge in drugim ni vseeno zate. 15. V skupnosti se podirajo meje, videz in maske padejo. Skupnost nastane, ko se ljudje več ne skrivajo, pretvarjajo ali dokazu- jejo svoje vrednosti drug pred drugim. Od- krivajo svojo šibkost, ranljivost, bolečino. 16. Bistveno je »biti z«, ne »delati za«. 17. Razlika med prijateljstvom in skupno- stjo je v tem, da je v skupnosti zaveza o medsebojni pomoči in skrbi jasno izrečena. 18. Ljubezen se kaže v dejanjih: ljubezen je, kar ljubezen počne. 19. Sprejemanje lastnih in tujih slabosti ter potrpežljivost s samim seboj in z drugimi. 20. Navezovanje stikov z okolico — sosedje morajo videti, da skupnost prinaša korist tudi zanje. 21. Potrebne so povratne informacije naklonjenih zunanjih opazovalcev, ki pod- pirajo in svetujejo vodstvo. PROBLEMI, KIJIH MORA SKUPNOST REŠITI 1. Soočanje in razreševanje napetosti. Največkrat nastopijo zaradi razlik v vred- notah, razvoja skupnosti, ki zahteva novo ravnotežje, zaradi nesprejemanja dejstva, da ima vodilna oseba napake, in ob odslovitvi člana. Osebo, ki seje razdro ali poskuša izrabljati druge, je treba odsloviti, če več- kraten pogovor ne zaleže. To odločitev sprejmejo odgovorne osebe v skupnosti in njeni dolgoletni člani. Osebe se ne sme od- sloviti zato, ker moti ali ima težaven značaj. Ne smemo pa dovoliti, da kdo razdira skupnost in jo odvrača od prvotnih ciljev. 2. Zamere in odpuščanje. Odpustiti po- meni tudi razumeti klic, skrit za obnaša- njem. Oseba želi nekaj sporočiti. Morda čuti, da ni sprejeta, da je nihče ne posluša, ali pa se ne zna izraziti. 3. Strah pred bolečino drugih je treba prevladati. 4. Tekmovalnost zmanjšamo tako, da ima vsakdo svoje delo in odgovornost, in z usmerjanjem v sodelovanje. 5. Elitizem, občutek nekaterih članov, da so boljši od drugih — usmerjanje v vza- jemnost. 127 TANJA LAMOVEC 6. Oblastiželjnost uravnotežimo s po- vezanostjo in občutkom poslanstva. 7. Vsega ne moremo načrtovati vnaprej. Dopustimo, da se razvije skupna vizija, ohranimo fleksibilnost. 8. Skupnost ima navadno drugačne vrednote kot okolica. Zato je potrebna določena odmaknjenost od družbe, hkrati pa mora ostati nekaj odprtosti. 9. Pomembno je sprejemati obiskovalce. Ljudje, ki obiskujejo skupnost, posrkajo vase napetost, ki je posledica zaprtega kroga. 10. Pravila in strukture so nujne, brez njih tudi izjeme niso mogoče. Zavedati pa se moramo, da so pravila zaradi življenja ljudi, ne ljudje zaradi pravil. 11. Med člani skupnosti se pojavljajo simpatije in antipatije. Skupnost deluje dobro, ko se večina članov zavestno odloči, da bo premagala te ovire. VLOGA USTANOVITELJA Ko skupnost nastane, nastane po zamisH ustanovitelja. Ko se začnejo ustvarjati vezi, se začnejo kazati tudi sposobnosti posa- meznih članov, ki so za nekatere stvari bolj sposobni od ustanovitelja. Tedaj se začne začetna zamisel dopolnjevati z nasveti članov. Nastane občutek skupnosti in člani prevzemajo vse več zadolžitev. Ustanovitelj ostaja vezni člen, koordi- nator, ki potrjuje in podpira druge v njiho- vih odgovornostih in skrbi, da se ohranjata duh in edinost skupnosti. Še vedno je poklican, da v trenutkih krize uveljavi svojo avtoriteto, saj je zadnja odgovornost nje- gova. Ko popusti disciplina, je dolžan poklicati druge k odgovornosti. Koristno je, če ima namestnika in si zagotovi nasled- nika. Njegova končna vloga je v tem, da se umakne in prepusti vodstvo drugemu. Pomembno je, da člani čutijo cilj kot svoj lasten in ne kot cilj ustanovitelja. Tudi člani naj imajo svoje načrte in odgovornosti, ki jim omogočajo, da prevzemajo pobudo. Te načrte pa mora potrditi skupnost, saj se morajo skladati s skupnimi iskanji in odlo- čitvami. Sicer lahko nasprotujejo usmeritvi skupnosti in so le načrti posameznikov, ki hočejo dokazovati, da so pametnejši od skupnosti ali da vanjo ne sodijo. Nihče ne bi smel čutiti potrebe, da bi druge prepri- čeval ali jim vsiljeval svoje ideje. Če vsakdo prisluhne vsakomur, se bo rešitev prej aU slej našla. To sicer lahko traja nekaj časa, vendar je vredno truda. Za tak načrt je namreč vsak član osebno zavzet. Ni dobro, da je ustanovitelj posameznik, bolje je, če ima skupnost na začetku dve ali tri osebe, ki že od vsega začetka skupaj iščejo in delijo odgovornost. V nasprotnem primeru je ustanovitelj v nevarnosti, da se v celoti vrže v lastno stvaritev, da vse naredi sam in si začne lastiti skupnost. Ne prenese kritike in posluša le tiste, ki se z njim strinjajo. Skupnost se zaduši, če ustanovitelj tlači razumnost članov, jim ne zaupa ali jim odreka udeležbo pri odgovornosti in ustvar- jalnosti. Skupnost je namenjena ljudem, ki se z njo enačijo, ne ustanovitelju. Preden se kdo odloči ustanoviti skupnost, je pripo- ročljivo, da gre najprej živeti v kakšno že delujočo skupnost. ZNAMENJA PROPADANJA IN RASTI SKUPNOSTI i Skupnost je v nevarnosti: 1. Kadar člani nočejo hoditi na sestanke. 2. Ko se ne pogovarjajo več med seboj. 3. Ko se bojijo povedati, kaj mislijo. 4. Kadar skupino nadvlada ena sama močna osebnost. 5. Ko se člani umikajo v zunanje dejav- nosti, namesto da bi sodelovali v skupini; ko niso več radi skupaj in iščejo nado- mestila. 6. Ko ves čas govorijo le o svojih težavah in ne o ciljih. 7. Ko se skupnost začne bati novih čla- nov in postavlja številne omejitve, tako da skoraj nihče ni več primeren. 8. Ko začne zavračati člane z najtežjimi problemi. 9. Ko se pretirano usmeri v varnost ali kopičenje denarja in se poskuša znebiti vsega, kar bi pomenilo tveganje. Če se pojavi večje število teh značilnosti, potem to ni več skupnost, temveč postaja le še uspešno delovno mesto (Vanier). 128 UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI Zdrava skupnost, ki je usmerjena v rast, deluje kot magnet. Novi člani ostajajo, obiskovalci prihajajo z veseljem. Zdravje skupnosti se značilno kaže v načinu, kako sprejema nepričakovane goste in osebe, ki potrebujejo pomoč. Še zlasti pa se kaže v: 1. veselju in preprostosti medsebojnih odnosov, 2. stopnji zaupanja v težkih razmerah, 3. ustvarjalnosti in odzivanju na tiste, ki so potrebni pomoči, 4. gorečnosti in zvestobi ciljem. Pomembno je, da je skupnost pozorna tako na znamenja razkroja kot tudi na znamenja poglabljanja. Treba je namreč veliko časa in modrosti, da zgradimo skup- nost. Zelo malo pa je treba, da jo uničimo, tako da dopustimo, da naduta in razdiralna oseba, ki si žeh oblasti, postane njen član, samo zato, ker morda ne najdemo primer- nejše osebe (Vanier). Literatura J. Bajzek (1977), Od skupine k skupnosti. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka. J. Vanier (1994), Skupnost: kraj odpuščanja in praznovanja. Župnijski urad Ljubljana-Dravlje. 129 Jana Kambič INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE LJUDI V okviru študija na Visoki šoli za socialno delo sem prostovoljno delo in prakso po- svetila delu s starimi. Med drugim sem se seznanila tudi z delom v Domu upoko- jencev Kranj in s problemom starih ljudi v njem. Najprej sem raziskala njihovo počut- je, nato pa sem se osredotočila na institucio- nalni vidik življenja v Domu, ki lahko pokaže, kje so razhajanja med stanovalci in zaposlenimi. Kot glavni problem sem si zastavila vprašanje, v kolikšni meri Dom nadomešča življenjsko okolje, ki ga daje družina, oziroma, v kolikšni meri je Dom res dom v pravem pomenu besede in ne le institucija z značilnostmi totalne ustanove. Za lažjo ponazoritev osnovnega pro- blema predstavljam v prvem delu kratek izsek razmišljanj o tej problematiki, ki jih zasledimo pri različnih avtorjih, v drugem delu pa rezultate razsikave v Domu upoko- jencev Kranj. DOMOVI ZA STARE Institucionalno (domsko) varstvo je ena od oblik varstva starejših ljudi, ki je po kri- terijih Organizacije združenih narodov namenjena približno 5 odstotkov starostne populacije nad 65 let (Hojnik-Zupanc 1994: 2). V Sloveniji tako živi približno 12.500 starih in onemoglih ljudi v okrog 60 do- movih za stare (Ramovš 1994: 217). Največkrat se jih poslužujejo, ko posta- nejo popolnoma odvisni od okolja in zaradi slabega zdravstvenega stanja ne morejo več skrbeti zase. Zato je osnovni namen teh in- stitucij, da v največji možni meri zadovoljijo potrebe, ki si jih posameznik ni več zmožen zagotoviti individualno. To ne predstavlja le zagotovitve zdravstvene in medicinske oskrbe, ampak v čim večji meri tudi socialne in moralne pomoči. Gledano v celoti, ponujajo domovi naslednje: • nastanitev, prehrano in zdravstevno nego stanovalca; • aktivnosti in rekreacijo, ki ustreza potrebam stanovalcev; • fizioterapijo in delovno terapijo; • prehrano, zdravstveno nego in druge potrebne storitve za stare, ki živijo v do- mačem okolju v