Vodnikove m Uredil France Levstik. v Izdala in založila V MATICA SLOVENSKA. 1869. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Vodnikove Uredil France Levstik. Izdala in založila MATICA SLOVENSKA. 1809. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. jHZf.Sfi' Prejeto od urada za opravljanje imovine upornikov Naj pesen umčtna , Naj merjena bo, Nikdar ni prijetna, Alk' žali uho. Zgodovinska črtica o Vodnikovem rokopisu. V. Vodnikova pesniška ostalina je po javni dražbi v roke prišla Matiju Kalištru, bivšemu ljubljanskemu licealnemu knjižničarju. Po istem potu jo je iz Kalistrove zapuščine v roke dobil pokojni ljubljanski knjižničar Mihael Kastelec. In prav na javni dražbi jo je Matica slovenska kupila 3. marcija 1868. leta. T. Vodnikove pesni. Moj spominek, ( do rojen prihodnjih Bo meni verjel, Da v 16tih nerodnih Okrogle sem pel? Ni žvenka, ni cvenka, Pa bati se nič; Živi se brez plenka O pčtju ko tič. Kar mat1 je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnčt'. Redila me Sava, Ljubljansko polj6, Navddle Triglava Me snažne kop 6. Vrš&ca Parnasa Zgol' svojega znam, Inacega glasa Iz gosli ne d&m. Latinske, helenske, Tevtonske učim; Za pevke slovenske Živim in gorim. Ne hčere, ne sina Po meni ne bo, Dov61j je spomina, Me pčsni poj6. Napitek. ifjjrem visoko pit Savico, Lepih pesni hladni vir: Mojstru pevcev na zdravico Naj mi teče ta požir! Stari pevec ne boj se peti! „^eb61'ca! visoko Gori v planine Priletna si upaš 4. Snežne na brine?" Raj' b' letala nizko, 'Zbirala cvetje, Nan&šala mladim 8. Celo poletje!" „„Me matica pošlje Nd golič&ve, Kraljeva me cvetka 12. Vabi v viš&ve"". Hiti nad obl&ke, Nič nič ne mara, Nje rod je nebeški, 16. Nič se ne stara. Ne boj se mi pesen, Bod' si globoko, Naj beli se glava, 20. Stopi visoko! Mej l&sce rumene Ž&pleta svoje. An&kreon sivček N& gosli poje, Mei ldsce rumene 24. Dramilo mojih rojakov. Hloven'c! tvoja zemlja je zdrava, In pridnim nje lčža najprava. * Polip, vinograd, Gora, morj6, Ruda, kupčija Za uk si prebrisane gl&ve, Pa čedne in trdne postave, Išče te sreča, Glej, stv&rnica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat' ne mudi! Lenega čaka Strgan rok&v, Pal'ca beraška, 18. Prazen bok&l. 6. Tebe red6, 12. si zaspan. Ilirija oživljena. apoleon reče: Ilirija vstan'! V^staja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni, Kaj ti me budiš! Daš roko mogočno, Me gori držiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, Izločit' ne morem Skor' svojih otrok. Kdo najde Metulo In Terpo moj grad? Emona, Skardona Sta komaj poznat'. Nazaj spet junake Kdo bode mi dal, Ki jih se spartanski Je vojvoda bal? Od nekdaj snežniki So najina last, Od tod se je naša Razlegala čast. Je Galij an hraber Na Padu, pred njim Doraščen je tresel V ozidju se Rim. Že močen na morju Ilir'jan je bil, K' se ladije tesat' 32. Je Rimljan učil. Počasi pa Rimljan Na vojsko ravna; Se morja navaja, 36. Premaga obd. Široko razgraja Do sedem sto let, Al' sprave sosednje 40. Ni hotel imčt'. Od severja pride Na njega viMr, Nevredne gosp6de 44. Iz viškega vdar'. Zdaj Branci in Gotje In Nemci slov6, Ilir pa v temnice 48. Pozabljene gre. Dve sedem sto s61nec Zarašča ga mah, Napoleon trebit' 52. Ukaže mu prah. Ilirsko me kliče Latinec in Grek, Slovensko me prav'jo 56. Domači vsi vprek. Dobrovčan, Kot6ran, Primorec, Gorčnj'c, Pokolpljan po starem 60. Se zove Sloven'c. 68. 72. 76. 80. Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Ce ve kdo za druj'ga r Naj reče, od kod V Z Bilipom in Sandrom. So 'meli trd boj, Tj" 1 Zveličana bodem, Zaupati smem, Godi se eno čudo, Naprej ga povem. Duh stopa v Slovence Napoleonov, En zarod poganja Prerojen, ves nov. Oprto eno roko Na Galijo 'mam, To drugo pa Grkom Prijazno podam. Na Grecije čelu Korinto stoji, Ilirija v srcu Evrope leži. Korintu so rekli Helensko ok6, Ilirija prstan Evropini bo. Illyria rediviva. Versio verbalis e Slovenico, dieto Vindico. [apoleon dicit: Illyria snrge! — S ur gi tat, suspirat: 4. Quis vocat in lucem? O heros dileete, Num tu me excitas! Porrigis manum potentem, 8. Me ereetam sustines? Quid tibi reddam? — Adspicio circum, Dignoscere nequeo 12. Fere ipsa meam sobolem. Quis inveniat Metulum Et Terpon meam arcem? Emona, Scardona, 16. Vix sunt agnoscenda. Red - iterum fortes Quis mihi -det, Quos laconicus 20. Dux extimuit. Ab antiquo Alpes Sunt nostrum amborum peculium, Hinc nostra 24. Resonuit gloria. Est Gallus strenuus Ad Padum, prae illo Adulta trepiclavit 28. Intra muros Roma. Jam potens maris Illyrius fuit, Qunm naves dolare Romanus discebat. Paulatim Romanus Bella parat; Se mari adsuefacit, Vincit ambos. Late grassatur Circa 700 annos, Ast socialem animum Noluit habere. Ab aquilone venit In illum turbo, Indignos dominos Desuper obruens. Jam Franci et Gothi Et Teutones farna clarent, Illyrius vero in tenebras Oblivionis abit. Bis septem centum soles Supercrescitat eum muscus; Napoleon detergi Jubet de eo pulveres. Illyriam me vocant Latinus et Graecus, Sloveniam me dicunt Indigenae omnes passim. Ragusaeus, Catarinus, Littoris accola, Carniolus superior, Colapianus more antiquo Se vocat Slovenzum. Ab origine hic Colit ista gens, Si scit quis de alia, Dicat: unde? Cum Philippo et Alexandro Fuernnt illis dura bella, Quirites in udo Compescebat ipsorum examen. Magnificata ero, Sperare audeo, Geritur mirum, Prae - istud - dico. Spiritus adflat Slovenos Napoleonis, Progenies pullulat Regenerata tota recens. Innixam unam manum Galliae habeo, Alteram vero Graecis Amice porrigo. In Graeciae fronte Corinthos sita est, Illyria in corde Europae quiescit. Corinthos fuit dieta Graeciae oculus, Illyria annulus Europae fiet. Ilirija zveličana. Iz Dunaja kliče: Ilirija vstan'! Svobodnosti tvoje 4. Napočil je dan. Po starih pravicah Prejemi oblast, In star'mu jeziku 8. Ov&ruvaj čast! Mat' stara Slovenja Se komaj zavč, V očeh ji vesele 12. Igrajo solzč. "C-...---- „Kdo nek' me globoko Podsuto poznd? Besedo prestaro 16. Slovensko mi d&?" „Kdo čisla moj jezik? Kdo zove me mat'? Ga hočem al' oča 20. Al' sina 'menV&t'". v „Cez lastne snežnike Po traku vodd Junake sem svoje 24. Peljala nekda". * „Po hribih, po dolih Razširjen njih rod Prisegnil je slavni 28. Podunavski prod". iN*""V t&me se sklanja V svoj prvični stan; Motnoba odhaja, 32. Ozori se dan. Vindiso zagleda, Vindono od tod — Se blezu zaveda: 36. Zor pride, — od kod? Vindiso predstaršo Hasb urško zibel — Vindono estrajško, 40. Kdaj bivšo svoj dčl. Vindisa, Vindona Slovenski sti b'le, Na Nemcih Slovencu 44. Je Vindec imč. Tam vedno zidali Hasburški so grad, Tu prosto vozili 48. Do morja zaklkd. Ob mejah hrvaških, Prot' Turkom na bran, Nedavno vstrahVali 52. BePgradski div&n. Hasburci vindiški Poznajo svoj vir; Le oni me znajo, 56. Ak' nihče nikdar. Po kratki ločitvi, Tolažen spomin! Prestala sem južnih 60. Sovražnikov drenj. Od starega debla Kdo hče nas ločit'? Dok sila francoska Ne mogla odbit'? Napoljon, ne sebi Ne meni izvčst, Razmčta, razgraja, Vse tare pod pest. Popravdne starine Ovrže mladin'c, Navlaka novine Onddnšnji mravljin'c. Jederno začutim, Kam zeva še dalj', Ne misli mi biti Ne oča ne kralj. Otroke mi zabit' Domačih besed Jih sili, ko vsaki Presilež popred. Vidčvšo, da z mano Resnice mu ni, Za svoja detetca Me v živo skrbi. Bog videl, za res sem Zdih'vdla na skriva', Po staremu oču Solzice prelivš'. Na glas sem mu pela Rimljanov propad, Gluhej' pa ne trme, Ko viteški