UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 56 RAZVIJANJE KOMPETENC PODJETNOSTI PRI POUKU ANGLEŠČINE V GIMNAZIJI Eva Kristan, Šolski center Postojna Developing Competences in Secondary School English Class IZVLEČEK Članek opisuje razvijanje in krepitev kompetenc podjetnosti pri pouku angleščine v okviru nacionalnega projekta PODVIG. Ne samo dobri rezultati, ampak predvsem zadovoljstvo, ki ga občutimo ob vsakem novem opravljenem izzi- vu, nam daje zagon, da vedno znova iščemo drugačne poti in inovativne metode, ki jih poskušamo uspešno vnesti v učni proces in prilagoditi novim generacijam dijakov ter le-te postaviti v njim novo vlogo soustvarjalcev izkustvenega učnega procesa. Dijakom sem želela vzbuditi veselje do učenja jezika na drugačen način, skozi raziskovanje in odkriva- nje znanega in neznanega, skozi spoznavanje naše domovine, o kateri bi govorili s ponosom. Tako je nastala projektna naloga z naslovom »Natural Attractions of Slovenia«. Ključne besede: kompetence, inovativne metode, soustvarjalci, izkustveni učni proces ABSTRACT The article describes the development and strengthening of entrepreneurship competencies in English lessons with- in the national project PODVIG. Not only good results, but above all the satisfaction we feel with each new challenge, gives us the impetus to look for different ways and innovative methods, which we try to successfully implement in the learning process and adapt to new generations of students who are thus assigned a new role of co-creators of the ex- periential learning process. I wanted to motivate students to learn the language in a different way, through exploring and discovering the known and the unknown, through getting to know our homeland, which they would talk about with pride. This is how the task entitled “Natural Attractions of Slovenia” was created. Keywords: competencies, innovative methods, co-creators, experiential learning process UVOD V prispevku bom predstavila, kako so se dijaki 1. letnika gi- mnazije pri pouku angleš čine pogumno spoprijeli z razli č- nimi kompetencami podjetnosti. Pouk tujega jezika nikoli ni enosmerna pot, ampak nam vedno ponuja neskon čno možnosti, kako razvijati razne veš čine, naj si bo pri usva- janju raznih slovni čnih struktur in časov, česar dijaki pra- viloma ne marajo preve č, ali pa ko gre za argumentiranje in vztrajno prepri čevanje nasprotnega pola v okviru malce bolj kontroverzne teme. Razvijanje kompetenc, ki jih poudarjamo udeleženci pro- jekta PODVIG, pravzaprav ni nova stvar, saj ugotavljamo, da veliko tega že dolgo po čenjamo. Med u čnim procesom dijake vedno spodbujamo k samostojnosti in samoinicia- tivnosti, kreativnosti in inovativnosti, pri delu v skupinah pa dijaki zagotovo razvijajo tudi veš čine organiziranosti in reševanja manjših konfliktnih situacij, kriti čnega razmi- šljanja idr. Po drugi strani lahko skozi različne dejavnosti v okviru projekta Podvig vse naštete kompetence ozavestimo in bolj poglobljeno razvijamo na višjem nivoju. Zaradi kom- pleksnosti naše projektne naloge, opisane v nadaljevanju, se je bilo nemogo če osredotočiti le na eno kompetenco, kajti vsebine in aktivnosti iz različnih predmetov, vpetih v celoten proces in izvedbo, so dijake ves čas “nagovarjale” k razvijanju in krepitvi ve č različnih kompetenc. O IDEJI IN RAZLOGIH ZA PROJEKTNO NALOGO Velikokrat se zgodi, da so najboljši rezultati tistih idej, ki se porajajo spontano in nepri čakovano, v trenutkih po pouku, ko sama pri sebi reflektiram izpeljano uro in odziv dijakov. Tokratna ideja pa se je porodila prav med u čno uro o počit- nicah in potovanjih, med usvajanjem novega besediš ča o po- čitnicah in potovanju po slavni ameriški