okolici doma; • organizirano dnevno varstvo za stare (Ramovš 1992: 73). Zadnji dve ponudbi se že vezeta na po- moč starim ljudem, ki še živijo v domačem okolju. S tako socialno-zdravstveno us- meritvijo lahko domovi postanejo središča življenja starejših ljudi na nekem dolo- čenem območju in sledijo Accetovim konceptom (1987: 33) žarišč socialne in medicinske skrbi za starejše prebivalce območja, na katerem stojijo. V njem lahko dobijo zdravi in bolni stari ljudje z območja možnosti za prehrano, raz\^edrilo in zdravst- veno pomoč. Do problema pa pride takrat, ko je zadovoljevanje potreb in organiziranje pomoči večje, kot jo človek dejansko potrebuje. DOMOVI KOT »TOTALNE USTANOVE« Domovom za stare lahko rečemo totalne ustanove, kot pravi E. Goffman (Flaker 1988: 76), saj delujejo kot nadomestilo človekovih potreb. Hojnikova dodaja (1994: 3), da je posamezniku odvzeta prav vsaka 131 JANA KAMBIČ skrb za samega sebe, to pa pomeni tudi razkroj odnosa do svoje lastne identitete. Položaj posameznika se v skupinskem bivanju izkaže kot enolično in formalno utapljanje v zakonitosti domskega reda. Skupinska oblika bivanja ohranja pov- prečništvo v zadovoljevanju tistega dela človekovih potreb, za katerega je name- njena. V njej ni prostora za širino zaseb- nosti. Zato sprejem v dom pomeni v resnici veliko več kot le preselitev iz enega v drug kraj (Kastenbaum 1988: 102-106). V obdobju vselitve se mora star človek sprijazniti z vsemi stranmi novega okolja. Bolj se mora sam prilagajati »domu«, kot se »dom« prilagaja njemu. Brezkompromisno prilagajanje je težaven proces v vsakem življenjskem obdobju. Prilagajanje v visoki starosti, sprejem novih pravil in ustvarjanje novih navad pa je izredno težaven proces, pogosto neizvršljiv (Ramovš 1992: 52). Neprilagodljivost je delno tudi razlog za težaven odhod iz domačega okolja. Bivanj- ska zagata, kot imenuje odhod iz domačega okolja Ramovš (1992: 51), ga ubija. Še večja pa je, ko stopi v institucijo in se tam sreča s togim hišnim redom, ki ni prilagojen njegovim potrebam in navadam, ampak delovanju ustanove. Hišni red v totalnih ustanovah sestavljajo številna pravila in zahteve, ki so prilagojene dnevnemu in tedenskemu tempu dogajanja v domu. Institucionalni red zmanjšuje svobodo in kontrolo, ki jo imajo stanovalci nad svojim življenjem (Hojnik-Zupanc, 1994: 3). Omo- goča pa dober nadzor nad posameznikom. Institucija že s samim dejstvom svojega obstoja nadzoruje človeško vedenje, s tem da postavi vnaprej definirane modele vedenja, ki kažejo v določeno smer, s tem pa nasprotuje številnim drugim teoretično možnim usmeritvam (Berger, Luckman 1988: 58). Raziskave pa v nasprotju s tem ugotav- ljajo (Hojnik-Zupanc 1994:4), da povečana kontrola nad svojim življenjem in okoljem v starosti pozitivno vpliva na psihično in fizično počutje. Tako Požarnik (1981: 149) meni, da je v domovih premalo spodbud za dejavnosti, zato so starostniki precej iz- postavljeni tako imenovani senzorni depri- vaciji — pomankanju raznoterih dražljajev. ki bi jim ohranjali »življenjsko budnost«. Posledice tega so zlasti občutki, da je živ- ljenje nesmiselno, nezadovoljstvo, izguba interesov in upad osebnosti nasploh. Totalnost zajetja predstavlja tudi pregra- da, ki jo institucija zgradi med seboj in zunanjim svetom (Flaker 1988:76). To je za starega človeka v domu zlasti izguba vseh dotedanjih socialnih stikov, kar se pogosto konča s popolno socialno osamo. Ta osama je toliko hujša, če star človek nima otrok, sorodnikov in znancev (Požarnik 1981: 149). Kaj dosti mu ne pomagajo niti nove vloge, ki jih pridobi z vstopom v institucijo, saj jih med množico nakopičenih starih in med seboj odtujenih ljudi ne more kaj dosti uresničevati. Nenormalno so na enem prostoru nako- pičeni le stari ljudje. Specifika teh ustanov je tudi v tem, da umre v povprečju na leto 1/4 vseh »oskrbovancev«, kar predstavlja določeno kopičenje občutkov tesnobe pri drugih starih ljudeh v ustanovi in pri zaposlenih (Cafuta 1995: 14). Zato Acceto razmišlja (1987: 33), da naj domove za stare ljudi izkoriščajo tudi mlajši ljudje, saj je druženje starejših in mlajših nadvse koristno in spodbudno za oboje. Srednja generacija pa je sedaj z njimi po- vezana le »službeno«, ko zanje dela, ne pa življenjsko, kakor je normalno za človeške odnose (Ramovš 1992: 51). ODNOS STANOVALCl-ZAPOSLENI Ena od bistvenih značilnosti totalne usta- nove ni samo totalno zajetje, ampak zlasti razcep med dvema skupinama ljudi v usta- novi — med varovanci (stanovalci domov) in osebjem (zaposlenimi) (Flaker 1988:77). Ramovš (1992: 54) te odnose hierarhično fiksira na podrejene in nadrejene. Stano- valec je na vsakem koraku v vlogi odvis- nega, ki potrebuje pomoč, ki ne zmore, ki ne zna, nima... To je lahko za človeka, ki je bil vse življenje samostojen in ponosen, neznosno, ponižujoče. Kastenbaum (1985: 103-104) ugotavlja, da si lahko posamezni člani osebja zelo prizadevajo za dobro počutje stanovalcev, vendar kljub temu 132 INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE LJUDI delujejo po mehaničnih poteh »popolnega zavoda«. Razlog tiči prav v njihovi nadreje- nosti, ki jih neopazno potiska v brezčutnost do podrejenih in v popredmeteno ravnanje z njimi. Domače raziskave kažejo, da stanovalce moti zlasti neosebno in avtomatično rav- nanje osebja, kakor da bi bili nebogljeni, mladoletni otroci (Požarnik 1981: 147). Še posebej težko je stanovalcem, ki so popol- nima odvisni od tuje pomoči na negovalnih oddelkih. Njim že hranjenje ali odvajanje pomeni razkošje, če to lahko še opravijo sami ali jim pri tem res stoji ob strani kdo s človeškim posluhom in ljubeznijo (Ramovš 1992: 53). Birsa ugotavlja (1992: 32-33), da so srčna kultura, izobrazba in strokovna usposo- bljenost pomožnega strežnega osebja v domovih na nizki ravni. Zdi se nam, da za taka opravila niso potrebne posebne kva- lifikacije; največkrat jih ljudje sprejmejo le prehodno, iz nuje po preživetju. Res je, da je njihovo delo, zlasti pri negibnih in nezdržnih bolnikih naporno, često odvratno. Toda nič slabše ni, če ga vsaj tu in tam opravljajo z nasmeškom, kakor pa če so vedno slabe volje. Odnos in sodelovanje med upravo, zaposlenimi in starimi v instituciji ne poteka vedno enostavno (Smolič-Krkovič 1974: 117). Vsakdo v tej situaciji izhaja s svojega položaja in treba je vložiti veliko truda pri vzajemnem razumevanju, da se dosežejo skladni odnosi. Ena od redkih raziskav, ki ugotavljajo odnose med starimi in zaposlenimi v domu 0ang 1993: 69), je prišla do spoznanja, da imajo stanovalci več možnosti za tiste aktivnosti, ki zanimajo zaposlene ali se zdijo primerne zaposlenim. Pri določenih ak- tivnostih pa osebje sploh ne zazna, kako pomembne so te aktivnosti za stanovalce. Čim manj moči bo imela ranljiva oseba (stanovalec), tem večja je verjetnost, da bo izbira pogojena z institucionalnimi in strokovnimi potrebami (Brandon 1992: 10). PRESEGANJE »TOTALNE USTANOVE« Temeljni pogoj, da življenje in sožitje v ustanovah, kakršne so veliki domovi za stare, potekata v mejah človeškega, je to, da ima zaposleno osebje zadosti razvite so- cialne zmožnosti za delo z ljudmi in za ljudi (Ramovš 1992: 53-54). To so zlasti čut, srce za sočloveka, vživljanje vanj, razumno in so- cialno organiziranje samokontrole lastnega vedenja in ravnanja (avtokritičnost in supervizija). Naloga profesionalca je po- svetiti več časa vsakemu posamezniku, prisluhniti njegovim željam, najti načine za posredovanje informacij, ki mu bodo pomagale pri izbiri ter vključevanju v načrtovane dejavnosti (Lucas 1993: 29). Prihodnost domskega bivanja je v čim večji individualizaciji oziroma spoštovanju indi- vidualnih potreb in zasebnosti stanovalcev (Hojnik-Zupanc 1994: 12). To je tudi eno izmed etičnih načel, ki ga morajo izpol- njevati vsi zaposleni v socialnem varstvu. V njem je zapisano, da »z namestitvijo v dr- žavno, zasebno ali dobrodelno ustanovo nadomeščamo življenjsko okolje, ki ga nudi družina: človečnost, zasebnost, toplino, varnost in domačnost«. Uporabnice/upo- rabniki domov za stare naj bi glede na to prostovoljno soodločali o svojem vsak- danjem življenju in počutju (dnevni red, prehrana in čas obrokov, svojsko pre- življanje prostega časa in razvedrila, nedo- takljivost zasebnega kotička, omogočanje kulturnega, verskega in družabnega živ- ljenja...). Krajše rečeno to pomeni, da imajo sta- novalci možnost sami odločati o svojem vsakdanu, neposredni pomoči in prihod- njem življenju. V procesu pomoči morajo delavci teh ustanov varovati dostojanstvo, zasebnost, avtonomijo in individualnost posameznika, upoštevati njegovo kulturo in vrednote ter si prizadevati za