glad. Sem pela: „jaz prstan Evropini bom!" Ne d& me nevesti, 96. Zagazi se v lom. Kar vstane od burje Osvetni vihar, Evropa enako 100. Ga siljena vdar'. Kdor star'ga nam hoče Popravljati kaj, Dosivljena brada 104. Prej raste mu naj. Izbudi se pesen Očiščenih ust, Od moj'ga Brančiška, 108. Vsem dat' jo poskus't'! Presvetli, dobrotni Po Rudolpu vnuk! Ti vstaviš pravico, 112. Besedo in uk. Ti kličeš, Brančfček! Ti život mi daš, Po rodu ti mene 116. Predp6stariš znaš. Narave slovenske Oživljeni kal Bo cvetjem in sadjem 120. Cesarstvo obdal. Na srcu s' mi rastel, Me Mbico veš, Med svoje prestare 124. Kraljice me deš. Vrstnica sem tvojih: Moj Srbljan, moj Leh! Slavonec in Hrvat! Slovak ino Ceh! Polabec, Povislan, Podunavski brat Od sestre je svoje To slišati rad. Brančišek! oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Clovečiš, ga delaš Popameten ljud. Ti skupiš Evropo, Dat' roke si v štren, Da sebi prisega Svet vekoma sklen. Me sebi zapletaš Med slavni svoj ven'c, Me tebi veliča Tvoj zvesti Sloven'c. Samica ti dajem Dost' pridnih otrok, Premnogo pa, sestram Pridružena, rok. Metule te poj o, Ti uka Terpon, Belina in Carta Razlega se don. Te slavijo: Pola, Moj Sisek, moj Trst, Dinarsko primorje In mesta po vrst'. Zaganjata Drava In Sava svoj šum, Rogulje Triglava 160. Odgl&šajo hrum. Prijazni, pobožni! Zgol' mir je tvoj duh; Po tebi je 'zginil 164. Ošdbni napuh! Iz sinka dovršen Star oča mi! spet Zveličana, želim 168. Le tebi živčt'. Je sosed vesoljnem Po svetu moj dom; Vezilo vseh polkov 172. Po mokrem ti bom. Vršac, po Triglavu narvisji sneznik med Bohinjem in Sočo. a Vrš&c stopivši sedi, Neznan svet se ti odpre, Gledaj! sivih pleš Vb sredi 4. Zdrod žlahtnih zel cvete. Sklad na skladu se zdviguje Golih vrhov kdmen zid; Večni mojster ukazuje: Prid' ziddr se les učit! Vodnikove pesni. Divja koza prosto skače, Od muh daleč je goved, Pl&nšar z Mino po domače — 12. Lovec išče v snegu sled. Ak' vih&r drevi valove, Zbegne v skale plašni trop, Stresa votel glas bregove, 16. Grom maje nebeški strop. Kmalu solnce čisto seje, Iz jezer stokrat blešči, Star mecesen redi veje, 20. Vetru, zimi v bran stoji. Tukaj bistra Sava 'zvira, Mati pevske umnosti, Jezer dvanajst si nabira, 24. Sola zdrave treznosti. Tje pogledaj na viš&ve, Kjer Triglav kipi v nebo; S tej snežnikov golič&ve, 28. Kar dozre nardalj' oko. Tamkaj ravno Forlanijo, Benečansko zad morje, Dol^ globoko Hrvatijo, 32. Svajca bele gor' glave. Bliz je polje Korot&na, Orat' vidim Štajerca, Bliženj sosed mi Ljubljana , 36. Ziljska, t'rolska planšar'ca. Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Ciste sape sred' mej krogom 40. Menim, da že v neb' živim. Bohinjska Bistrica. 2žip6d Lisca skaka Bistrica, Pevska se vnema 4. Iskrica. P6jd' in obrazi S črtami, Živo mi piši 8. Z barvami. D& se vpodobi Beli slap, Spenjen'ga 'zvirka ; 12. Puh in hlap. . Zlžta po njemu Ribica, Igra po šumu 16. Postrvca. Po steni pleza Skalni sin — Objema zelen 20. Jo bršlin. robu sed'va Vrh' dobrav, Kdo b' se po mčli 24. Drknit' bal? Zna se še gladka Drčica, Pob'ča k' je vzela 28. Bistrica. Smukne po vodnje- k6sovo, But'co si prasne Nosovo. V6dica v&nj zagledana , Stoje prestreže Ljubega. Jeklčnice. f\fe prašam, ne baram, Kaj godci poj6; Le samo to maram, Da klad'va teko. Cigan se prevrne, Zapoje: ci-bu! Od strune srebrne Ni lepši glasu. Piščdli debele Zda v ješo grme, Da iskre vesele Nad streho letč. Pa kota vže rase, Mašelj se vari, Se oglja napase, Pod kladVo hiti. Ta tanka — ta t6sta Prepeva ves dan: Bolj zrna je g6sta, Bolj mojster iskan. Cvetje. [a vrtu zlatenka Se preža, cvet&; Jo vidi Jelenka, 4. Si mislit' začne: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Polepšaj tud' mene, 8. Obrala te bom. Ta cvetka bi lascem, Ta v nedrijce šla, Z opisanim pascem 12. Kak' zala bi b'la! Ni več ji prestati, Že stegne rok6; Kar pridejo mati, 16. Stoj, dekle, — rek6! Neuma! bi rada Po leti sadu; Nemoj mu s pomlada 20. Obrati cvetu. Pomlad. 6mlad je z&zelenčla, Zemlja se s cvetjem odela, Gosp6dič iz mesta 'zleti, Komedije, ščme pusti. Lepš' je omlajena trava, Ljubša je hladna dobrava, Parstirci igrajo po let', Vse urnih je živo deklet. Nedolžnost, jasno veselje, Zdravje, nezm&mljene želje Prebivajo v koči doma, Ki mesto jih malo pozna. i Zdiha, smehljd se mu lice, Mehke podaja ročice, Poskuša pa jdblan'ce trest' Navada je taka pri mest'. Ml&de ga, mladi spoznajo, Gredo naj! — sl6vo mu d&jo Tu rase ves bodoč os&t, Tu leta prestekel obad. Kaj ne? bi p6mladovdli, Hruš'co do hruš'ee zmajali? Pa potle jo vpihal' od tod Ko mesten pred znajo gos Milica miiena. olze pretakala, Šmar'nice plela, Mileta čakala, 4. Pesnico pela: Kaj nek' odlašajo? — Saj mi je rekel. Kaj se zanašajo? — 8. Cas bo le tekel! Izbica mater'na Hram pak očetov, Davno vže gornico Men' je obetal. Res da sem jokala, V nebo zdiliVala, Misel mi pokala, Bi se le vdala. Sanja se m', d'jalo je Nekaj v oblacih: „Dobrega malo je, Bog daj več tacih!" „Našla si zvoljega", Glas meni poje: „Nimaš ga boljega, Ves je po tvoje!" Sreča me, — rekla sem, Kaj sem nek' rekla? — V lice zapekla sem, Pa domu tekla. Oča mi svefvali, Svefvali mati, Tašča m' obet'vali — Česa se bati? Kiti prepletati Gosti mi glavo, Roki umevati Domsko opravo. Tastu sinovlja bom, Hčerka pa tašči; Hiši navado vem Naši in vaši. 44. 48. 52. 56. 60. 64. 68. Mil'ca sem milena Dičnega svoj'ga, Mile je mil en pa Srca ves moj'ga. Sreča pač draga je Čednega lica, Več pa mu bl&ga je Srčna resnica! Kaj nek' odlašajo? — Saj mi je rekel. Kaj se zanašajo? — Čas bo le tekel. Skrinja natlačena? — Gorša zaveza? — Sl&divka spačena? — Kdo me 'zpodlčza? Če me ne vzamejo, Mil'ču ne dajo, Druj' me ne vjamejo, Grade naj 'majo! Samši bo Milica Jagnjeta pasla, Da ji bo kitica Siva dorasla, Solze pret&kala Proti zagrebu, Milšega čakala Gori na nebu. Mile mileni. ikol' še v nadlegi, Mat'! Milče ni bil, Zdaj Mile v zadregi; Kak6 b' se izvil! Vi coklicah rasel, Vi ličnatem pldšč', Je drobnico pasel, Ji piskal na paš'. Topirka letela, Je sladko zasp&l; Mu taš'ca zapela, Iz tdmora d'jal. Okroglega lica Rjavče skakljd, Kje gnjezdi mu ptica, Zalaz'vat pahljd. Tovar'šem pa tičke, Kar kol' jin je vjel, Očetu dobičke Povčdat' vesel. Kar konje opravlja, So ptiči na stran, Ga druga zabdvlja, Jo sliši on dan: „Če ne sem županja, Pa štejem zlat6!" Al' Miletu sanja Vsa prazna je to. Mu poje podlas'ca: ,,'Mam bele roke, Pa kodraste lasca, Se spletat' ne hte." Jo vpraša: „kol'k' zala Bo mes'cev deklic? Veš, mala je hvala, Ak' druz'ga ne nič." / - So pridne Poljanke, Je hudih še več, Tud' ne so Gorjanke Vse dobre mi reč'. Bi v Kropo bahave Dekleta pobral, Jih ondi prek' Save Za žlindro prodal." * Pa kaj se primeri! Mat', j eno dobim, Ta meni se vperi, Da po-nji medlim. Gre solnce, gre luna, Pokoja ni v men', Spe druji, al' ona Je v dragi zelen'. Za gnjezdtce novo, Za slavčico vem; Komu pa to lovo Povedati smem? Te tiče, te najde Na znanje ne dam; Vam zvedet' se zajde, Kaj blazega 'mam. Je umna, pobožna, Pripravna je nam, Dost' meni premožna, Podobna vsa vam. Ji Milica prav'jo, Res milena vsa — Me sreča, jo vprašam: „Bit' naša bi htfla?" Oči pa nje jasne: „Ce dajo me teb'" — Ji zrkelce vgasne, Ga vrže po seb'. Saj oča so d'iali: „Oženit' se glej , Jo bomo vže 'zbrali; Kaj meniš, povej !" „Bogata, so rekli, Ponudba nam je", S tem srce mi spekli, Da v meni merje. Res dal' so na voljo, Povedal bi t'k6j, Pa radi bi boljo — Kaj bode z men&j ? Ne pisano krilce Ni mar' mi, ne svet; Brez blažene Mil'ce Ni meni živčt. Naprav'te očeta, Da b' hot'li m' jo dat', Sprosite m' dekleta, Saj moja ste mat'! Zadovoljni Krajnec. d straže hrvaške Gor' solnce mi pride, V vin6grade laske Za goro zaide: Z beneškega morja Jug čelo poti, Od Štajerca burja Po let' me hladi. Orjejo konjiči Za hajdo, pšenico, Nevtrudni dekliči Pa beljo tančico; Kaj maram, jaz kruha Prislužim zadost', Ni sile trebuha Po svetu mi nos't\ Imam oblačilo Domač'ga padVana, Ženica pa krilo Iz prav'ga mezldna; Se sveti na lice, Ko pir'h, moj škrl&t, Nje šapelj, iglice, Nje modrec je zlat. Rad plešem okrogle, S petama glas dajem, Premetem vse ogle, V dva cčpa se majem; Nožica pa Min'ce Za mano drobni, Pobira stopinj'ce, Se v kroge vri. Na žgancih tropinje Pa kislega zelja, Bob, kaša, vse mine, Ko pridem od dela, Al' bodi pogača, Klobasa al' sok, Al' kar se obrača Na ražnu okrog. Za vsako povelje 'Mam zidano voljo, Za brambo dežele Al' h6diti v šolo; Povsodi se maham, Ko čvrst korenjak, Pa delam, pa banam, Pa pijem tab&k. Plesar. 