poti Route 66. Med raziskovanjem kulturnih elementov pri tujem jeziku se mi vedno pojavi vprašanje, kako lahko dijaki z njihovim znanjem jezika, poznavanjem domovine ter lastnimi izkušnjami pri- merjajo kulturne razlike med državami, to znanje nadgradijo ter ga ustrezno uporabijo v razli čnih življenjskih situacijah. Zagotovo sta dva bolj pomembna elementa učnega procesa tudi osmišljanje in nadgradnja enostavnih u čnih vsebin, kot so v našem primeru ‚po čitnice in potovanja‘. V dolo čenem segmentu lahko postane tema za dijake prelahka, nezanimiva ali pa celo preve č trivialna, skozi druga čno doživetje, izkušnje in nova odkritja pa dobi neko dodano vrednost. Zato smo se lotili raziskovanja bolj ali manj znanih sloven- skih poti, destinacij, naravnih in kulturnih znamenitosti ter naš izziv poimenovali ‚Natural Attractions of Slovenia‘. Vse vsebine v sklopu enote Travellers‘ Tales iz u čbenika Insight Intermediate smo obravnavali v skladu z u čnim UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 57 načrtom in krovnimi cilji, vendar pa so tokrat služile kot osnova, na kateri smo gradili in razvijali kompetence POD- VIG-a, ne samo veš čin bralnega in slušnega razumevanja, učenja besediš ča, sporazumevalnih zmožnosti in tvorjenja besedil raznih vrst. Od prve kratke meditacije, ko smo oživljali spomine na poletne počitnice, do možganske nevihte, ko se je v glavah dijakov kar bliskalo od idej, kako po čitnice, potovanja ali krajše izlete podoživeti med šolskim časom v omejenem prostoru, je minilo malo časa, smo pa namenili celotnemu ustvarjalnemu procesu približno deset ur v okviru pouka angleščine, k temu so dijaki prišteli še nekaj dodatnih ur samostojnega in skupinskega dela v njihovem prostem času doma in “na terenu”. Za predstavitve v razredu in evalvacijo smo porabili dodatne štiri ure. Zanimivo dejstvo in hkrati tudi prvi razlog za naš izziv, ki bi ga izpostavila, je, da večino vsebin v tujem jeziku dijaki usvojijo v zaprtem prostoru, doma ali v šoli. V opis ‚te- rensko delo ali u čenje na terenu‘, ki se mogo če izvaja bolj v okviru naravoslovnih ali nekaterih drugih družboslovnih predmetov, bi lahko vklju čili tudi razne izlete ali potovanja, ki jih posamezna družina organizira zase, vendar pa so to velikokrat morebiti le po čitnice oziroma oddih brez doda- tnih vsebin, v časih so to potovanja v tujino, redkeje pa, kot ugotavljamo, izleti po bližnji okolici ali širši domovini. Za uspešno opravljeno nalogo so se bili dijaki tokrat primorani odpraviti na teren, saj prihajajo iz razli čnih krajev in bi bilo organizacijsko prezahtevno izvesti vse dejavnosti med šol- skim časom. Drugi razlog je bil, da si v časih najstniki niti ne želijo več na počitnice ali izlete s starši, mogo če te možnos- ti sploh nimajo, hkrati pa, ko ostajajo v bolj ali manj varnem in udobnem zavetju svojega doma, prek raznih družabnih omrežij občudujejo fotografije lepot našega planeta in si po tihem to tudi želijo doživeti v realnosti, vendar raje v družbi sovrstnikov. Izziv za roditelja ali u čitelja pa je, kako mladim predstaviti drugo dimenzijo popotovanja in raziskovanja in jih vsaj poskušati prepri čati, da je tudi doma “trava zelo ze- lena” ter da je naša bližnja okolica še kako živa, zanimiva in prijetna za raziskovanje. Ko smo idejo osmislili in ji dodali še možnost igre vlog kot osebni element, so dijaki sprejeli izziv in naše popotovanje se je za čelo. NAČRTOVANJE, ORGANIZACIJA IN CILJI "DRUGAČNIH" UČNIH UR Veliko časa sem posvetila vprašanju, kako zapisati navodila za delo, da bi bila dovolj kratka in enostavna, hkrati pa dija- kov ne bi omejevala pri razmišljanju in ustvarjanju. Želela sem, da so dijaki v svojih idejah izvirni in uporabijo