uporabo njim razumljivega jezika na ravni komunikacije (Cafuta 1996: 14). Poslanstvo socialnega varstva (in social- nega dela) je torej v tem, da razvija in širi življenjske priložnosti za ljudi, ne da bi pri tem, podobno kot v drugih strokah, ljudem predpisovala, kaj je najboljša rešitev za 133 JANA KAMBIČ njihove potrebe (Rapoša-Tajnšek 1996: 8). Pomoč ljudem je proces, v katerem stro- kovni delavci skupaj z uporabniki iščejo možne rešitve problema. Zato lastno od- ločanje stanovalca pomeni njegovo sode- lovanje pri iskanju alternativ in izbiri rešitev za določanje njegovega življenjskega vsak- dana. Vsak človek, ne glede na to, ali je star ali bolan, potrebuje občutek nadzora nad svo- jim življenjem. V tej zvezi Cafuta ugotavlja (1996: 14), da je treba razmišljati o more- bitnem uvajanju »stanovanjskih skupin« kot relativno samostojnih podenot v okviru (ali izven) obstoječih domov za stare po vzorcu drugih evropskih držav. REZULTATI RAZISKAVE 1 »INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA f V DOMU UPOKOJENCEV KRANJ« Z raziskavo sem ugotovila, da v Domu živijo različne kategorije stanovalcev, ne le stari ljudje, zato različno občutijo negativne učinke institucionalizacije. Najbolj so jim izpostavljeni nepokretni, od nege odvisni stari ljudje, pa tudi mlajši stanovalci, ki živijo v okolju, neprilagojenem njihovim potrebam in zahtevam. Bremena totalnosti ustanove so huda tudi za stanovalce, ki so bili »potisnjeni«, prisiljeni oditi v dom in tukajšnje življenje doživljajo kot podre- jenost, diktatorstvo in nesamostojnost. Konkretna raziskava je pokazala, da v Domu živijo štirje tipi stanovalcev: pasivni, konstruktivni tip, tip vdanih v usodo in uporniški tip. Tipologija odgovorov Število v oklepaju je število intervjujanih stanovalcev, ki spadajo v posamezen tip. OPISI POSAMEZNIH TIPOV TIP 1: »PASIVNOST« Sem spadajo stanovalci, ki so zadovoljni z vsem, kar jim dom ponuja, saj menijo, da se morajo z vsem sprijazniti. Teh ljudi je v domu kar precej in od njih sem lahko dobila le večno ponavljajoč se odgovor: »Z vsem sem zadovoljna, pa saj tudi moram biti.« Tak odnos do sebe in do svojega življenja ni težko razumeti, saj je znano, da stari ljudje doživljajo odhod v dom kot »zadnjo postajo« v življenju. Razumljivo je, da hočejo zadnji del življenja preživeti čim bolj v miru in neizpostavljenosti, zato so pasivni. Odločilno vlogo igra pri tem tudi izobrazba, ki zlasti določa, koliko se je posameznik pripravljen podrediti zahtevam življenja v instituciji. Obstaja razlika med pogledom na življenje v domu med bolj in manj izobraženimi. Slednji so z vsem zadovoljni, še zlasti s tem, da imajo streho nad glavo in redno prehrano. Naj navedem nekaj tipič- nih odgovorov: - Zadovoljna sem, da hrano sploh imam, zato mi še na misel ne pride, da bi si kaj sama skuhala. • Bolje mi ne bi moglo biti, saj zame v celoti poskrbijo. • Stanovalci moramo biti prijazni z osebjem, pa so tudi oni z nami. • Nimam nobenih pripomb in pro- blemov, vesela sem, da so me sploh vzeli v dom. • Človek mora biti z vsem zadovoljen, kar mu je ponujeno. • Nimam nobenih zahtev, nočem vpli- vati na čas izvajanja storitev, saj zaposleni že vedo, kaj morajo narediti. V domu prevladujejo ženske, ki v mla- dosti niso mogle pridobiti ustrezne stro- kovne izobrazbe in so ostale vse življenje gospodinje. Zato je povprečna izobrazbena raven stanovalcev tako nizka. Že iz tega je razvidno, da v domu prevladuje pasivni tip stanovalcev. Tudi vzorec moje raziskave je vseboval največ ljudi s pasivnim pogledom na življenje v domu. 134 INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE LJUDI TIP 2: »KONSTRUKTIVNOST« V ta tip spadajo zlasti odgovori z naslednjim sporočilom: » Nad življenjem v domu se ne pritožujem, so pa določene stvari, ki me motijo.« Dobila sem jih zlasti pri ljudeh z izo- brazbo, višjo od osnovne šole, in pri ljudeh, ki so še dovolj pri močeh, da lahko kritično ocenijo svoje mesto v domu. Od njih sem dobila kar precej koristnih pripomb za zaposlene v domu in za ocenitev življenja v domu. Sem spadajo naslednji odgovori: • Sestre so dobre, prijazne in uslužne, a če sem jaz groba z njimi, so tudi one z mano. • Perejo redno in dovolj, le volne jim ne zaupam, ker gredo obleke iz volne tu rade skupaj. • Sestre so vljudne in prijazne, a zelo pomembno je, da svoje delo opravljajo s srcem. To pa takoj opaziš. ti • Včasih zaposleni nimajo časa zate in te malo manj poslušajo, ampak v glavnem sem zadovoljna z njimi. • Razporeditev prostorov mi je všeč, le dostop do WC-jev in na balkone me moti. • Kadar grem v mesto, v kino ali sem kako drugače zadržan in ne morem pra- vočasno na kosilo ali večerjo, lahko jem pozneje ali se dogovorim za predčasno postrežbo. • Svet stanovalcev je že vplival na dru- gačen odnos strežnic, odstranitev ropota s cokljami, odlog plačila do 15. v mesecu. Konstruktiven pogled na življenje v domu pa je odvisen tudi od dolžine pre- živelih let v domu. V okviru tega tipa se pojavljajo zlasti stanovalci, ki živijo v domu že več kot 6 let. Poznajo različne načine in metode dela, zato znajo oceniti, kaj bi lahko bilo boljše in kaj je že bilo slabše. V vzorec sem zajela kar 1/3 stanovalcev, ki živijo v domu že več kot 6 let, zato je bil ta tip drugi po vrsti glede na število stanovalcev. V po- govoru z njimi sem spoznala, da se zapo- sleni prilagajajo njihovim potrebam in zahtevam, ki so drugačne, kot jih narekuje »hišni red«. Opozorili so me na malenkosti, ki jim lahko polepšajo življenje v instituciji, predstavljajo pa določeno stopnjo odsto- panja od institucionalnih okvirov življenja v domu. TIP 3: »VDANOST V USODO« Odgovore iz tega tipa sem poimenovala »vdanost v usodo« zato, ker so to ljudje, ki so zelo težko prišli v Dom, se še niso pri- vadili na to življenje, a so prepričani, da jim ne preostane nič drugega, kot da vztrajajo v svojem bednem položaju. Večinoma so to nepokretni stanovalci, ki so zelo razočarani nad seboj in življenjem v domu, a po drugi strani razumejo, da svojci zanje ne morejo več skrbeti, zato so sprijaznjeni s svojim položajem v domu. Takole pravijo: • Rada bi imela močnate jedi, a razu- mem, da si pri tako velikem številu ljudi ne morem izmišljevati. • Sestre so včasih slabe, včasih dobre volje, a človek mora potrpeti. • Tu se ne morem počutiti varnega, a nikomur ne smeš nič reči. • Nisem seznanjena z aktivnostmi v domu, a vem, da jih je zame še preveč, ker me ne zanimajo. • Ne vem, kako me kličejo, ker se mi to ne zdi pomembno. • Nimam opravka z zaposlenimi, pre- puščena sem sama sebi. Počutijo se osamljene v domu in se ne znajo razvedriti ob številnih aktivnostih, ki se odvijajo v domu. Kljub tem aktivnostim pogrešajo družbo, ljudi... Zato sem jim pred- lagala, da bi jih večkrat obiskala socialna delavka ali kdo drug izmed zaposlenih, a so moj predlog zavrnili. Ljudem, ki so se vdali v življenjsko usodo, nihče ne more zapolniti življenjske prazni- ne, če sami tega ne želijo. To pa ne pomeni, da ne potrebujejo pomoči, da njihovi problemi niso pomembni in rešljivi. Prav ljudje iz te kategorije potrebujejo največ pozornosti, saj njihove črne misli niso daleč od želje po prezgodnji smrti ali samomoru. TIP 4: »UPORNIŠTVO« Redki so tisti, ki bi na vsak način želeli spremeniti, kar jim ni všeč, vendar so. Če se osebje premalo trudi z njimi, ni dobro, če se preveč trudi, jim prav tako ni všeč. To sem opazila zlasti pri mlajših v domu in drugih kategorijah ljudi, ki ne spadajo v 135 JANA KAMBIČ tO okolje. Svoje nezadovoljstvo in hkrati ne- moč izražajo prav z uporniškim vedenjem. Pravijo pa takole: • Hrana je prilagojena starim ljudem. Raje bi imel bolj močno in okusno hrano. • Nisem zadovoljna z vsem ?n to osebju tudi povem, a potem vedno pridem v kon- flikt z njimi. • Čisto je že kot doma, a to ni moj pravi dom. • Sam si najbolje pomagam in ne potre- bujem tujcev (zaposlenih). Zato jih tudi nič ne prosim. • Oni me kličejo po imenu, a jaz jih vikam, ker so zame tujci. • Lahko bi sam izrazil željo, kje hočeš sedeti v jedilnici, a to ne bi imelo nobenega vpliva. • Pospravljanja ne moreš odkloniti. Najraje pa pridejo, ko me v sobi ni, da mi prestavljajo rože, kar me zelo jezi. Domove za stare si vedno predstavljamo kot institucije namenjene stari populaciji. Pri natančnejšem pregledu strukture stanovalcev pa lahko v številnih domovih opazimo tudi mlade ljudi, ki so priklenjeni na invalidske vozičke, psihiatrične bolnike, mlajše invalide alkoholike... Njim ponujene storitve ne ustrezajo, saj imajo drugačne potrebe kot stari ljudje. Vendar jih to še ne moti tako. Najhujše je zanje okolje, v katerem živijo, torej stari ljudje. Eden