2)em po Ljubljan', Lepo poznan, V mestu, pred mestom, Se na Polj&n'. r Jčd se ne vprč, Dol' rado gre, Žganci, kapuni, Zajec, visč. Men' diši pit', Kar je nalit': Marvinj al' Draga Al' pikolit. Najrajši spim, Plesat' učim, Pravim in lažem, Norce lovim. Vinske mušice. senom, Žitnim plemenom, Grozdjem dar'van. Veliki traven. Noč Troj&ka nalahno vlažna: Žito, vino, preja pražnja — Star pregovor: slednja noč Ima svojo lastno moč. Uženi cvet. Šentjanža dež dragotno let' nareja, Naj solnce raj' ta dan se pratki smej a. Mali srpan. Ak' Šentjakoba deži, Mal' želoda se dobi: Kaj pisarjem bo storiti? — Svinj ne bode s čim rediti! Veliki srpan. Kakor J&rnej vremeni, Jčsen cčla se drži: Večkrat sam' iz en'ga dneva Rada pride dolga reva. Kimovec. Kader kimovca grmi, Žito, sadje zarodi, Ce le njiva je gnojena, Jablan, tepka zasajena. Rozoprsk. Žerjkv leti na tuje, Se zima približuje: Vsaj to je v prat'ki res, Ce dost' leža je v mes ! Listov gnoj. Po solncu svetega Martina Zahaja rada huda zima, D& s' lih z&čne dobro gret', Je le tri dni babje let'. Gruden. Grudna blisek, grom, bobot: Včtrov je po let7 ropot — Pametni! ne boj se sape, Saj le zrele brije trape! Nova pratika. Prosinec. ratek je pust, Ročno si vzmite žene! Kratek je ples, Kvatre zakonske dolge. Svečan. Bolj bode pridna Po zimi predica, Dalj' bo rožljala Pod palcem petica. Snšec. Trte se jokajo, Potlej rodč, Kir vin' pit' hočejo, Naj se pot6! Mali traven. Jablane, hruške In druge cep6 Cepi v mladosti Za stare zobč ! Veliki traven. Natora jeseni Pretrudna zaspi, Zato se s pomladi Vesela zbudi. Rženi cvet. Lepoto da zemlji Toplo let', Nedolžnost mladen'čem Pravi cvet. i f Mali srpan. Kir bodo po letu Pred zarjo vstaj &li, Se bodo po zimi Za hajdo naspali. Veliki srpan. Obirajo hajdo Nedolžne tatice , 0'belarjem pa nos'jo Debele mošnjice. Kimovec. Terice pogačo, Potvico jed6, Lanovi Slovencem Rumence nes6. Kozoprsk. Grozdje mesti Veseli Dolenjec, Vozi po mošt Bogati Gorenj'c. Listov gnoj. Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta. Gruden. Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani. Koprivniška cerkev. Iplaninam brez cerkve Nova fara Skozi: Povelje cesarja Jožefa II., Plačo bledske gosposke, Železo bistriške fužine, Mujo Koprivnikarjev in Gorjušmanov v letu 1791. Val en t. Vodnik s. r. Kratka pa krepka. MLdor bije tovar'še S polenom, ni moj ; Za dom naj se mahne Vb trdemu boj'! Zaloge v zemlji. Ubogate zaloge v zemlji ležč, Nevtrudni kopači mačka dobč. II. - Kos in brezen. ItLos prepeva, gnjčzdo znaša, Lepo brezen gori gre, Smeje se in kosa vpraša: 4. »Poješ tako zgodaj že?" „„Kdo bo branil kosu peti? Ženil se je včeraj brat, Jutri mislim ljubo vzeti, 8. Ravno vabim, bodi sv&t!"" „Vse prezgodaj ti ropočeš, Veš, da še le gori grem?" „„Gor' al' doli, kamor hočeš, 12. Da se ženim, le to vem."" Dobre volje uka, raja, Štirje godci mu poj o! „„Bom za vreme prašal mlaja? 16. Saj vijol'ce že cvet6!"" Brčznov ščep se ves prevrne, Goni megle, burjo dd, Hrib , doline sneg pogrne, 20. V mrazu vmira v'jolica. Doli brezen mem' pridrzne: „Kaj t' je kos? ne poješ več?" „„Eh, kaj? — brat mi včeraj zmrzne, 24. Denes pa je moja preč!"" Kamor tvoja slži ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit'! Stara prat'ka nam ne laže: 28. Brezen ima rep zavit. Sraka ino mlade. t^raka mldde je svarila: Vse preblizu hiš greste! Vas bo nagla smrt pobila, 4. Ne ste dovolj pametne. Kader človek se pripogne, AY pa sključi se na tla, Vsaka naj se hitro ogne, 8. On pobira kamena. Če je taka, rčko mlade, - Kaj pa bo začeti nam, Ak' se tiho mož prikrade, 12. Nese kamen za hrbtom? Starka pravi: to je zmota! Vse po svet' na robe gre, Doživela kaj sem sirota! 16. J&jce več od pute ve. Nemški ino kranjski konj. jKjtemški konj slovenj 'mu reče Brate, kaj medliš na cest'? Ti li noga, glava ne če? 4. Al' se ti ne ljubi jest'? Mene v dobri reji 'majo, v Ovsa nujajo trikr&t, Ciste noge mi igrajo, 8. Nosim po labodje vrat. Krajnska para milo pravi: Tud' bi lehko jaz bil t&k, Al' tepejo me po glavi, 12. Lačnemu je stati v mlak'. Petehncka. m Iyepo sta ravnala Ptelinčika dva, Po bratski zobdla, 4. Prijatelja sta b'la. Pa puta pritekla Ječmenček pobrat, Ljubezen j a spekla, 8. Začela se klat\ Vodnikove pesni. « y s - - - III. Prošnja krajnski modrini. lOiruži se k men' krajnske modrina d'žele! In zapet' prav čvrsto men' daj povelje; Stor' se vredno v meni zažgati želje: 4. Pesen pet' krajnsko! Al' se mi zdi, al' je mordaj resnica? Že leti ta modra prot' men' devica, Men' poda nje bela, kot sneg, ročica 8. Piščal postransko. Za dar tvoj vsa hvala bod' ti, boginja! Daj še spevoreškega pit' mi vina, Ter bom žvrgljal, dokler ta piščal 'z drčna 12. Se ne razkolje. Mila pesen, peta p. Marku, a. d. za odhodnjo, kader je v letu 1775. iz Ljubljane na Dunaj Šel. trašen in temen je dan, ki nam naše veselje odtrga, Kteri nam trošte 'zkazi, kteri nam reke suši! „Slišite? Tiho! Jaz slišim en glas, kir od Dunaja pride. Krajnske modrice! kaj bo? Marko, vaš kr&jan, gre proč, 5. Marko, vaš kr&jan, gre proč! Oh, o krajnske modrice, jokajte! Njega pokoršč'na veli. Kdo je ta, kir ga drži? On se napravlja, on jemlje slov6, ter brž rajžati more; T'koj en nevoščljiv voz njega odpeljal nam bo!" Take besede sem jaz tiho krajnskim modricam povedal, 10. Vrgle so citre tje proč, ter zdihovale tako: | s „Dunaj grmeči! zakaj ti nam našega krajana j . . jemlješ ? Ta dan tedaj naj bo med praznične dneve \ dejan; Nikdr nobena živina ne hodi k studencu, nobeden, s Kakor pastir, ta dan s pašo živine ne pas'! > 15. Konj ! tudi dans ti ne hodi na dopadajočo planino, Ino nobeden zvečer čede ne goni na dom! Bodemo v črnem krilu zavite bežale po temnih Grojzdih, na citrah pak b'do strune nam pokale s proč." Krajnske modrice tako zdihovale so, ti pak, naš krajan! i 20. Srečno pojd', srečno tam živ', srečno tud' s pridi nazaj; Prišel bo tudi en dan, kir bode te zopet pripeljal; Pojdi le srečno, ti boš nase bolj želje zažg&l, s Bodemo tebe veliko z vekšim veseljem prejeli, Boš tud' ti, krajan, spet naš, bomo štimali te * bolj, i 25. Boš živel tud' pri prihodnjem svetu kakor en : krajan; Bog daj, da tebe le skor' vidijo moje oči! s S 1 k Krajnske modrine žalovanje o smrti Marije Terezije, premodre cesarice itd. I^dkovšen črni oblak od polnoči vleče? Kakovšna siva temnota? Kaj konj teh modrih devic sem klavorno teče? Drevje se strašno vse mota? jj Že konj sem k meni ceptd, Meni na proti pahtd, s 7. Hoče, da b' ga zajezdil, kamor popektd. Pegasus! kam me zdaj s črnim sedlom prenašaš ? Dans kam tak' zmešano dirjaš? Zdi se mi, da ti čez brode dunajske p&haš, Ino na Dunaj namerjaš. Je tu Terezije dom? Je tu Terezije tron? 14. Kam s' me prinesel? Je tu nje oljke tron? Grozno neb6! kam si oljko Rez'no dej&lo ? Kaj si tak' n j o polomilo ? Oh, kaj je vise tako proč ročno pobralo, Kar je njo vseler branilo? Tak' zdaj sam tukaj stojim, Al' n j o to noč zapustim ? 