pred- vsem svojo domišljijo poleg oprijemljivih pripomo čkov, namigov in informacij. Za njih pa je bilo zelo pomembno tudi vedenje, zakaj se lotevajo take naloge, kaj bodo z njo pridobili in katere kompetence bodo razvijali. Izbrala sem teme, ki mlajšim dijakom niso tako poznane, kljub temu da so zelo aktualne. Odlo čila sem se, da jim predlagam raziskovanje ekoturizma v regiji, odkrivanje manj znanih tu- rističnih ciljev po manj prehojenih poteh, preživljanje oddiha znotraj meja naše domovine, vse pa s poudarkom na odgo- vornem turizmu. O turizmu in razli čnih vrstah po čitnic ter popotnikov smo se veliko pogovarjali pri pouku angleš čine v okviru redne snovi. Tako so se že predhodno nau čili nekaj uporabnega besediš ča ter dobili razne namige, kako za četi z nalogo, sami pa so tudi konstruktivno predlagali, kako in v kakšnem časovnem okviru izpeljati projekt. Pri pouku angleš čine so dijaki že vajeni dela v parih ali skupinah, glede na sedežni red. Pri projektnem delu je bila potrebna druga čna organizacija. Dijaki so se razdelili v 5 skupin glede na njihovo regijo oziroma kraj bivanja, pri čemer so se v skupine povezali tudi dijaki, ki se v šoli ali v prostem času po navadi ne družijo in se pred vstopom v srednjo šolo niti niso (dobro) poznali. V skupinah je bilo od 4 do 6 dijakov. Vsaka skupina je dolo čila vodjo ter si sporazumno izbrala svojo temo in na čin predstavitve, sku- pine pa so se morale prek svojih “bolj popularnih” kanalov sporazumevanja, ki jih ponuja moderna tehnologija, same dogovoriti glede izbora, saj je bil eden od pogojev, da se teme in načini predstavitev ne ponavljajo, ampak je vsako delo zase avtenti čno. Česar se dijaki niso uspeli dogovoriti v razredu, so se dogovarjali v njihovem prostem času prek Zooma ali njim vše čnih aplikacij. Vsaka skupina si je izbrala eno od naslednjih tem: - Ecotourism in our region - The road(s) less travelled - Off the beaten track – exploring new places - Being responsible tourists and travellers - A staycation – supporting the local community Za začetek so dijaki dobili namig, da doma poiš čejo kakšno turistično brošuro ali pa se sprehodijo do najbližje turisti č- ne agencije in tam povprašajo za pomoč. V nadaljevanju so lahko uporabili tudi e-gradiva ter preverjene podatke na spletu, kar so poiskali sami ter znotraj skupine in z mojo pomočjo presodili o njihovi uporabnosti in vrednosti. Izbi- rali so njim dostopna in u činkovita orodja ter pripomo čke, hkrati pa iskali inovativne pristope k reševanju problemov, skupaj z veliko mero kriti čnosti do svojih lastnih idej ali idej drugih udeležencev. Uspešno so uporabili tudi veliko tehni čnega znanja glede uporabe računalnika in spleta, ki so ga pridobili že pred vstopom v srednjo šolo ali pri pouku informatike v gim- naziji. Opremljeni z raznovrstnimi u čnimi in lastnimi snemalnimi pripomo čki so se v časih znašli v situaciji, ko so morali preudarno izbirati med danimi možnostmi, tudi zaradi načina predstavitve, ki so si ga dolo čili. Izbrali so lahko eno od naštetih možnosti: - snemanje in predvajanje kratkega igranega filma, ki vključuje igro vlog (npr. turisti čni vodič, ki vodi turiste po okolici in razlaga o znamenitostih, lokalnih poseb- nostih, eko kmetijah, zgodovini, geografskih posebnos- tih itd.), - snemanje in predvajanje dokumentarca, ki vklju čuje igro vlog, - snemanje in predvajanje reportaže, ki tudi vklju čuje igro vlog (npr. novinar raziskuje regijo, lokalno ponudbo, se pogovarja z doma čini, z osebami, ki so zadolžene npr. za razvoj turizma ipd.), - snemanje in predvajanje poro čil/oddaje, kjer je glavna tema npr. manj znane znamenitosti v okolici, - PowerPoint predstavitev ene izmed tem, ki jo dijaki podrobno raziščejo + izdelava in oblikovanje zloženke/ turistične brošure z ustrezno razlago in predstavitvijo. Zahtevana dolžina predstavitve je bila 15–20 minut oziroma približno 3–4 minute na dijaka. Delo in predstavitve so kri- tično ocenili v svoji skupini in med skupinami glede na delo, ki ga je vsak posameznik vložil v projektno nalogo in nastop. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 58 Vsaka skupina zase je morala izdelati tudi ‚Glossary‘ – slo- varček novih besed z razlago in prevodi, ki so se jih nau čili med delom in jih bodo s pridom uporabljali v nadaljnji komunikaciji. Med samim projektom so se dijaki zelo povezali in razvijali kompetenci sodelovanja in organiziranja aktivnosti v skupi- ni, skupaj in brez nesoglasij so ‚preskakovali‘ ovire, uporab- ljali razli čne vire in IKT, se u čili nastopati pred ob činstvom, predvsem pa so pokazali veliko inovativnosti in kreativnosti. Eden ve čjih izzivov, kot so navajali dijaki, je bil tudi pisanje scenarija za posamezne vloge, ki so si jih zamislili. Ovire, ki so se pojavile na samem za četku, so bile lahko premagljive, saj so se dijaki precej dobro in zavzeto lotili načrtovanja. Izjema je bila skupina, ki je morala zaradi površnega razumevanja navodil za četi znova, vendar pa so dijaki ta manjši spodrsljaj vzeli v zakup kot primer u čenja na napakah ter se z veliko dobre volje in vneme ponovno lotili načrtovanja dela. REFLEKSIJA IN EVALVACIJA Izjemno dobro so sodelovali tudi dijaki, ki sicer čutijo pri- manjkljaj na dolo čenih nivojih poznavanja tujega jezika, predvsem pri pisnem izražanju ali izgovarjavi težjih besed. Za drugačen pristop k u čenju jezika so se hitro navdušili in od za četnega občutka nelagodnosti ob misli na javno nastopanje so v nadaljevanju razmišljali o tem kot o novem izzivu, k temu je pripomogla misel, da ne bodo ostali sami ter da lahko v vsakem primeru ra čunajo na pomoč sošolcev in učiteljice. Dijaki, ki niso veš či nastopanja ali se zaradi do- ločenih osebnostnih lastnosti temu raje izognejo, so v tem primeru premagali ogromno oviro in se s spodbudo svoje skupine, razreda in u čiteljice uspešno spoprijeli s tremo pred nastopanjem, kar je prineslo dodatno lastno notranjo motivacijo in veliko stopnjo pripravljenosti do soustvarja- nja novih razmer oz. pogojev u čenja tujega jezika, pa tudi iskanja novih ali druga čnih strategij reševanja problemov. Razmišljali so o svojih naporih, o koli čini dela in truda, ki so ju vložili v nalogo, evalvirali so samo predstavitev, nastop, izgovarjavo, pravilno tvorjenje stav čnih in slov- ničnih struktur v knjižnem jeziku. Povratne informacije so bile zelo dragocene tako za dijake kot tudi zame u čiteljico. Dijaki so imeli možnost in priložnost konkretizirati svoje delo in dosežke na osebni ravni, znotraj skupine in v razre- du med spremljanjem predstavitev vseh udeležencev. Nekatera načela formativnega spremljanja napredka in načina ocenjevanja so v tem primeru nadomestila klasi čno ustno ocenjevanje. Vrstniško vrednotenje je dijake spod- budilo k presojanju kakovosti lastnega in timskega dela, kritičnemu razmišljanju in podajanju povratnih informacij na višjem nivoju, hkrati jih je spodbudilo k sprejemanju konstruktivnih kritik za izboljšanje dolo čenih segmentov pri predstavitvah, od pravilne in razlo čne izgovarjave do nebesedne komunikacije z ob činstvom, ali pa naravnega in samozavestnega nastopanja brez treme. Po ustrezni samo- evalvaciji ter povratni informaciji, ki so jo prejeli od sošol- cev in u čiteljice, so bili tudi ustrezno števil čno ocenjeni, kar je pripomoglo k motivaciji in snovanju novih projektov. SKLEP Izkustveno u čenje se je v našem primeru izkazalo kot ve čplasten, predvsem