od intervjuvancev mi je dejal: Ne morem z nikomer vzpostaviti pravega stika, saj vsi čakajo le na smrt. Jaz imam pa še toliko načrtov v življenju, da se z misijo na smrt sploh ne morem sprijazniti. Dinamika in vzdušje v instituciji jim nikakor ne ustrezata. Teh ljudi je sicer v domu malo. Opazila sem, da se tudi med seboj ne poznajo. Značilno pa je, da svoje nazadovoljstvo izražajo z uporom proti vsaki prijazni besedi. Pri nekaterih pa sem celo zasledila zamisli, da bi z združenimi močmi lahko nastopili proti zaposlenim. SKLEP Življenjski optimizem, samostojnost, veselje do življenja so človeške lastnosti, ki starim ljudem v instituciji pomagajo preseči negativne elemente institucionalizacije. S človeškim pristopom do zaposlenih se lahko marsikaj doseže in spremeni. Še tako toga in nespremenljiva pravila hišnega reda se lahko prilagodijo v veselje in zadovoljstvo stanovalcev. Vendar številni stanovalci takega pri- stopa ne prevzemajo, saj prinaša izpo- stavljanje in tudi razočaranja. Vsega tega je bilo v njihovem življenju verjetno že dovolj. Ker je splošno znano, da je dom za stare zadnji dom za starega človeka, je povsem razumljivo, da se velika večina raje podredi zahtevam zaposlenih in preživi zadnji del življenja v popolni pasivnosti. Dologoročno gledano pa lahko prav pasivnost in življenjska vdanost v usodo domove spremenita v še bolj totalne usta- nove. Prav konstruktivnost in uporništvo pri stanovalcih omogočata preseganje institucionalnih okvirov, dajeta domu videz »doma upokojencev« in ne »doma ljudi, totalno zajetih v institucionalni red«. Pri- pombe in pritožbe stanovalcev bi morale biti za zaposlene dobrodošle, saj so odsev njihovega dela, prav tako kot pohvale. Domu dajejo življenje, status pravega doma, v katerem ljudje živijo v pravem pomenu besede. Zato vse le ni odvisno od stano- valcev, ampak tudi od zaposlenih, od njihovega poznavanja negativnih učinkov institucionalizacije in možnosti za njeno preseganje. Ob tako visoki ozaveščenosti ni težko postreči komu s kosilom pol ure prej, mu pospraviti sobo, ko bo na to pripravljen, ali ga pustiti, da svobodno opremi sobo z lastnim pohištvom. S humanim in človeškim pristopom do ljudi je lahko tudi življenje v instituciji s togim hišnim redom, omejitvami v zako- nodaji in z velikim številom stanovalcev lepše in v zadovoljstvo tako starim ljudem kot zaposlenih. Problematičen je tudi odnos podre- jenosti stanovalcev do zaposlenih, ki se mu ni mogoče izogniti, lahko pa se ga omili in 136 INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE LJUDI deloma odpravi. Zaposlenim, ki so v ne- nehnem stiku s stanovalci, to uspeva, saj s starimi ljudmi ravnajo kot s sebi enakimi. Spoštujejo njihove navade in potrebe, da- jejo jim občutek varnosti in zavetja. Ker pri tem naletijo na neskladje z institucio- nalnimi okviri, se pri delu večkrat počutijo nemočne, nezmožne pomagati in ustrezno ukrepati. Pomemben je tudi odnos zaposlenih, ki niso v nenehnem stiku s stanovalci. Tudi če gre za kratkotrajne in bežne odnose, je zelo pomembno, da stanovalci v njih ne začutijo uradniškega in službenega odnosa zaposlenih, ki jim življenje v instituciji še bolj otežuje. Potreben je pogovor, v katerem se po- kaže medsebojno prijateljstx'^o in svobodno razvijanje odnosov na temelju vzajemnega spoštovanja ljudi, ki jih združuje želja po življenju v medsebojni harmoniji. Literatura B. AccETo (1987), Starost in staranje: Osnove medicinske gerontologije. Ljubljana: Cankarjeva založba. P. L. Berger, T. Luckman (1988), Družbena konstitucija realnosti Ljubljana: Cankarjeva založba. D. & A. Brandon (1992), Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: VŠSD in PER M. Birsa (1992), Življenje po šestem križu. Murska Sobota: Pomurska založba. J. Cafuta (1996), Etika in etična načela v socialnem varstvu. Kodeks etičnih načel. Socialni izziv 2, 3:10-15 V. Flaker ( 1988), E. Goffman: Azili. V: V. Flaker, M. Urek (ur.), Hrastovški anali za leto 1988. Ljubljana: RK ZSMS. I. Hojnik-Zupanc (1994), Institucionalno bivanje starih ljudi. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. G. Jang (1993), Autonomy of institutionalized elderly: Resident and staff perception. Social work research 29, 3: 69. R. Kastenbaum (1985), Staranje. Murska Sobota: Pomurska založba. B. Ključavšek-Novak (1994), Institucionalno varstvo in vloga družine z vidika domskega zdravnika. V: I. Hojnik-Zupanc (ur.), Star človek in družina: Učna delavnica, posvečena 25. obletnici Gerontološkega društva Slovenije. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije. B. Krambergar (1988), Skrb za stare v duhu vključevanja in ne izključevanja. Zdravstveno varstvo 27, 3-5: 73. J. Lucas (1993), Službe, ki ustrezajo potrebam uporabnikov. Socialno delo 32, 1-2:29-30. H. PoŽarnik (1981), Umetnost staranja: Leta, predsodki in dejstva. Ljubljana: Cankarjeva založba. J. Ramovš, T. Kladnik, B. Knific (1992), Skupine starih za samopomoč: Metodični priročnik. Ljubljana: Inštitut za socialno medicino in socialno varstvo. J. Ramovš (1994), Sto domačih zdravil za dušo in telo 2. Celje: Mohorjeva družba. P. Raposa Tajnšek (1996), Etika in etična načela v socialnem varstvu. Kodeks etičnih načel. Socialni izziv 2, 3: 7-9. N. Smolić-Krković (1974), Gerontologija. Zagreb: Savez društva socialnih radnika socijalističke republike Hrvatske. M. Tasankovič-Lamut (1986), Značilnosti družbenega varstva starejših ljudi ter osnove socialne gerontologije. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja. 137 POROČILI TEMPUS PROJEKT ZA PRESTRUKTURIRANJE SLUŽB DUŠEVNEGA ZDRAVJA PO VOJNI^ V BOSNI IN HERCEGOVINI ' i. (POROČILO IZ SARAJEVA) 1 OZADJE V januarju in februarju sem bil dvakrat v Bosni in Hercegovini. Že med vojno je Zveza društev za spodbujanje duševnega zdravja Alpe Jadran vzdrževalo stike in pomagalo bosanski psihiatriji. Med drugim je tudi ljubljanska psihiatrična bolnišnica na pobudo dr. Andreja Kastelica poslala v Sarajevo materialno pomoč. Po vojni so se stiki še okrepili in začeli smo razmišljati o skupnih projektih. Še zlasti so se v začetku precej angažirali Italijani, najbolj Tržačani. Novembra 1996 smo v Sarajevu, še precej prizadetemu od vojne, imeli posvet Alpe Jadran, na katerem so nam gostitelji pred- stavili vojne izkušnje in načrte za prihod- nost. Povojna atmosfera je takrat naredila na nas močan vtis. O duševnem zdravju pa smo lahko zvedeli dve stvari. Prvo, da je vojna bila pomembna preskušnja tudi v tem, da se je njej precej spremenilo stališče do duševne stiske, do uporabnikov služb duševnega zdravja. V vojni običajne razHke med norim in normalnim postanejo nesmi- selne. Paranoja, tesnoba, stiska, neverjetna in izjemna doživetja so vsakdanja stvar. Hkrati so strokovnjaki za duševno zdravje z drugačnimi očmi in v drugačnih okolišči- nah videli svoje uporabnike, prej manj- vredne, zdaj enakovredne, prej nesposobne preživetja brez pomoči, zdaj pa so se nekateri znašli kot vsi drugi. Drugo, kar smo zvedeli, pa je, da je bila večina bolnišnic med vojno porušenih ali razpuščenih. Naši sogovorniki so to dojemali kot priložnost, da se izgradi nov na skupnostnem pristopu utemeljen sistem, namesto da bi obnavljali starega. Idejo so dodelali s predstavniki Svetovne zdravstvene organizacije bosanski kolegi z dr. Ceričem na čelu. Takrat si večina bosanskih psihiatrov niti ni dobro pred- stavljala, kaj naj to pomeni, in lahko bi rekli, da je bilo izrečenih, pa tudi neizrečenih kar nekaj dvomov. Zavezali smo se, da jim bomo pri tem podvigu po svojih močeh pomagali. V pogovorih pa smo tudi ugotavljali, da je v takem sistemu nujna tudi drugačna vloga socialnih delavcev in tudi obstoj uporab- niških skupin in gibanj. Po tem srečanju je bilo veliko dvostran- skih stikov med nekaterimi članicami skupine Alpe Jadran in službami v Bosni. Italijani so pod pokroviteljstvom WHO sploh precej prisotni pri podpiranju novih pobud in ponovni izgradnji sistema dušev- nega zdravja. Kar nekaj delavcev psihiatrije je gostovalo v Trstu, Portoguaru in Vidmu. Organizacija iz Linza Exit-Sozial je v sodelovanju z bosanskimi sodelavci prav pred kratkim ustanovila prvo stanovanjsko skupino v Sarajevu. Dr. Toresini si prizade- va, da bi lokalne vlade nekaterih dežel članic ustvarile konzorcij, ki bi Evropski skupnosti predlagal program, s katerim bi pomagali ustvarjati nove službe, usposab- ljati nove strokovnjake. V okviru teh pri- zadevanj sta nastali dve konkretni ideji. Prva je bila, da fondaciji Tempus ponudimo predlog izobraževalnega projekta, kakršen je bil pred časom projekt, s katerim smo vpeljali duševno zdravje v skupnosti v Sloveniji. Pri tem naj bi uporabili izkušnje, ki smo jih takrat pridobili, in mobilizirali precej podobno mrežo organizacij in posameznikov kot pred leti. Druga ideja pa je bila, da naredimo nekakšen uporabniški festival v Sarajevu, ki bi spodbudil uporab- niško gibanje. 