21. Jaz od tod ne bežim, Reze ne zap'stim! Oh, kaj je oljka Terez'na se posušila? Oh, kaj je ona vsehnila? Kaj je ni sama modrina v zemljo vsadila ? Kaj je ni v edno škrofila? Oljka Terez'na leži, Že se vse pčrje suši, 28. S k6renom 'zdrta je, mrtva dol' visi. Pegasus! dirjaj tje ročno proti Parnasu, Ter boš marljivkam naročil, Da je vrh oljke Terez'ne v majhenem času Doli na tla se raztočil, In da eir njega je preč, Da zdaj on ne cvete več, 35. Da ga odsekal je nečloveški meč! Komaj marljivkam je to ves ihten povedal, Že vsa sem množica teče, Komaj je modri kor to nesrečo zaslišal, Strune na jamerne 'zreče: „Solnce naj mrkne, ker je Oljka Terezij na tje, 42. Zužkasta tema dol' stop', noč naj se začnč!" < C „Dost' za svetlobo, če bomo bakle prižgale! Beli dan ni za klag'vanje, Bleda svetloba je dost', cla bomo zdihV&le, Da se le vidijo lajne. Ena za drugo, sestre! Grenke točimo solze, Vsaka zdaj svoj' gorje sama naj pove!" Zdaj sem objokana stopi zvezdogled&rna, Ter je tak' njen lok primazal: „Dokler je vrh tvoj stal, si ti za me b'la marna, V noči je zvezdam pot kazal, Zdaj pak brezglavne let£ Križem vse, kamor hote, Pij&no nebesa se sem ter tje vrtč!" Tudi boj črnska, tud' nemška 'zk&zat' se hoče, Vsaka s'cer strune navija; Komaj navita visaka zopet odskoči, Ena to drugo pobija. Struna nerodno grenči, Piščal nevšečno brenči, Škripa vse, trga se, grdo vse grči! Vendar, kar more, vsa skup zakroži mftnož'ca, Poje po golemu grlu: „V nčbu vsajena bod', o Parnasova rož'ca! Kar te je tukaj izdrlo , Naj te tam gori vsadi, In ker te več pri nas ni, Senca vsaj tvoja nam vrte naj hladi!" Zadnjič vsopljena priteče krajnska devica, Ter tudi svojo zakruli: „Slabo še poje na mojih goslih ovčica, Al' zdaj c'lo ona le tuli, Ker si, modrica! odšla, Ktera si upanje b'la Mojih tud' gosli, si mogla past' na tla!" „Knezi in prosti gospodje so si lomili Vejice s tvojih vršičkov, Modri visocih naukov si naredili Krone iz tvojih grmičkov, Zdaj se jim venec suši, Se to jih gori drži, Da v koreninah tvojih Jožef brsti!" Klek. ItLader noč se s črnim krilom Na ves voljni svet sprosti, Mčsec z bledim oblačilom Čez plav' firmament spusti, Takrat veščam dan je frek, 6. Da imajo it' na Klek. Ob ti uri brž Maruša, Kader vse po hiš' zaspi, Se na Klek napravljat' 'zkuša, Z maslom vražjim polešpi, Metlo jezdi, v zrak zleti, 12. Vrag jo nese, v Klek hiti. Anka vidi to skoz' špranjo, Kak' Maruša izfrfrd, Se srbljivjem, letet' za njo, Vse, kot' ona, tak' ravna, Zl> mazilom se pacd, 18. Tud' njo zlod' na Klek cefrd. Komaj ona tjekaj pride, Že nji urno skup teko; Komaj jo ta množ'ca vidi, Že jo kliče za sestr6: „Sestra ljuba, le sem k nam! 24. Srčna bod', ne bod' te srAm!" Tamkaj ona prvič raja, Potler k mizi vsede se, Zdajc' paholček sem podaja Dopad'joče špendije: Muzlje, štruklje, flancate, 30. Race, zajca ino vse. Tamkaj pleše, tamkaj drajna, Celo noč se tam vrti: Drago pije brez nehanja, Al' kar se ji boljše zdi; Noč je lehka, da s' ne spi, 36. Da le ima, kar želi. Klek že ide proti koncu, Anka sam' za se skrbi, Spiž dišečih v enem loncu In v preprtu naloži; Brž se vkrade, dom' hiti, 42. Ter potuhneno zaspi. Kader zjutraj zor opoči, Prot' domačim se štimd, Brž iz postelje poskoči, Da b' šli gledat, jih ravna; Komaj vstane, se bahd, 48. Skritega nekaj da imd. Al' zdaj ročno skoči ino Gledat brž v preprt hiti, Da b' pokus'la spiže, vino — Al' kaj najde, kaj se t' zdi? Nič ne najde, vse nič ni: 54. Tako slepi Klek mini! Kader se iz Senja mesta Grčde proti Karlovcu, Karolinška kaže cesta Vsakemu hrib Klek v oko; On je ojster in visok, 60. V meglo skriva se globok'. IV. Uganke za pratiko. 1. J\,ad me ješ brez nogč, Rajši pa, k' 'mam obe. 2. Meso zgor', mčso spod', Sredi pa suh obod. 3. Kože smo strojene, 'M&mo pa šivane Prste vse 'zv6tljene. 4. Slddek mož Ves rumčn, Grenek v kož', Plašč zelen. 5. Volič v^ hlev' stoji, R6ge pa ven moli. 6. Rojen še oča ni, Sin že po streh' leti. 7. 'eležim, 8. Moram po kačje zvit Pot ostroglavcu sfrit'. 9. Bolj bode rajalo, Deb'lej' prihajalo. 10. Bolj ga ponuja, Hujše se kuj a ; Bolj ga napravlja, Hujše se vstavlja. 11. Grčla na lice živa sem koža, Grejem na robe starega moža. zaspim. ■M 12. Nič ne pomaga, Ako ne da ga. 13. ~ Tica sem, pa po men' nihče ne strelja, Sladka sem, cukra pa iz-me ne dela. s - - ^ 14. Glavo 'ma, noge 'ma, nima pa repa, Zvije se, zbode te, kader je kepa. 15. Slddko 'zgovorna Stdjiea, Pa v nji so bela Jdgnjeta. 16. Eden za drugim Tečeta, Nigdar se vjeti Nečeta. : - s 17. Vse odprto, Vse prebito, Lačno-predrto, Zmirom pa sito. 18. Zaplata zaplato Nešteta pokriva, Nosi jih kožica, Ni zanke ne šiva. 19. Me poznd, Ne pozna, Tih' me ima; Rad bi me, Pa me ne, Rad me ne da. 20. Bela poljska planj&va, Žito sama črnj&va; Memo gre, Kdor ne vme. f 21. Sem te p£t, šestkrat prerasla, T61ikrat sl&dko napasla: Nečeš me zelene, Rad boš me včrnjene. 22. Najdemo grad, Zlasti s poml&d', Živ je zam6rČT>kov, J&jčlkov, klinčlkov. 23. Ogenj gasi Studčinčeva kaplja, M6čno topli, Zevržva, raztdplja. 24. Bratec na bratcu stoji, Zobljeta zrne jedi: Eden jih m&ne, Druj' se ne gane. 25. Pisana skrivna zav'j4ča, D&leč po svčt' se zat&če: Jezdi, al' vozi jo, nosi jo peš, Včdno besedna, kaj pravi, ne v£š. 26. Nosim suknjo narmrzleji, Sem pod nebom nartoplčji. 27. Mi povčj: je li mogoče? Kar bolj piha, bolj je vroče. 28. Ljubi moj , poznaš tico, Ki nam sladi potico? 29. Ves dan piha, zdčha, Nigdar se ne vpčha. 30. Šviga švaga Cez dva praga. Vodnikove pesni. 31. Po hudičje črno lice 'm&, Po medveje gruli in momla, 32. Nagajivih deklic pet Hoče vsaki nas im6t'. 33. Biba leze, bivolj ni, Tovor nese, osel ni, R6ge ima, kozel ni, Hišo ima, v hiši ni, Svetijo se štir' oči: Kaj je nčki, kaj se t' zdi? 34. Zlatčno rumčn, 'Ma č6pek zelčn. 35. Vi bukvah tičim, Se nič ne učim. 36. Ni bčljši labud, Črnejši vran tu d', Po konjski rzgd, Dekliški skakljd. 37. Dve glavi, dve r6ki, šest m Pek'tdjo po štireh okrog. 38. Narljubšega sadja lescč, Pa s£mo da v peči se žge. 39. Dve petkrat umitih ovčic Se pase v lančni senic'. 40. Ni platna, ni šiva, Sto peč jo pokriva. 41. Narvekši krivica, Pa dobra pravica. 42. Kobil'ca železna Pobode te jčzna; Lančn pa je rep, Zacčli v potreb'. Je v soden brez obroča Rumena 'n bela moča. Vodica mičen breg obliva: Se var'vaj! — je vsa zapeljiva. Po koncu se mdjala, Po prahu negdjala. Iz tr&ve omlečen'ga, Po sili me tldčen'ga Zavžiješ rad trdega. Velike smo dobre senčne, Pa male za jčdi mesčne. Brez mene nič lepega, Zelenega, belega; Popr&šaj oččsa, Kaj neki sem česa? Resnično mi je Ljubeznjiva rčka, Dol' vodo lije, Žit', vino gor' tčka. Sred' sebe mi glava Želodec imd, Iz repa ti dajem Pa narveč mesa. Brez ust govorim, Nezastopnim molčim. Kir hočejo moja jabolka jest', Ni treba nikol' jim mene otrest Le deblo poderi, Pod m&no poberi. 