doživljajski, učni proces, v katerega so bili vklju čeni dijaki kot posamezni udeleženci s svojim lastnim razmišljanjem in razli čnimi strategijami usvajanja znanja skozi pridobivanje in njim lastno doživljanje izku- šenj, hkrati tudi kot udeleženci v skupini, aktivno vpleteni v delo organizacije, kjer je bil pretok informacij hitrejši, vendar selektivnejši. Nadgradnja opisanemu procesu je bilo razmišljanje (samorefleksija in refleksija) o celotni izkušnji na ve č ravneh. Po uspešno opravljenem izzivu sem dijake povabila, da svoja razmišljanja o ‚druga čnem‘ načinu dela strnejo v kratke povzetke. Njihovi zapisi so potrdili, da je bil namen projektne naloge dosežen ter da si takega na čina učenja jezika in razvijanja kompetenc v prihodnje še želijo: » Z dobro mero sodelovanja, organiziranja, iznajdljivosti, prilagajanja in predvsem potrpljenja smo naposled le pre- magali ovire in se znašli.« » Naša skupina si je izbrala temo o odgovornem turizmu. Z nalogo smo se spoprijeli z veliko dobre volje in polno mero zagnanosti. Najprej smo raziskali to področje in se izob- razili o temi. Čeprav zveni pojem zelo enostavno, smo se naučili veliko novih stvari. Ko smo se spoznali s temo, smo napisali scenarij za video.« » Delo je bilo zanimivo, saj smo bolje spoznale okoliške kraje ter se tudi med sabo bolje spoznale in ustvarile nova prijateljstva.« » Izvedel sem tudi nove informacije o teh zanimivih krajih, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo.« » Razvili smo nova znanja urejanja videoposnetkov, PowerPoint predstavitev in se nau čili veliko angleških besed. Kon čni izdelki so bili res nekaj posebnega v dobrem smislu: dijaki smo se znašli in iz doma čega fotelja posneli zaigrane dialoge kar po Zoomu ali v naravi vsak v svoji regiji.« » Naloga nam je bila všeč, saj je razbila monotonost in nam poživila dneve. Zelo nam je bilo pogodu, da smo lahko dali naši domišljiji prosto pot in se pri tem zelo zabavali.« Glede na potrebe in zahteve u čnega na črta, ki vodijo do za- želenega uspešno opravljenega cilja – splošne mature, smo prijetno temo smiselno vkomponirali v širše okvire in šli prek njih, hkrati pa nismo izgubili časa za snov, ki jo je bilo treba predelati v skladu s standardi znanja iz u čnega načrta, in smo tako lahko udejanjili vse poglavitne cilje pouka. Angleščina kot predmet je lahko vedno zanimiva oziroma predstavljena na druga čen način, vendar pa dinamika pouka skozi projektno timsko delo dobi nove razsežnosti. Kljub temu da so najstniki ve čino svojega vsakdana hote ali nehote v nenehnem stiku z angleš čino in jim posledično zaradi nešteto informacij, ki so jih neprestano deležni, določene vsebine pri pouku postanejo dolgo časne. Stalen stik z različnimi neformalnimi in bolj zabavnimi vsebinami na spletu jim vse preve čkrat daje lažen ob čutek, da se znajo suvereno, teko če in pravilno sporazumevati v angleš čini. V našem primeru je imelo u čenje na “druga čen” na čin izra- zito pozitivno nasproten u činek in smo “tisto, kar moraš”, uspeli spremeniti v “tisto, kar si želim in ho čem”, s tem pa so dijaki prevzeli odgovornost za svoje delo, u čenje ter razvoj kompetenc samoiniciativnosti, kriti čnega razmi- šljanja, refleksije in samoevalvacije. Utrdili in nadgradili so predhodno znanje tujega jezika, hkrati so pridobili in pog- lobili neko splošno znanje iz drugih predmetov in podro čij, na primer geografije, zgodovine, turizma in novinarstva. Ker dijaki niso bili pod časovnim pritiskom, ampak so imeli v veliki meri možnost sami aktivno na črtovati in ustvarjati učni proces, je bilo delo na bolj sproš čen in tudi zabaven način temeljiteje opravljeno, končni izdelki pa so avtenti č- ni, zanimivi in poučni.