139 POROČILO ZAMISEL TEMPUS PROJEKTA V BIH Cilj projekta je, da bi na Sarajevski univerzi vzpostavili interdisciplinaren center za študij duševnega zdravja v skupnosti. V njem naj bi sodelovale vse discipline, ki sodelujejo pri izvajanju služb duševnega zdravja: psihiatrija, socialno delo, psiholo- gija in zdravstvena nega. Ta center naj bi izvajal usposabljanje na več ravneh, od magisterija do specializacij, od seminarja za inovacije za uveljavljene strokovnjake do kratkih tečajev v posameznih spretnostih za drugo osebje novih služb, prostovoljce, uporabnike in svojce. Usposabljanje naj bi bilo povezano s prakso. Slušatelji naj bi ob študiju tudi dejansko delali, predavanja, seminarji in delavnice pa naj bi bili organsko povezani z njihovim delom. Bili bi teoretska refle- ksija, moment razvoja. Nekakšen akcijsko raziskovalni projekt. Center naj bi bil jedro razvoja služb duševnega zdravja v skupno- sti. Imel naj bi svojo knjižnico, informacijski in dokumentracijski center. Konzorcij tega projekta bi sestavljale posamezne organizacije iz dežel Alpe Jadran: Regionalni znanstveno raziskovalni center duševno zdravje iz Portoguara za Italijo, Visoka šola za socialno delo za Slovenijo, Exit-Sozial za Avstrijo, potem pa še Anglia University iz Cambridgea za Ve- liko Britanijo tç:Y Health-Net International z Nizozemske. Prek teh organizacij bi se v projekt vključevali tudi drugi strokovnjaki iz teh dežel. Glavni bosanski partner naj bi bila sarajevska univerza in prek nje prej naštete članice, ki bi sestavljale glavno koordinacijsko telo. Koordinacija projekta naj bi bila vodena iz Sarajeva. Zaželeno bi bilo, da bi se v projekt vključile tudi druge bosanske univerze. Preko sveta projekta bi se v delo projekta vključile tudi nevladne in druge izvajalske organizacije in pred- stavniki različnih ministrstev in javnega življenja. STANJE V BOSNI IN HERCEGOVINI Na splošno je atmosfera v Sarajevu precej boljša, kot je bila pred letom in pol ob našem prvem obisku. Življenje se je norma- liziralo, postalo bolj civilno. Se še pozna, da obnova traja. Je pa več svetlobe. Elektrike, vode in plina zmanjka le še redko. Na ulicah je več ljudi, ki so bolj sproščeni, veseli, manj zaskrbljeni, kot so bili pred letom in pol. Vojna pa se le še občuti. Videti je veliko ru- ševin, pa tudi pogovor redno nanese na zgodbe iz vojnih dni. Ljudje govorijo o neverjetnih doživetjih, pa tudi o bolečini, zamerah. Po vojni je veliko socialnih pro- blemov, npr. nezaposlenost. Veliko otrok je ostalo brez staršev; samo za Srebrenico velja, da je ostalo brez obeh staršev 545 otrok, brez enega pa približno 10.000. Za 15% prebivalstva velja, da je med vojno preživelo tako močno duševno stisko, da potrebuje strokovno pomoč. Veliko se govori tudi o povečani stopnji samomo- rilnosti. Mnogi borci so po vojni precej razočarani, saj so ostali brez svojcev, službe in prihodnosti. Kot da po štiriletnem upanju, da bo vojne konec, zdaj ni več česa upati. Po drugi strani pa je med ljudmi tudi precej realističnega upanja, morda celo več kot pred letom; vidijo priložnosti, da kaj naredijo, da osmislijo svoje življenje. Nekaj novega optimizma se je porajalo tudi zaradi političnih premikov na srbski strani. Čedalje več je izmenjav in prometa med obema entitetama. V Sarajevu se sicer red- ko, pa vendar, opazi tudi kakšna registracija iz Banja Luke ali od kod drugod. Med mojim bivanjem sem na Skenderiji opazil celo sejem banjaluškega gospodarstva. To realistično upanje je prisotno tudi na področju duševnega zdravja. Reforma sistema sicer ni naredila velikih korakov, nekaj pa je. Načrtovanih je 38 skupnostnih centrov za duševno zdravje, ki so jih veči- noma ustanovili v zdravstvenih domovih. S pomočjo Svetovne banke so jih že fizično uredili in pripravljeni čakajo, da začnejo delovati. Nekaj jih celo že deluje. Osebje teh centrov bo osebje, ki je prej delalo v bolni- šnicah. Izmed bolnišnic obstajata le dve (Koševo in Jagomir) s po šestdesetimi po- steljami. Ena izmed ovir, kot kaže, je, da za vlado službe duševnega zdravja niso priori- teta. Lahko bi rekh, da je bila, kar se tiče uporabnikov, deinstitucionalizacija bosan- skih služb duševnega zdravja izvedena že 140 TEMPUS PROJEKT V BOSNI IN HERCEGOVINI med vojno, treba pa je izvesti še deinstitu- cionalizacijo strokovnjakov, ki se iz bol- nišnic še niso preselili v skupnostne službe. Tudi na področju duševnega zdravja je opaziti porajanje stikov med obema stra- nema. Organizacija, kot je npr. Koridor, izvaja usposabljanja tudi na srbski strani, njen član, socialni delavec, pa je bil sploh eden od prvih, ki so po televiziji ustvarili video kontakt z zdravnico iz Banja Luke. Tudi na srbski strani se psihiatrija zavzema za podoben razvoj. Tam sta sicer ostali ohranjeni dve bolnici (v Sokolcu s približno 300 do 400 posteljami) in v Jakešu s približno 700-800). Med mojim obiskom je potekal v bližini Doboja posvet, kjer so prvič sodelovali psihiatri z obeh strani. Posvet je bil mednaroden, sodelovali so italijanski strokovnjaki. Poročali so o prvih izkušnjah dela v skupnosti in se zanj za- vzemali. Basaglia je bil najpogosteje citirana avtoriteta, pa ne z italijanske strani. Vojna je na področju nevladnih organi- zacij povzročila pravi boom. Zdaj obstaja več kot 100 prostovoljnih organizacij razHčnih velikosti in pomena. Predsednik skupščine občine Center mi je v pogovoru omenil, da veliko ljudi ravno v delovanju teh organizacij najde način, kako osmisliti svoje življenje. Med temi organizacijami je veliko tudi mednarodnih, ki so precej bogate, so pa tudi lokalne. Večina dejav- nosti, ki jih te organizacije izvajajo, poime- nujejo psihosocialna pomoč, kar pomeni, da ne gre za trdo jedro duševnega zdravja oz. za težje stiske. Ciljne skupine so otroci, ženske, begunci in ljudje, ki so doživeli travme povezane z vojno. Obstaja vrsta svetovalnic, ki so večkrat kar v zdravstvenih domovih. V njih delujejo različni profili strokovnjakov: veliko socialnih delavcev, pedagogov, nekaj psihologov, pa tudi zdrav- nikov in psihiatrov. V teh svetovalnicah so razvili slog dela, ki je v Bosni razmeroma nov in drugačen od tradicionalne institu- cionalne prakse. Slog dela je precej bolj sproščen, dostopen in prijazen. Je tudi bližje skupnosti, strokovnjaki hodijo k strankam na dom, med vojno pa so se tudi naučili uporabljati pičla sredstva, ki so jim bila na voljo v skupnosti, npr. organizirati vzajemno pomoč ipd. Veliko strokovnjakov dela hkrati v javnih službah in prostovoljnih organizacijah (delati v prostovoljnih, zlasti tujih orga- nizacijah v Sarajevu pogosto pomeni dober zaslužek, saj jih velikokrat plačujejo medna- rodne organizacije, biti zaposlen v javnem sektorju pa vseeno zagotavlja varnost glede penzije in stalnosti zaposHtve). Kljub temu pa obstaja med obema sektorjema prepad. Strokovnjaki, ki delujejo v obeh tipih organizacij, dostikrat izvedejo identitetni razcep, ki jim omogoča, da delujejo v dveh območjih, ki kakor da nimata ničesar skupnega. Psihiatrinja, ki npr. dela v bolnici, popoldne pa v v svetovalnici ali samopo- močni organizaciji, dostikrat pojmuje ti dve službi kot dve različni stvarnosti. V eni se dela tako, v drugi pa drugače. Večina strokovnjakov z veseljem sprejema nove izkušnje in nove oblike, zlasti izkustvenega usposabljanja, ki ga ponujajo nove prosto- voljne organizacije. To velja tudi za večino direktorjev javnih služb (npr. direktorjev centrov za socialno delo), včasih pa pride tudi do odporov (npr. podrejenim prepo- vedo obiskovanje seminarjev ali sodelo- vanje pri delu svetovalnice). Srečal sem se s predstavniki štirih organizacij: Catholic Relief Service (CRS), Corridor, Health-Net International in Domino. CRS je velika prostovoljna orga- nizacija iz Združenih držav. Njena bosanska ekspozitura ima približno 20 zaposlenih in vodi več projektov. Govoril sem s Šejlo Kulenovič. To je mlada zdravnica in akti- vistka na področju psihosocialnega dela. Med vojno je delala za »Zdravnike brez meja« (Médecins sans frontières) in še vedno dela na tem področju. CRS vodi različna usposabljanja za ljudi, ki delajo v svetovalnicah za ljudi z vojnimi poškod- bami. Skupaj s socialnimi službami usta- navljajo mrežo svetovalnic po vsej Bosni. Večina svetovalcev je socialnih delavcev in Šejli se zdi, da so socialni delavci prav po svoji izobrazbi najbolj ustrezni kadri za to delo in tovrstno usmerejnost. Vendar