53. Poml&d' dišim, Po let' hladim , Jesčn' redim, Po zim' gorim. Uganjevalke za pratiko. 1. M»aj imamo tako dolgo, dokler iščemo; kader pak najdemo, nimamo? 2. Kateri konj ima le dve na posodbo vzeti nogi? 3. Brez nog tečem, brez kolčs peliem, na tla ne stopim; vendar veliko težo daleč prenesem? 4. Zakaj dva dni nikoli dež ne grč? 5. Kako bi se voda v sito dejala, da bi skozi ne tekla? 6. Kateri čudež bi pijanci narrajši videli? 7. Kaj je hitrejši kakor blisk? 8. Imam človeka za očeta, ino mater, — pak ven- dar nisem sin. 9. V katere sode se ne more vino tudi skozi od- bito veho vliti? j 10. Kaj je pri jedi narbolj potrebno? s s 11. Kedaj je narlepši dekle živelo? 12. Kateri ima tako ime, da ga nobeden izreči ne more, kakor on sam ? Ž 13. Kateri ljudje nam vse izpred ust vzamejo? 14. Kdo ne postane živ, ako pred ne umerje? 15. Kedaj se repa seje? 16. Kaj je tako sladko, da si ženske popred prste obliznejo, predno primejo? 17. Kader v vas prideš, kaj imaš na desni roki? 18. Kdo je povsod domd? 19. Koliko žebljev je treba za dobro podkovanega konja? 20. Kje zajec tako tiči, da ga nobeden spoditi ne more? 21. Zakaj je na kmetih vekši hlebec za dva reparja, kakor v mestih? Rešitva ugankam. 1. [Jajce pa pišče. 2. Sedlo. 3. Rokavice. 4. Oreh. 5. Meč v nožnah. 6. Ogenj pa dim. 7. Blazina. 8. Sveder. 9. Prejno vreteno. 10. Vozel. 11. Kožuh. 12. Denar. 13. Bečela. 14. Jež. 15. Usta pa zobje. 16. Dan pa noč. 17. Sito. 18. Tičje perje. 19. Denarja skopir. 20. Pismo pa bukve. 21. Češnja črnica. 22. Mravljišče. 23. Vapno živo. 24. Mlinska kamena, vrhnjak in spodnjak. 25. Pismo. 26. Zemlja pod snegom. 27. Pihalnik. 28. Čebela. 29. Kovašk meh. 30. Metla. 31. Pečne izteje. 32. Lotrijske cifre. 33. Polž. 34. Korčn ali mirni. 35. Molj. 36. Sraka. 37. Konjik. 38. Trs ali vinska trta. 39. Predičini prstje. 40. Zeljna glava. 41. Klobasa. 42. Šivdnka. 43. Kurje jajce. 44. Ženske solze. 45. Metla. 46. Sir. 47. Vile pa vilice. 48. Svetloba. 49. Sava. 50. Rak. 51. Bukve. 52. Krompir. 53. Sadno drevo. Odgovor uganjevalkam. 1. v ttjganjevalko. 2. Palica, katero otroci jezdijo. 3. Coln. 4. Ker je vselej noč vmes. 5. Zmr-znena. 6. Da bi se voda v vino preobrnila. 7. Misli. 8. Hči. 9. V polne. 10. Usta. 11. Od rojstva do smrti. 12. Jezik. 13. Brivci. 14. Seme. 15. Nikoli repa, temuč seme. 16. Bolha. 17. Pet prstov. 18. Polž. 19. Nobenega, ker je že podkovan. 20. Na ražnu. 21. Ker več testa vanj denejo. i" ni&i \i V. INI®!!! y zložene po narodnih. Tekica. $ ekica teče Pod goro, Igla ji plava Pod brado, Peska ne takne Se z nogo. Štirje junaki Pa za njo, Da prah kadi se Pod peto. Oča jim pravi Pa tako: Kir jo doteče Tega bo! Ribič. \j|e Dragovan ribič, Postrvo lovi, Ji trnek ponuja, Dokler jo dobi. Slavcek. rdim te slavče lačnega Kruha si na pogačnega! § ip i ? Miška. Lila sem tičika dva, Pa miška m' je sn ognje vedne! Daj pri ovcah mesto meni, Ne med kozle, ne zakleni, Vsmiljen me na desno deni! L6čivši, kar je prekletih, In na levo stran odštetih, Reci meni v družbo svetih! Dol' do t&l kolen' podrto, Po spokorno srce strto, Nčbo, molim, stor' odprto! Dan ta solzni že prihaja, Kjer iz praha meso vstaja, Da bo s6jen človek krivi. Daj odpustek mu, Bog živi! Jezu, vsmiljeni pastir, Ddri dušam večni mir! Iskrice. jfskrice! vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Ste vesele, se bah&te, Le zat6, ker vas je 'zbrala, Ker se z vami lepotici Zlatka, hvala mej deklici. Iskrice, prevzetke male ! Reči moram, ne smem kriti, Bolj' je vam mej travo biti, Bi na polju raj' ostale, Sredi druj'ga cvetja res de Ste presvetle bele zvezde. Al' pod onim licem stati, Na tem nedriju počivat', Kjer s' ljubav izvol' prebivat', Vse lepote vkupe zbrati, — Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena! Bolj' je biti v cerkvi hladni, Pred svetniki bi cvetele, Tam bi varno preživele Lepih zarij šest in dvd dni; Zdaj v naročaj ta nabrane, Bote v migljaju končane. Že zagledam, mal' po malo Kako venejo lepote. Ve nesrečne, ve sirote! Preveč ognja dd zrkdlo, Žara preveč nd-vas meče Oko Zlatke vse goreče. Pred z menoj b'le govorile! Ne hodite, bi bil rekel Na ta modrec, vas bo spekel, Vas obrvi p o smodile, Za svet nedrij a ne prdšat', Na oči se ne zanašat'! Za svet nedrij a ne prašat'! Bi bil rekel, je nevarno, Bi bil rekel, je soparno; Na oči se ne zanašat', Vse prehitro, ve preproste Se opadle na tla boste. Vidini že, vas vidi vsaki, Da lepota vam do cveta, Se na kril', na rob obleta, Dol' na n6ge pada znaki, Da b' stopali ozdravljale, Oči lepe kar so žgale. Iskrice! ve košatice , Kar sem pel od vaše 'zgube Vse zadeva srca ljube, Srca ljube, preprostice — Za svet nedrij a ne prašat' Na oči se ne zan&šat'! Otožnemu vina. »M^j tiči v glav'?" Prav' Teb' sodček in Vin', „Kaj ti je mar', Kar Dčlajo v lun'? Sun' Tčžo, naj plan' Stran'! Kapljice vžij, Pij! Muham slov6 Bo." f „Kaj bi se bdi," Prav' Sklenica in Vin', „Hrustav da sren Ven' Tr&vo? — da sn6g Brčg Beli, da led, Spet Ožlepča hrast, Čast Da mu in moč Poč', Vzn&k se ob6s'? Res Gk burjen grom Lom', Gre mu krep6st Tros't'; Grozdek pa, — viž'! Piš Hran' teb' ta lč Še! Trsica, lej, Zdaj Drčma ji list, Čist' Ves ves osut, Čut' Teb' se mrtvk; Pa P6 novem jok' Sok, Td, k' odobri Kri, Vinski ber&č Tlač'." s „Kaj ti je jal'," Prav' K6zarec in v Vin', „Ce zreš nazaj, Kaj Je blaz'ga več Preč? Cč v obrveh Smeh Ti mal' na kis Vis'? Cč te na mkh, Phh Ž&lost in trud Grud'? V tdki nevolj' 'Zvol' Bit' še tud' živ Siv; Ni te za vrat Tat! Teža naj plan' Stran'! K&pljice vžij, Pij! Muham slov6 Bo." ,,'Zjdsni se v glav' Prav' Krdlj David, „in _ Vin' Sebi privošč', Boš Boga vesel Pel!" v „Cč si v tež&v'", Prav' D&vidov sin, „Vin' Nudi v nadlog' Bog 95. Trnu, k' se pritož', Mož'!" Petelinček, komedija, igrana v Ljubljani 1802. Sklep. Tine. ifogorelka so ostali, Kam se hočejo podkt"? Ved' me, bratec, hitro, kmali, Brž teciva! Kje so mat'? 5. Žiga. Čak\ se bomo k njim podali, Morajo pri nas ostkt', Gospodinjo k nam peljali. — B'li ste vbogi, zdaj bogat'. Tine. Nadloge minejo. 10. Micka. Težave 'zginejo. Tine. L Micki j Nič < ^ ni se več bat'. Micka. i Tinetu S Žiga. Veseli bodite! P. Le jo zagodite! matere z vama I ' ic Ž. P. Grem ( iskat. ^ svatov in godcev \ 15. Tine. Moja si, MicrBka! Micka. Tebe 'mam Tineta! T. M. g/^/ j očeta in mat' Pesen na cesarjev god. og obvaruj cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu daj! Ljubeznjiv'ga naš'ga Fronca Nebo varuj vekomaj, Njega dni ne bodi konca, Svitlo solnce njemu sej! Bog obvaruj cesar Fronca, 8. Srečo, zdravje Bog mu daj! Spred njegove vojske lica Naj sovražniki beže, Njega dvoru naj resnica In modrost naprej svitč, Sodnje sklepe naj pravica Ino vsmiljenje delč! Bog obvaruj cesar Fronca, 16. Srečo, zdravje Bog mu daj! Božja milost naj ne mine Cez kraljestvo ino rod; Hudobije moč naj 'zgine, Kar kol' njemu je naprot'; Zapov'd božje njem' edine, Njega volja naša bod'! Bog obvaruj cesar Fronca, 24. Srečo, zdravje Bog mu daj ! Njemu zgodi se veselje: Našo srečo dopolnit', Kakor brate, vse dežele V eno zvezo vkup sklenit', Poznim vnukom — drage želje Mir na svetu zapustit'. Bog obvaruj cesar Fronca, Srečo, zdravje Bog mu daj! Trka nam Francoz na vrata, Dobri Franc za nas skrbi, Pošlje svoj'ga ljub'ga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajška orla; Premaguj ta vekomaj! Var' Bog Fronca, varuj Korla, Srečo, zdravje Bog jim' daj! Uk estrajških vojakov 1813, strajec, zaukaj! Otožnosti noč Je 'zgin'la, tvoj orel Iz spanja poskoč'. Premišljeno dobro Nameri svoj meč, Da motil ne bode Evrope kdo več. Estrajec, zaukaj! Tvoj orel od tod Rumenemu solncu Zaplava naprot', Okoli se vozi, Zasuka v nebo, Nadelano vidi Na boje stez6. 