po- trebujejo še dodatno usposabljanje. Je pa njihovo delo precej izveninstitucionalne narave in je spremenilo njihova stališča do stroke, pa tudi slog dela. To je tudi edina organizacija, ki je kaj storila v smeri 141 POROČILO ozaveščanja uporabnikov. Corridor je manjša, a za slovenske razmere še vedno velika prostovoljna organizacija. Pravijo, da dejstvo, da so bosanska organizacija, pomeni, da imajo manj denarja. Opravljajo podobno delo kot GRS in »Zdravniki brez meja«, se pravi svetovanje. Vodijo nekaj svetovalnic in usposabljajo ljudi izven Sarajeva. Izdajajo časopis. Dejavni pa so tudi v mikro projektih ponovnega vzpostav- ljanja zaupanja in drugih socialno psiho- loških vsebin, povezanih z vojno in odnosi med etnijami. So humanistično usmerjeni, člani tima v povprečju malo starejši kot v drugih organizacijah. Health-Net\ç: sestrska organizacija z »Zdravniki brez meja«. Če so zdravniki brez meja predvsem organizacija, katere namen je neposredna pomoč ljudem v stiski, pa je Health-Net organizacija, ki je prišla v Bosno po odhodu MSF in je njen namen prispevati k izobraževanju in raz- voju služb v miru. Obdržala je infrastruktu- ro svoje predhodnice (npr. pisarne v sklopu koševske bolnišnice). Društvo Domino je verjetno edino, ki se ukvarja s stiskami ljudi, ki nosijo nalepko psihiatričnih bolnikov. Že več mesecev nazaj so ustvarili mobilno terensko službo za oskrbo ljudi na domu. Pred nekaj tedni pa so ustanovili prvo stanovanjsko skupino. Delujejo pod pokro- viteljstvom Sozial-Exit, organizacije iz Linza, ki je ena izmed pionirskih organizacij na področju duševnega zdravja v skupnosti. Oddelek za socialno delo na Fakulteti političnih znanosti je med vojno zapustila večina predavateljev. Vztrajala sta le dr. Dervišbegovič in dr. Klajič. V enem letu si je precej opomogla, sedaj je tam zaposleno okoli deset ljudi. Imajo 30-40 študentov in študentk v 2. letniku (prvi je skupen za celo fakulteto), pa samo po 10 v tretjem in četrtem. Osip je zlasti posledica povojnih razmer, ko si ljudje težko privoščijo študij. Pri odelku je tudi Center za socialne razi- skave, ki so ga ustanovili s pomočjo sredstev Unicefa. Lotili so se nekaj mednarodnih ra- ziskav v sodelovanju s švedskimi in nemški- mi institucijami (Alice Salomon iz BerUna). Teme so marginalizacija otrok, socialna oza- dja samomorov po vojni in druge. Posebne- ga študija duševnega zdravja še nimajo, pač pa dr. Cerič predava socialno psihiatrijo. SKLEPI Vsi moji sogovorniki so bili mnenja, da je Tempusov projekt za področje duševnega zdravja v skupnosti potreben in zaželen. Poleg potrebe, da bi obstajalo izobraže- vanje na univerzitetni ravni za to področje, zlasti za podiplomce, obstaja tudi potreba po centru, ki bi zagotavljal vsaj nekaj koordinacije in dajal podporo ljudem, ki na tem področju delajo. Pomembna naloga takega centra bi bila integracija izkušenj, ki so jih bosanski strokovnjaki pridobili med vojno, s splošnim znanjem o dušev- nem zdravju v skupnosti. To pomeni na- slednje: med vojno so se bosanski stroko- vnjaki naučili marsičesa, kar je uporabno v mirnodobnem duševnem zdravju nasploh, in iz sodelovanja se lahko veliko naučimo o duševnem zdravju nasploh. Morda se tuji sodelujoči v projektu naučimo celo več. Hkrati pa je pomembno, da se izkušnje iz vojne ne pozabijo, da se jih ne odpiše, kot se večkrat zgodi, kot nekaj, kar smo počeli med vojno, temveč da se jih ohrani tudi v drugačnih okoliščinah. Na primer, da se znanje o uporabi virov, ki so na voljo v skupnosti, neguje in oplemeniti s spretno- stmi in načini skupnostnega pristopa duševnemu zdravju. Način poučevanja bo moral biti torej precej dialoško usmerjen in utemeljen na proučevanju procesov, ki se odvijajo v Bosni. Izdelovanje načel sistema duševnega zdravja v skupnosti in izdelava konceptualnega zemljevida bi moral izhajati prav iz tega. Druga, vzpo- redna integracija, ki čaka, pa je integracija nastalega prostovoljnega sektorja v sistem duševnega zdravja. Ta sektor je v Bosni precej živahen in dinamičen, hkrati pa se mora »naučiti«, kako delovati v miru in sodelovati z novimi javnimi službami. Velja pa tudi narobe, da se imajo nove javne službe priložnost veliko naučiti od njih. Zlasti pa morajo preživeti obdobje, ko bo mednarodna pomoč usahnila. Vito Flaker 142 PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD VISOKE ŠOLE ZA SOCIALNO DELO ZA LETO 1997 Na svečanosti, ki je bila 7. februarja 1998 v prostorih Visoke šole za socialno delo, je dekan dr. Blaž Mesec podeHl Prešernove nagrade študentom VŠSD za leto 1997. Prešernove nagrade študentom VŠSD se dodeljujejo za naloge, pripravljene za vnaprej predpisane teme, lahko pa tudi za druge naloge, če ustrezajo merilom in so predložene po veljavnem postopku. Vsako leto je mogoče nagraditi največ tri dela. Odboru za Prešernove nagrade študen- tom VŠSD je bilo do roka predloženih sedem del. Po sklepu odbora sta jih stro- kovno ocenila dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in dr. Bernard Stritih. Na podlagi njune ocene je odbor soglasno sklenil, da Pre- šernove nagrade za študente VŠSD za leto 1997 prejmejo: • Polona Erlah in Simona Žnidarec za nalogo: Trening asertivnosti. Mentor dr. Srečo Dragos. • Marjetka Koren: Mladoletniško pre- stopništvo — pomen in vloga socialnega dela pri izvajanju nezavodskih vzgojnih ukrepov. Mentor dr. Blaž Mesec. • Nataša Radonjič: Razveza zakonske zveze in prenehanje zunajzakonske skup- nosti v slovenski pravni ureditvi. Mentorica dr. Andreja Kavar Vidmar. Utemeljitve za podelitev Prešernovih nagrad, ki jih je pripravil dr. Bernard Stritih, so naslednje: POLONA ERLAH IN SIMONA ŽNIDAREC: TRENING ASERTIVNOSTI Tema naloge je za slovensko socialno delo v sedanjosti zelo pomembna. V naših službah socialnega varstva smo dosegli visoko stopnjo strokovnosti pri izvajanju različnih storitev, več pozornosti pa je treba posvetiti samouveljavljanju naših klientov. Tema asertivnosti pa je nedvomno pomem- bna tudi za izvajalke in izvajalce strokovnih oblik pomoči, kakor tudi za vse številnejše prostovoljne sodelavce. Celotno gradivo naloge je razdeljeno v tri glavne sklope: 1. Teoretični uvod, kjer avtorici opišeta tiste teoretične teme, ki so pomembne za razmišljanje o praktičnem delu. Uvod je napisan trezno in popolnoma ustreza po- trebam drugega dela. 2. Drugi sklop, ki zavzema večji del naloge, saj šteje kar osemdeset strani, ima naslov: Struktura izvedbe treninga asertiv- nosti. To je prikaz poteka treninga v dva- najstih stopnjah. Vsaka stopnja je prikazana v posebnem podpoglavju in je tematsko opredeljena že z naslovom. Vsebine pogla- vij v tem delu naloge se nizajo tako, kot naj bi se oblikovala nova vprašanja oziroma miselne vsebine, iz katerih udeleženci v vsaki stopnji treninga prihajajo do novih doživetij. V tem delu sta avtorici izhajali iz angleških konceptov, a navajata tudi svoje izkušnje. 3. V zadnjem sklopu sta avtorici prikazali izkušnje svojega dosedanjega dela pri izva- janju tovrstnih treningov. Na koncu najde- mo tudi domišljene predloge za nadaljnje delo na tem področju. Delo ima vse kvalitete strokovnega projekta in je izdelano v skladu z didaktično metodiko. Zlasti v zadnjem delu je izrazit avtorski raziskovalni pristop. Delo, ki sta ga obe avtorici opravili nedvomno predstavlja utiranje novih poti za uspešno socialno delo, ki bo v korist uporabnikov, družbe in socialnih delavcev samih. 143 POROČILO MARJETKA KOREN: MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO - POMEN IN VLOGA SOCIALNEGA DELA PRI IZVAJANJU NEZA VODSKIH VZGOJNIH UKREPOV Diplomsko delo z gornjim naslovom je avtorica zagovarjala pred diplomsko komi- sijo Visoke šole za socialno delo in dobila odlično oceno. Tema naloge govori o tistem področju socialnega dela, ki morda nosi največjo družbeno odgovornost. Mladolet- no prestopništvo zahteva stalno raziskova- nje, ker se tudi stalno spreminjajo oblike prestopništva mladih. Po drugi strani pa je treba na to področje dela vnašati vedno nova strokovna spoznanja. Prestopništvo mladih lahko razumemo tudi kot klic in kot izziv za iskanje novih — kreativnih in družbeno inovativnih odgovorov. Gradivo naloge je organizirano v sedem poglavij: 1. Prvo poglavje je teoretični uvod, ki obsega ravno polovico naloge in je raz- deljen na deset tematsko zaokroženih podpoglavij. V tem delu naloge je avtorica izhajala iz prikaza fenomenologije mlado- letniškega prestopništva. Sledi prikaz kon- ceptov, s katerimi si razlagamo etiologijo. Teoretični uvod se konča z izčrpnim prikazom pravne ureditve in metodičnih postopkov socialnega dela z mladoletnimi prestopniki. 2. Druga polovica naloge obsega empi- rični del. Avtorica je v opredelitvi problema definirala svoj pristop tako, da je dala enak pomen: a) uporabi strokovnih načel, b) upoštevanju individualnih razlik dru- žinskih kontekstov, c) upoštevanju individualnosti posamez- nih oseb s katerimi je pri praktičnem delu prihajala v stik. Avtorica je v začetku vsakega od petih primerov poskušala razviti tako opredelitev problema, da bi si pridobila sodelovanje ne le vseh petih mladostnikov, ampak tudi sodelovanje pomembnih oseb iz njihovih okolij. To je v nalogi izrazila takole: »Pou- dariti moramo, da so potrebni pri reševa- nju, in jim razložiti specifičen cilj njihovega sodelovanja.« Avtorica je posvetila posebno pozornost sprejemanju dogovorov, ki jih je poskušala uporabiti kot temelj za sodelovanje. Pri tem je pokazala veliko spretnosti in si je pridobila pomembne izkušnje. Posebna odlika v prikazih praktičnega dela je fleksibilno iskanje poti, ki je v določeni situaciji mogoča. Avtorica se ni ustavljala ob težavah sodelovanja z družinami in s posameznimi sodelavci šol, znala je poiskati vedno nove možnosti. V poglavju Sklepi je avtorica svoje izkušnje in odkritja strnila v osmih točkah, ki bodo lahko koristen pripomoček števil- nim socialnim delavcem, pa tudi dragocen prispevek naši teoriji socialnega dela. NATAŠA RADONJIČ: RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE IN PRENEHANJE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI V SLO VENSKI PRA VNI UREDITVI Že naslov naloge pove, da v fokusu naloge pravzaprav ni socialno delo, ampak pravna ureditev področja, ki pa je že samo osred- njega pomena za socialno blagostanje številnih otrok in odraslih. Tema naloge je nedvomno pomembna za socialno delo, ker urejanje življenja članov razpadlih družin- skih skupnosti tudi od socialnih delavcev zahteva dobro poznavanje pravne ureditve. Avtorica je celotno gradivo naloge organizirala v osem poglavij. Prvi dve poglavji podajata pregled pravne ureditve za različne oblike družin- skih skupnosti in vsebujeta koristne infor- macije za ugotavljanje pravnih posledic različnih odločitev, dejanj in dogodkov pri posameznih članih odnosnih sistemov. Tretje, četrto in peto poglavje govorijo o različnih vidikih razveze ozirom^No prenehanju družinskih odnosnih sistemov. Pri tem je avtorica posvetila posebno pozor- nost pravnim vidikom urejanja vprašanj starševstva. Urejanje življenskih razmer otrok po prenehanju družinskih skupnosti je posebej zahtevna naloga in pogosto zahteva različne oblike pomoči socialnih služb. V šestem poglavju se avtorica posveti predvsem pravnim vidikom pomoči otro- 144 PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD VISOKE ŠOLE ZA SOCIALNO DELO ZA LETO 1997 kom, v sedmem poglavju pa je pokazala nekatere splošne značilnosti, pa tudi sla- bosti našega pravnega sistema. Za teorijo in prakso socialnega dela je posebno pomembno osmo poglavje, ki obravnava pravno ureditev funkcij, ki spadajo v okvir pristojnosti oziroma nalog centrov za socialno delo. Avtorica je ustvarila nekakšen miselni most med pravno ureditvijo in metodičnim socialnim delom, s tem da je opisala tudi svetovalno in mediatorsko vlogo socialnih delavk. O zadnjem poglavju z naslovom predlogi je avtorica prikazala resnično pomembne rezultate svojega dela. V tem poglavju je presegla okvire razmišljanj o pravni ure- ditvi in izoblikovala celo vrsto idej, ki so dragocen prispevek k razvijanju institucio- nalne mreže za pomoč družinam in otro- kom, pa tudi za razvijanje nevladnega sektorja. Komisija za Prešernove nagrade 145 POVZETKI Andreja Kavar Vidmar KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJA Pravnica dr. Andreja Kavar Vidmarje izredna profesorica za delovno pravo na Visoki šoli za socialno delo. Socialno delo lahko opišemo tudi kot pomoč ljudem za kakovostno življenje. Kakovost delovnega življenja vpliva na celotno življenje zaposlenih in na uspešnost delovnih organizacij, je sestavni del integralne kakovosti organizacije. Kakovost delovnega življenja je v veliki meri določena s pravnimi normami. V prispevku so s poudarkom na pravni ureditvi prikazana posamezna vprašanja delovnega življenja, od tradicionalnih, kot sta varnost pri delu in delovni čas, do novejših, kot sta pravica delavcev do zasebnosti in usklajevanje delovnega in zasebnega življenja. Dana je pobuda za proučevanje kakovosti delovnega življenja na socialnem področju. Tanja Lamovec UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI Psihologinja dr Tanja Lamovecje redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, in predsednica društva uporabnikov duševnega zdravja Paradox. V uvodu je okvirno orisan položaj uporabnikov psihiatrije v različnih državah po svetu in pri nas. Splošno znano je, da se uporabniki kljub delno uspeli deinstitucionalizaciji nikjer niso resnično vključili v skupnost. V sestavku so podani tudi novi domnevni razlogi za to. Pojem skupnosti je prikazan z različnih vidikov, na podlagi katerih avtorica utemeljuje nujnost uporabniško vodenih skupnosti, saj lahko le na ta način zagotovimo njihovo organsko rast. Skupnosti, ki jih vodijo strokovnjaki, ostajajo umetne tvorbe, ki zadovoljujejo predvsem potrebe strokovnjakov. Na temelju pregledane literature avtorica domneva, da je večina živih skupnosti religioznega značaja. Pregled vrednot pokaže, da imajo religiozne in uporabniške skupnosti, kot tudi vse vitalne skupnosti nasploh, nekatere skupne vrednote. Avtorica opisuje svoje vtise iz nekaterih skupnosti, namenjenih uporabnikom, ki jih je pobliže spoznala. Povzema sklepe Jeana Vanierja o pogojih, ki so nujni za življenje skupnosti ter o ključnih problemih, ki jih mora vsaka skupnost rešiti. Na koncu so pri- kazani znaki, ki kažejo na rast oziroma propadanje neke skupnosti. Jana Kambič INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE Jana Kambič je dipl socialna delavka. Prvi del članka podaja teoretsko razlago institucionalnih vidikov življenja v domovih za stare. Predstavlja kratke, a izčrpne izseke razmišljanj številnih avtorjev, ki pišejo o domskem varstvu za stare ljudi. Avtorica predstavi razmišljanja, na katerih je gradila raziskovalno nalogo v konkretnem domu. Drugi del članka je ponazoritev konkretnih ugotovitev raziskovalne naloge, ki jih v literauiri še ni bilo zaslediti. Avtorica se pri tem usmeri zlasti na štiri tipe stanovalcev: pasivni, konstruktivni, vdani v usodo in uporniški. Poznavanje in upoštevanje teh tipov stanovalcev lahko na poseben način prispeva k odpravljanju negativnih elementov institucionalizacije. 147 Editor's Notes The present issue is mainly dedicated to an important topic, the quality oftvorking life. The contribution has been written by Andreja Kavar Vidmar. However, to the qual- ity of working life belongs a whole series of things that normally ivouldn't be immedi- ately related to it; amongst them are the rights of people discriminatedfor reasons that belong to the area of»the private« — »ivorking llfe« is an excellent example of a space in which the public and the private are fused. Such a combination is the issue treated by Tanja Lamovec. »Madness« and »sanity«, both are a play of the public and the private that is difficult to determine; they are something defined as »private«, yet agencies from the shere of »the public« are very well known to intervene if that »privacy« is on the wrong side... A similar intervention from the sphere of»the public« may be observed in the cases of the aged discussed Jana Kambič; old age catì only be »a private matter«, but it is also a circumstance for which rather »public« homes for the aged are founded. ABSTRACTS Andreja Kavar Vidmar QUALITY OF WORKING LIFE Dr. Andreja Kavar Vidmar is associate professor of labour law at University of Ljubljana School of Social Work. Social work may be described also as help to the people for quality life. The quality of working life has an impact on the whole life of the employees as well as on the success of their company, it is an integral part of the integral quality of a company. It is to a great extent determined by legal norms. With a stress upon legal regulations, the paper deals with individual issues of working life, from the traditional ones such as safety at work and working time, to the resent ones such as the right of the workers to privacy and the reconciliation of working and private life. An initiative is offered to study the quality of working life in the field of social work. Tanja Lamovec USERS' MOVEMENT AS A RECONSTRUCTION OF COMMUNITY Dr. Tanja Lamovec is professor at University of Ljubljana Faculty of Art, Department of Psychol- ogy, and