24. 32. 40. 48. Estr&jec, zaukaj, Na Moskve požar, Puhteče v žerjav'ci, Na kviškoma vdar'! On r6sijski orel, Na nebu ga 'm&š, Pridruža se tvoj'mu , BojV&lski pajd&š. Estr&jec, zaukaj ! Že' dviga se ptič Odklenen k obema Tud' Prajsov orlič. Zdrav bodi, Honc61ar, Zdrav bodi, moj brat! Prelepa trojica Se snida vojskVat. Estrdjec, zaukaj! Lev švedski renči, Lej, k^ko mogočen Hudobo pesti! Lej, siležu rjove Pravico na uh', Pred sabo podira Vse levovi puh! Estrajec, zaukaj! Pir'nejske gore Prijaflja iz Londna O'lo nič ne drže, Ravna se po orlu Njegov samorog, Brancoskim 'zgrajalcem Zabada se v bok. Estrajec, zaukaj! Tud' pajerski lev Železje, ki ga je Na nogah imel, Razbije, začuti, Da je po pravic', Zagnati vi boje 56. Se tebi na vštric. Estr&jec, zaukaj! Lej , boben bombld, Orlovska, levovska Prijazen veljd! Orlovčanski orel Vi roki 'ma voj, Oprostit Evropo 64. Ga vodi vi boj. Estrajec, zaukaj ! Pozdvigni ok6 Prot' nebu, od gori Vsa sreča ti bo. Estrajec, zaukaj! Poroči Bogu Brančiška, kir daje 72. Nam oljko miru! £ „ « ni femiafe«)' v letu 1809. Vodnikove pesni. ■ Predgovor. * pesni so zložene za brambovce, to je za tiste, kteri so rado voljno ino srčno pripravljeni, dom ino samooblastvo naše varovati, ako bi se nam vojska od koder koli primerila, da jih bodo peli ino svoje 5. srca z ognjeno voljo vnemali, v bran stati vsakemu nadležniku našega cesarstva. Svetli cesarje vselej posebno skrbel, svoje zveste podložne pri dobrem stanu ohraniti. Ob prejšnjih vojskah ni vabil vseh junakov k orožju, ino je rajši \ 10. nekoliko svojega posestva drugim krarjestvam prepustil, da bi mir ohranil. Ali zdaj ne more nič več oddati, nič sebi odtrgati, tudi ne ene same dežele, sicer naše cesarstvo ob moč pride, cčlost ino samosvoj nost izgubi, ino vsak močnejši sosed bi z nami s 15. delal, kar bi hotel. Zdaj je na tem, ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič. Zdaj nič ne pomaga, nevarnost skrivati, ampak je treba na ves glas reči: pripravimo se, dokler je čas, vadimo se v orožju; zdaj grede ali za \ 20. življenje ali za smrt! Za to je skrbni cesar ob času lepega miru svoje ljube podložne, kteri so se mu večkrat poprej ponujali, klical, naj se orožje nositi učč, naj v potrebi brž cesarstvo varovat pritečejo, naj se ne splašijo, s 25. kakor izgubljene ovce, temuČ kakor vajeni ino pravi s vojščaki obnašajo. ; Kako radi so cesarjev glas poslušali, k orožju vkup tekli ino vreli, bode nekdaj v prihodnjih časih ; pri naših poznih vnukih slovelo. Od roda do roda 30. si bodo eden drugemu pravili, kakšni junaki smo v naših dnevih bili, ino bodo pesni nam na čast skladali. Bomo li roke križem držali ino nemarno gledali, kako tujci hočejo naše stare lastnine jemati, naše dežele med seboj deliti, nas pod svoj strah siliti? — 35. V takih nevarnostih se skaže, kdo je mož, kdo rajši \ to vaga, kar je menj; kdo rajši blago in življenje s izgubi, kakor svojo čast ino samosvojnost. Komur |> je tako pri srcu, ta ne govori mehkih besed, ampak iz polnega srca mu tečejo iz ust goreče pesni, ktere 40. junake k vojaštvu vžgejo. Peli so nekdaj naši očaki ino Turke pobijali, s peli so ino pod Sisek tekli, Hasan baša v Savo potopit, s ino če je Turek do nas pridrl, so ga pognali, da so komaj nekteri razbojniki pete unesli. Pojte tedaj, ljubi Slovenci! te pesni, vnemajte 'se s petjem k pravemu junaštvu, k brambi našega svetega cesarstva, kar dopolniti nam Bog večni pomagaj ! Radovoljni brambovci. i. Pred nami gre največ' vojščak Cesarskega rodu, Za njim hiti, kdor je jun&k, 12. In ne pozna strahu. Sovražna roka še nikjer Ni boja žugala; Le skrb nas je za ljubi mir 16. Na brambo združila. resvetli cesar vabi nas Na domovine bran! Grmi že mesto, trg in vas K banderu ven na plan'. Na to bander' prisegamo, Nam priča je nebo: Da kamor poj de, poj demo; Veselje nam je to. Če naš'ga kaj prevzetniki Od nas bi hot'li 'met', Mi srčni rado volj niki Jih č'mo nazaj podret'! Mi brambovci ne iščemo Kraljestva tuj'ga vlast, Za svoje se potezamo, In za dežele čast. Za božjo reč namerjen bod' Ognjeni strel in meč! Za svetlega cesarja rod Na vojsko hoč'mo teč'. Ohranit' je to vsak dolž&n, Kar je najljubši kom', Za mater, oča stojmo v bi Za dete, ženo, dom! Da je pravična vojska ta, Nam pamet govori, Se v tujo sužnjost ne preda, Kdor se Bogd boji. Zdaj potrdimo bratovšč'no, Naj r6ko vsaki d&, Da se prisega naša bo Povsod razlegala! Brambovska molitev. II. ogočni Bog! Tvoj dih je vstvaril solnca nove, Tvoj dih je v stan' podre t' svetove Zato pohlevno mol'mo te: Obrni milostiv' obraz Na brambo našo in na nas! Pred sodbo klic' sovražnike — Usliš' nas Bog! Mogočni Bog! Sovražnik nas hče p6d-se spravit', Posilit', ropat' in podavit'; Ak' ti nam češ na strani stat', Odbil' ga bomo ročno proč, Iz tebe 'zvira naša moč, Si rajši smrt ko sužnjost 'zbrat' Usliš' nas Bog! Mogočni Bog! Napuh njegov prezgodaj baha, Za te ne mara, nima straha. Potrdi ude nam tvoj dih! Ti srca šteješ, ne ljudi; Ce ta prevzetnik prigrmi, Ko pleve ga 'zkropi tvoj pih — Usliš' nas Bog! Brambovska prisega. iii. Ipred Bogom smo, Kir sprevidi srca vse, Pravičen je, Nanj mislimo, Prisegamo : Da hočemo biti vselej zvest', Zastavljamo svojo dobro vest, 8. Prisegamo! Pred Bogom smo, Kir cesarsko krono bran', Frančišku hran', Nanj mislimo, Prisegamo: Povelja cesarjeve drždt', V orožju in boju trdno st&t', 16. Prisegamo! Pred Bogom smo, Kir je rekel viš' oblast Imeti v čast', Nanj mislimo, Prisegamo: Da vojvodom č'mo pokorni bit', Velevati bo njih, naše st'rit', 24. ■ Prisegamo l Pred Bogom smo, Naj zadene nas tud' smrt, Nas Bog potrd'! Nanj mislimo, Prisegamo: Z banderom tak' d61go pojdemo, Da z božjo močj6 dopolnimo, 32. Prisegamo! Estrajh za vse. IV. Jf^ko le hče, Je bil Estrajh in bo za vse! Zdaj brambovci zaukajte: Bit' če, bit' če Estrajh za vse! Ker tedaj hče, Nikogar se ne b6jimo, Brez skrbi, varni, trdni smo. Bit' če, bit' če Estrajh za vse! Ako le hče, Ni treba jarma tuj'ga nos't', Je že domača moč zadost'. Bit' če, bit' če Estr&jh za vse! r Ker Estrajh če, Je bramba naša zvezana, Beseda mož! — je sklenena. K* • " —' ~ Kako pa hče, Sovražnik mora skor' poznkt', Ki siljen bo se nam podat'. Bit' če, bit' če Estrajh za vse! In ker pa hče, Obeta Rudolp iz nebes: „Frančišek, zmagal boš zares Ker Estrajh če, Tud' bo za vse!" In pa ker če, Estrajhu bo pomagal Bog, Da se razširi v krog in v krog. Bit' če, bit' če Estr&jh za vse! Brambovska dobra volja. v. ar smo mi br&mbovci, Več nismo sldbovci, Volje smo zidane, Dobro nam je! Kaj neki maramo! To samo prašamo: Kje so sovražniki? Jih č'mo pobit'! Drava čeg&va je? Soča čegava je? Jih bomo var'vali, Kdo jih če pit'? Le sem sovražniki! Prid'te razbojniki! Tepeni bodete, Vas je prem&l'. Poljci, Podunovci, Čehi in M&djarji, Vsi smo za enega, Eden za vse! Mi vse vas vabimo, Ki ne poz&bimo, Kakšni vojšč&ki ste: Z&jmite z nam'! Z vrhom nat6čimo K6zarce, hočemo Naj pred cesarjevo 28. Zdr&vico pit'. Kralja ni goršega, Polka ni boljšega, Kakor Frančišek je, 32. Kakor smo mi! Zddj pijmo tičino Na cesaričino Zdravje, naj lilija 36. Večno cvete! Še smo natočili, G£t bomo počili Cesarski vojvodi! 