Chair of Paradox, an association of mental health users. As a starting point some reflections on the contemporary situation of users of psychiatry in vari- ous countries, including Slovenia, are outlined. There is a wide agreement that users are not properly integrated into their respective societies despite the partial success of deinstitutional- isation. A new explanation of this fact is tentatively offered. The concept of community is re- viewed in some detail and the development of users-led communities is argued for. The commu- nities established by professionals usually lack proper value orientation and growth potential and thus remain artificial pseudocommunities. Probably the most vital communities nowadays are the religious ones. Similarities among religious and users' communities value orientation, as well as with successful communities in general, are outlined. Based on the experience of Jean Vanier, some conditions of viable communities as well as the crucial problems to be addressed are presented. Signs of growth and decay of a community are pointed out. Jana Kambič INSTITUTIONAL ASPECTS OF LIFE IN HOMES FOR THE AGED Jana Kambič is a practising social worker The first part of the paper presents short, yet pregnant, passages from the works on institutional care for the aged, replete with the author's own deliberations. The second part offers the find- ings of a research the author has conducted in such an institution. Among these, four types of residents stand out: the passive, constructive, resigned and rebellious types. To acknowledge them and take them into account may contribute to the working off of some negative elements of institutionalisation. 150 I Na zalogi: Judith Lewis Herman, Carol-Ann Hooper, Liz Kelly, Birgit Rommeispacher, Valerie Sinason, Moira Walker Spolno nasilje Feministične raziskave za socialno delo Predgovor Darja Zaviršek Zbirka Ženske in duševno zdravje Cena 2500 SIT Traudì Mihalič, Milan Ambrož Samorazvoj za konkurenčnost organizacije Zbirka Management v socialnem delu Cena 2940 SIT Knjigi lahko naročite pisno ali po telefonu na uredništvu Socialnega delal Kako naj bo urejeno besedilo za objavo v časopisu Socialno delo (nova, popravljena novodilal) • Besedilo je treba oddati hkrati v izpisu in na disketi. Izpis naj ima dvojen razmak med vrsticami. • Disketa naj bo standardna »mala«, tj. 3,5 palčna disketa. Besedilo na njej naj bo zapisano v enem od standardnih programov za DOS ali Windows, lahko pa tudi v formatu ASCII ali .txt (vendar brez preloma vrstic). • Besedilo na disketi naj bo neformatirano, brez pomikov v desno, na sredino, različnih velikosti črk ipd. Ne uporabljajte avtomatičnega številjenja odstavkov ali naslovov! Vse posebnosti, kijih želite v tisku, naj bodo pripisane med znamenjema < >. Za citate, opombe, naslove ipd. bomo uporabili naš standarden tisk. • Kurzivo ali podčrtavo (kar je ekvivalentno) uporabljajte samo za poudarjeno besedilo, v referencah kakor pri zgledih spodaj (za naslove knjig in revij) in za tuje besede v besedilu, ne pa za naslove razdelkov v besedilu ipd. • Ves tekst, vključno z naslovi, podnaslovi, referencami itn., naj bo pisan z malimi črkami, seveda pa upoštevajte pravila, ki veljajo za veliko začetnico. Če bi iz kakšnega posebnega razloga želeU, da so deh besedila v samih velikih črkah, pripišete »«. Tega pravila se ni treba držati le, če citirate besedilo, ki je že pisano tako. • Opombe k besedilu naj bodo pomaknjene na konec besedila. Ne uporabljajte računalniškega formata opomb {ne pod črto ne na koncu)! V glavnem besedilu označite opombo z njeno zaporedno številko takoj za besedo ali ločilom, in sicer v pisavi superscript. V tej pisavi naj bo tudi številka pred besedilom opombe. • Grafični materiah naj bodo izrisani v formatu A4 in primerni za preslikavo. Upoštevajte, da je tisk črno-bel. Če so grafike računalniško obdelane, se posvetujte z uredništvom. • Literatura naj bo razvrščena po abecednem redu priimkov avtorjev oz. urednikov (oz. naslovov publikacij, kjer avtor ali urednik ni naveden), urejena pa naj bo tako (pri reviji navedete strani, kjer se članek nahaja, za dvopičjem, pri zborniku pa v oklepaju): Antropološki zvezki 1 (1990). Ljubljana: Sekcija za socialno antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu. D. Bell, P. Caplan, W. J. Karim (ur.) (1993), Gendered Fields: Women, men and ethnography. London: Routledge. J. D. Benjamin (1962), The innate and the experiential. V: H. W. Brosin (ur.), Lectures in Experimental Psy- chiatry, Pittsburg: Univ. Pittsburg Press (81-115). J. Chaseguet-Smirgel (1984), Пе Ego Ideal: A psychoanalytic essay on the malady of the ideal New York: Norton. - (1991), Sadomasochism in the perversions: Some thoughts on the destruction of reality./ Amer. Psychoanal Assn., 39: 399415. G. Čačinovič Vogrinčič (1993), Družina: pravica do lastne stvarnosti. Socialno delo 32,1-2: 54-60. Didier-Weil et al (1988), El objeto del arte. Buenos Aires: Nueva Visión. A. Miller (1992), Drama je biti otrok. Ljubljana: Tangram. D. W. Winnicot (1949), Mind and its relation to the psyche-soma. V: - (1975), Through Pediatrics to Psy- choanalysis. New York: Basic Books (77-98). Številka letnika revije ali volumna dela je del naslova. Podnaslov se piše za dvopičjem po glavnem naslovu. S črto na začetku vrstice zaznamujemo, da gre za istega avtorja kakor pri prej navedenem viru; s črto kakor v zadnjem zgledu zaznamujemo, da gre za istega avtorja (zbornika) kakor pri navedenem viru. Avtorjevo lastno ime lahko tudi izpišete. • Reference v besedilu naj bodo urejene po naslednjem zgledu:... (Bell, Caplan, Karim 1986; prim, tudi Didier- Weil et al. 1988)..., in sicer enako, če gre za avtorje ali za urednike (brez »ur.« ipd.). Kadar citirate, navedite tudi stran v viru, npr ...(Miller 1992:121)... Imena istega avtorja ah urednika v zaporednih referencah ni treba ponavljati, npr ...(Chaseguet-Smirgel 1984: 111; 1991: 87)... Če navedba vira neposredno sledi omembi avtorja oz. urednika v besedilu, se njegovo ime v oklepaju izpusti, npr ...po Millerjevi {ibid.)\e... Kadar je referenca edina ah bistvena vsebina opombe, oklepaja ne pišite. Če navajate zaporedoma isti vir, uporabite »op. cit.«, npr:... (op. cit. : 121)... • Vse tuje besede (razen imen) in latinske bibliografske kratice {ibid., etat ipd.) pišite ležeče ali podčrtano. Kjer z izvirnim izrazom pojasnjujete svoj prevod, ga postavite v oglati oklepaj, npr:... igra \play]..., s tem zaznamujte tudi neizrečen ah izpuščen del citata, npr: »... [družina] ima funkcijo...«, »... [...]...«. • Posebna datoteka naj vsebuje povzetek v 10-15 vrsticah. Omembe avtorja naj bodo v tretji osebi. • Posebna datoteka naj vsebuje ^гд/^о informacijo o avtorju (v tretji osebi), npr: Dr. X Y je docentka za sociologijo na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani, podpredsednica Društva socialnih delavcev Slovenije in pomočnica koordinatorja Evropskega programa za begunce. Obvezno pripišite tudi svoj naslov in telefonsko številko! • Če želite, da bi bili v prevodu povzetka ah informacije o avtorju v angleščino rabljeni kakšni posebni strokovni izrazi, jih pripišite med < >. Editorial Board Vika Beve Franc Brine Gabi Čačinovič Vogrinčič Bojan Dekleva Vito Flaker Andreja Kavar Vidmar Zinka Kolarič Anica Kos socia! work Vol. 37, April 1998, Part 2 Published by University of Ljubljana School of Social Work All rights reserved Editor Bogdan Lešnik Deputy Editors Darja Zaviršek (book reviews) Srečo Dragos (research) Jo Campling (international editor) Address of tlie Editors Topniška 33,1000 Ljubljana, Slovenia phone (+386 61) 13-77-615, fax 13-77-122 e-mail socialno.delo@uni-lj.si Editorial Board (cont.) Blaž Mesec Mara Ovsenik Jože Ramovš Pavla Raposa Tajnšek Tanja Rener Bernard Stritih Marta Vodeb Bonač Marjan Vončina contents Andreja Kavar Vidmar QUALITY OF WORKING LIFE 81 Tanja Lamovec USERS' MOVEMENT AS A RECONSTRUCTION OF COMMUNITY 121 Jana Kambič INSTITUTIONAL ASPECTS OF LIFE IN HOMES FOR THE AGED 131 EDITOR'S NOTES & ENGLISH ABSTRACTS 149 Published in six issues per year socialno delo 37 (1998), 2 članki Andreja Kavar Vidmar KAKOVOST DELOVNEGA ŽIVLJENJA 81 Tanja Lamovec UPORABNIŠKO GIBANJE KOT REKONSTRUKCIJA SKUPNOSTI 121 Jana Kambič INSTITUCIONALNI VIDIKI ŽIVLJENJA V DOMOVIH ZA STARE 131 poročili TEMPUS PROJEKT ZA PRESTRUKTURIRANJE SLUŽB DUŠEVNEGA ZDRAVJA PO VOJNI V BOSNI IN HERCEGOVINI (POROČILO IZ SARAJEVA) • Vito Flaker 139 PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD VISOKE ŠOLE ZA SOCIALNO DELO ZA LETO 1997 143 povzetki SLOVENSKI 147 ANGLEŠKI 149 ISSN 0352-795Ó UDK 304+36