40. Na vašo čast! Dobro nas vodite, Pred nami hodite, Za vami poj demo, 44. Srce velja! Domove varujte, Prav gospodarite Ženice, matere, 48. Stari možje! Neveste, ljubice, Trč'mo na kupice! Ko nazaj pridemo, 52. Poroka bo. Napitek. vi. Ipripekal je denašnji dan, Na žejo grede pit', Sovražnik je podrt, ugn&n, ; Le brž si ga nalit': Kar je moža, Mi trči ga! 7. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Že veljd! s ss s s s Jun&či vince ga zares, Kdor mošk imd občut, Igrd mu pukšen trd obles, Zadeva mu nje but; Kar je možd, s Mi trči ga! 14. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Že veljd! Med nam' nobene šeme ni, v Da b' mož le v sanjah bil, Če pride vrag, če privrši, Bo t'koj ga v beg podil: Kar je možd, Mi trči ga! 21. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! - Žč velja! Kdor trdno suka v boju se, Sovražne drega vzndk, s Ko zid nevm&knen biti vč, s Korčn je ta jundk! > Kar je moža, s Mi trči ga! 28. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Že veljd! Komur nevarnost mar' ni nič, Ki urno dere v boj, Ki ročno buta mu glavič, Na mah pripravljen t'koj, Se čut' moža, Mi trči ga! 35. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Že velja! > Kog&r ne straš' peklčni vrag, Ga gre na tla podrt, Mu vselej gotov je premag, Ga ne podere smrt: Je kaj možd, Naj trči ga! 42. Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Že velja! s Navratnika kir zapodi, Potepni da mu list, Dežele njemu prevdobi, Resnično reče tist: Sem kaj moža! Ta trči ga. 41). Kaj? Vi vsi? — Da, mi vsi! — Ž6 velja! VIII. Pegam ino Lambergar. Mloli tam k višku Dunaj bel, Na Dunaj i kaj Pegam jel, Vam bom junaško pesen pel. Je sredi mesta trdtica, Na trati raste lipica, Dunkj hladi nje senčica. Vi senci miza rumena, Okoli mize stoli pa, Sedi na stolih g6spoda. Med njimi cesar govore: Po moji misli res da ne Kraljestvom našim ni vrste. Gospoda vsi pritrdijo, Dežele, mesta hvalijo: „Bogate, žitne, jake so". Pridirja Pegam, se smehlja, Ošabno gleda, se bahd,: „Je prazna vaša beseda! Prevzetne vam so misli vse! Kar pravim, ljubi g6spodje, Med vam' tud' cesar mčnjen je. Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med seb6, Kir suličal bi se z meno." Mu cesar prav'jo pa tako: „Kaj grajati naš češ za to? Ga 'mam, da ti prisedal bo! Na krajnski zemlji, kaj bahaš? Na Kam'ni prav' se, tam ga 'maš, Ki nikdar tebe se ne vstraš'. Lambergar Krištof z imenom, Na sinji skali biva tam, Te v pest želi dobiti sam". Prav' Pegam: „bod' mu list posl&n Doma pusti naj vse na stran, Pridirja meni naj vi bran! Mu reko cesar list nar'dit', Človeka brzega dobit', Ki s' upa t'koj do njega prit'. So rekli cesar sam' enkrat, Ponud' se preči hlapce mlad, Kir list ponese do-nj'ga rad. Ponese v lepo deželo, Gorato našo Kr&jnico, Tje Krištofu Lambergarju. Zvečer je Dunaj zapustil, Leti, ko b' zlodej ga podil, Je zjutra že v Tržiču bil. Tržane tukaj vstat' budi, Prijazno jih ogovori: „Kje Krištof Lambergar stoji?" Se njemu vsi priklanjajo, Se nič nič mu ne zlažejo, Gredo, mu grad pokažejo. Oglavniku zatakne list, Pozdravi jih, se vkloni nizk', Pa vdere, ko nebeški blisk. V'B lini gospa mat' slončvš', Kaj Krištofu podd, videvš', 60. Kak puhti Pegam se, zvedčvš , Teko do sina svojega, Do Krištofa Lambergarja, 63. Povedat, kak' da naj ravna. „Sin! konj'ča 'maš, ko tičico, Zlato zoblje pšeničico, 66. Pije sladko rebuljico. Na solnce nikdar ti ne gre, Pri jaslih sedem let je vže, 69. Se videl ne je bel'ga dne. Zajezdi ga, pa pojdi t je; Al' kar ti pravim, Krištofe! 72. Tud' jaz kaj vem, poslušaj me: Hudiča Pegam ima dva, Premagal, vem ti boš oba, 75. Le glej, da on te ne zvadlja! Če treh glav tebe sleplje vid, Dveh kraj njih mu ne smeš lovit', 78. Le srednjo glej mu predrožit'". On puhne v svitlo gornico, Obleče se v železnico, 81. Opne kaljeno sabljico. Zasede konj'ča brzega, Ljub' materi roko bušd: 84. „Ostan'te zdravi, mat' moja!" Mi zdaj iz dvora zapraši, s Ko strela nebna mi sfrči, J 87. Do Dunaja ne vstanovi. s Vodnikove pesni. Na Dunaj pride v splav in skok, So pri kosilu vsi okrog, 90. Pegamu pade žlica 'z rok. Vi Lambergarja govori: „Naj preveč teb' se ne mudi, 93. Da glave bi ne 'zgubil ti! Al' hočeš kaj počakati? Al' češ se preči mahati, 96. Za svojo glav'co vadljati?" Je Krištof tako govoril: „Ne bom se dolgo jaz mudil, 99. Na Krajnskem sem še včera bil." Ga vpraša Pegam spet tako: „Kje pa se bo godilo to? 102. Al' tam na polj' širokemu?" Prav' Krištof: „tu pred lipo bo ; Očito, da vsi vidijo, 105. Se konjiki poskušajo". Na proti si zadirjata, Za uh'ma se oprasneta, 108. Si nič ne stor'ta hujšega. Besedo Pegam zdaj začne: ,,Prejac'ga men' ni bilo še, 111. Skrbi to kaj te, Krištofe? Veš, konjič tvoj bo ž&loval, Na polje zdirjal, rzgetal, 114. Ki gospodarja bo iskal". Pa Krištof njem' odgovori: „Kaj tac'ga mar' nič mene ni, 117. Sam' to, kar tebe mal' skrbi. Za tvojo mar' mi je gosp6, Za tako mlado vdovico, 120. Saj znaš, da všeča meni bo!" Se Pegam jezen zaleti, Se Krištofu pokaže kri, 123. PrevePke sile mu ne st'ri. Da Krištof mu pod stegno pah, Pa zmami sam hudir ta mali, 126. Da Pegam mu ne pade v prah. V^ tretje moč povzameta, Junaško se zasuPčata, 129. Na vselej boj razločita. Zdaj Krištof meri srednjega, Ne zre noben'ga krajnjega, 132. Predregne glavo Pegama. Z jekleno sabljo mu jo snel, Ko b' trenil, jo na jelco vj61; 135. Hrumi ves Dunaj, je vesel! v " v njo 138. , Mu rečejo presvitli car: „Jun&k, ti moški Lambergar! 141. Kaj češ imeti v^ svoj dar? Pa Lamberg: „ak' mi daste čast, 'Mam krajnskih treh graščin oblast, 144. Da b' meni, prosim, bile v last". Se prošnja milosfvo prisod': „Kar češ imeti, tako bod', 147. Dokler bo živ tvoj jaki rod!" Ravbar. o s' je voščil turški baša, Ki se Turkom prav obnaša, Kak' bi vojsko vkupej spravil, 4. Da bi Sisek pod se zgrabil. Sem ter tje po hiši hodi, Misel se mu v glavi blodi. Pa jo 'znajde njega glava, 8. Misli: ta bo narbolj prava: Svojo vojsko vso vso zbrati Jo pod Sisek brž pognati. Pa ni moč' čez Kolpo priti, 12. Vprašajo ga: kaj bo st'riti? Baša stopa o potoei, Grmeč boben nosi v roci. Jezen trdo nanj teleba, 16. Da se zlega gor do neba. Zapov'duje turški baša, Ki se Turkom prav obnaša: „Čez mi vrvi potegnite, 20. Kož po vrhu naložite". So mu tako naredili, Preko Kolpe se spustili. Vsi pod Sisek se nabrali, 24. Tam se v rove zakopali. Kaj stori pa turški baša, Ki se dobro jim obnaša? Bele liste mi napise, Pošlje kapitanu v hiše: „Ala, ala, moj Adame, Sisku vrli kapitane! Hočeš al' se mi podati, Hočeš al' mi glav'co dati?" Pak odpisal je Adame Sisku vrli kapitane: „Nečem z lepa se podati, Nečem tudi glav'ce dati. Hočem rajši se braniti, Tukaj kapitan še biti. Se mi bodete kes&li, Kranjcev ne ste še poznali!" Kaj mi jame zdaj Adame, Sisku vrli kapitane? Piše liste, dd povelje, Nest' jih reče v tri dežele: V štajarsko, koroško, krajnsko, Lepo Londšaft vt> ljubljansko, Da je prišel turški blisek, Da nam hoče vzeti Sisek. Štajarci so list prebrali, Grdo, kislo se držali, Tresli vsi se, omag'vdli, Ker Turčina so se bali. Tud' Korošci bel' list brali, Z enim glasom pa vsi d'jali: ? „S Turkom neč'mo se vojsk'vati , 56. Kaše vrele ne pihdti! Turek ima veFke hlače, Dolge, dolge pa mustače! Bi vratove naše vgledal, 60. Kdo ve, kaj bi nam povedal! Beli list Ljubljanci brali, Med seboj so tako d'jali: „lščimo si pomočnika, 64. Zdaj je sila baš velika. $ Tur^k če vzel nam Sisek bode, Nam na robe vse vse poj de. Mest' Ljubljana bo pokraj 'na7 68. Krajnska dežel turška drajna. Hitre si pomoč' iščimo, Gospod Ravbaiju pišimo. Oni znajo vojsko vodit', 72. Pred vojaki naprej hodit7". Beli list so napisali, Ga na Krumperk jim poslali. Tam so bili gospod Ravbar, 76. Nepremagan konj'ški glavar. Ravbar zjutraj rano vstali, Se po gradu sprehajali. Line tekli z gor' odpirat, 80. Dol' na zlato polje gledat'. Pogledavši bolj okole Mi zazrejo v ravnem polje Mladega poba urno teči, 84. Beli list pa v roci nesti. Ravbar si na roko poč'jo, Hitro mu na proti skoč'jo. Beli list so brž prebrali, 88. Basu se na glas smijali. Stop'jo gori v svoje line Do gospoje Katarine: „Dve nedelji bodi zdrava, 92. Da jo z bašem zaigrava". Res da gospa Katarina Se preplaši, žalost ima. Za gospoda se je bala, 96. Vendar sabljo m' opasala. Glas gospodov hlapce kliče, Osemnajste svoje Čiče ,,Zor je, hitro mi vstajajte, 100. Brze konj'če napravljajte! Jih sedlajte, obrzdajte, Se na vojsko naravnajte! Hodimo v belo tje Ljubljano, 104. Vel'ko šroko in prostrano". Hlapci konje zasedali, Pa vsi ročno zadrčali. Pred konjiča se ne vstavi, 108. Se le tam pri hladni Savi. Ravbar kličejo brodnike, Pod Crn6včami voznike. „Le na noge, le vstanite, 112. Nas prek' Save predrožite! Vsi brodniki so še spali , Zavolj' vode vozit' bali, Save vel'ke prihajavše, 116. Vse bregove pokrivavše. Tako reče jim Andreje: „Voda sega že čez brege; Mi ne moremo voziti, 120. Vi v Ljubljano pa ne priti!" Ravbar kličejo še v drugo, Svetle zlate jim obljub'jo. Si brodniki pomignili, 124. Prav'jo : „saj ga bomo pili!" Brž brodniki so brodili , In Boga lepo prosili , Da b' jih še nazaj vozili, 128. Turške ašpre zaslužili. Zlate Ravbar jim podali , Pa jederno zadrčali Preko polja do Ljubljane 132. Vel'ke &'roke in prostrane. Ravbar kličejo Ljubljance: „Oj Ljubljanci, vi zaspanci! Skoeno s postelj vT»stajajte, 138. Brž na vojsko napravljajte!" Pa za Ravbarjem hodile So Ljubljanke, jih prosile, Jim denarje ponujale, 142. Si gospode odkupVale. Ravbar pa tako jim prave: „Tiho, moje ljube frave! Zdaj ni časa podkupVati, 146. Cas je zdaj se vojskovati. Meji žuga turški blisek, Nam vizeti hoče Sisek. Tur'k če vzel nam Sisek bode, 150. Nam na robe vse vse poj de. Yam Ljubljana bo pokraj'na Skoija Loka turška drajna". Boben pa jim zaropoče, 154. Da preslišat' ni mogoče. Ravbar silno vojsko zbrali, Pa pod Sisek jo peljali. Tol'k' je Turka na terišču, 158. KoPkor mravelj na mravljišču. Naprej v dir so Ravbar tekli, Verk'mu hlapcu: „stopi!" rekli, „ Žlezi v to visoko drevce, 162. Gledaj dobro na banderce! So banderci videt' beli, Trdo nujo bomo jmeli; So banderci pa rdeči, 166. Nič ne bodimo boječi! Saj ga bomo pozobali, Kakor bismo češnje brali, Miru pred mu ne dajali, 170. Da ga bomo posabljali". Pa banderce vid' rdeče, To st'ri Kranjce vse goreče. Tako Turka so zobali, 174. Da so vsega posabljali. Nevesta kralja Matijaža. ]ttlat'jaž kralj se je oženil, Alenčico si zaročil, Prelepo mlado deklico, 4. Kraljico ljubo ogersko. Zadosti malo pri nji spi, Zadosti malo, tri noči. Mu pišejo četrti dan: 8. „Na vojsko brž na mejo vstan'! Na kraj oblasti dunajske, Dol na pokrdj'ne ogerske". Pokliče k seb' Alenčico, 12. Preljubo si kraljičico. Ji tako pravi, govori: „Na vojsko meni se mudi, Na kraj oblasti dunajske, 16. Dol' na pokraj'ne ogerske. Utegne žalost te obit', Utegne čas predolg ti bit'; Preštevaj zlate romene, 20. Gradove var'vaj zidane. s Na vrt naj te ne vodijo, Da Turki te ne vjamejo!" Zasede konj'ča brzega, 24. Zadirja z grada belega, Na kraj oblasti dunajske Dol' na pokrdj'ne ogerske. s Ko pride, mu zaukaj o, 28. Da Turki v 6n kraj slišijo. Na polj' šatore stavijo, Matjažu ga napravijo. s Po neb' priplava tičica, 32. Predrobna, krotka pevčica. Mu trikrat šator obleti, Na zlatem jab'ku obsedi'. Mat'jaž jo gleda, ostrmi, 36. Mu žrgoli, zagostoli: „Na konj'ča, konj'ča, kralj Matjaž! Kaj delaš, druge v čislu 'maš? Dežele meriš druge vse, 40. Na mir pustiš pa sam svoje. Lej, tvoja ni še merjena, Kraljica ti je vplenjena. Turčini hud' prijahali, 44. Alenčko tebi vplenili." Pa tako reče kralj Matjaž: ,,Zavirat' meni kaj imaš? Ne 'zkušaj tica se z meno, 48. Veš, imam pušo risan'co !" ,,„Če 'zkušam tica se s teb6, Život mi vzami in glavo."" Kraljič zleti na konjička, 52. Na vejico ko tičica. Predrobno proti dom' zdrči, Oblak po neb' tak' ne leti — Do svoj'ga grada zidan'ga, 56. Do svoj'ga doma belega. Hiti naprot' mu družina, Napredaj grede mojškrica. Vsi v žalosti zdiMvajo, 60. Solzice toč'jo, jokajo. Kraljič pa pravi, govori: „Ne bojte se, družina vi! Dens tretji dan gotovo bom 64. Kraljico dal vam spet na dom." Po turšk' obleče se vsega, Ogrne halo do peta. Pripaše svetlo sabljico, 68. Na sablji vozo rudečo. Pod halo skrije šmarijn križ, Hiti ko strel in blisk in piš. Si 'zbere konj'ča iskrega, 72. Zasede Belca brzega. Predrobno 'z dvora mi zdrči, Da pes'k in ogenj se kadi. Na mejo doli ogersko. „Ta zlat je znam'nja dobrega, 100. Matjaža kralja samega". Pa reče, pravi kralj Mat'jaž: ,,Povem ti, da s' lih nič ne daš, 76. V Turčijo doli globoko. Na sred' Turčije globoke Stoje tri lipe zelene. Pod eno konj'če stdvijo, 80. Na raj se mi pripravljajo. j> Pod drugo raj prodajejo, Pod tretjo kroglo rajajo. Kraljič pri mizi rumeni 84. Tako mi pravi, govori: „Gospodje, ne zamerite, Po čem vi raje prodate?" Se turški baša zveseli, 88. Prijazno pravi, govori: „Jih je po zlatu rumen'mu, So tud' po zlatu b61emu; Junače pa, kir nam je kos, 92. Ni treba mu, da nas jih pros'". Kralj seže v aržet židani, Po zlat rdečerumeni. s Po mizi mi ga zatoči, 96. Da mizo trikrat obleti, Pred bašem turškim obleži, Mu reče baša govori: ...J Matfjaža sem ob život d'jal, Mu zlate vse vse čist' pobral." Devojko pa si grede 'zbrat', In reče godcem zaigrat'. Si mlado 'zbral Alenčico, Alenčico kralj ičico. Ročice si pod&jeta, Enkrat okol' porajata. Pokaže prstan zlat ji svoj — „Si prišel? druže pravi moj! Kak' čakala sem težko te, Kak' Turki sitni me peste! Zavman pa vsi se slinijo, Zdaj brade naj si vbrišejo!" Kraljič ji reče, govori: „Nič več mi srca ne teži. Se v drugo v krog zarajava, Prot' konj'ču se zasučeva. Pa urno bodem te pobral, Za se na konj'ča brz'ga djal. Če sekal bom na desno stran, Se drži ti na levo stran". Se v drugo krog odrajata, Prot' konj'ču jo zavijeta. Pa brzega zasedeta, Prot' Dunovu zaprašita. Pa Turki se spogledajo, Se v' cur'k za njima vderejo. Že basa brado maže si, 132. Zasmeje se in govori: „Sem bil enkrat pri njem vjet, Zdaj ht£ mu mojci glavo snet', Alenčico pa meni dkt', 136. Ki imel bi jo tako rad." Drži se mu na levo stran, On seka, maha v desno stran. Po bliskovo konjič leti, 140. Za žnjico snopje se kopi, Za koscem trava v red leti, Za njim po vrst' pa Tur'k leži. Pa Belče v dir, da prideta 144. Gor' do kovača Vmazanca. Matjaž mu reče: „kaj ti ddm? Da turški mojster si, poznam. Da nosi draga sebi dvd, 156. Mafjaža kralja slavnega, In prelepo nevestico, Alenčico kraljičico. Brž konjiča 'zbosi, preobuj, l 148. Na robe p6dk've mu prekuj". s Turčin na robe podkoval, Z levico kralj mu zlat daj&l, s Z desnico glavo proč mu d'jal, 152. Do Dunova konjič pektal. Se vdere vanjo, rzgeta, Ve dobro, kaj na hrbtu 'ma, Čez vodo splava široko, Na blažnjo zemljo ogersko. Lovec. ILijubček se na pot napravlja Culico si vkupej spravlja; Ljubica je zgodaj vstala, K sveti maši ga ravnala. Za besede nje ni maral, Ljubček nič za mašo baral, Vzame pušo in v planine Streljat gre divje zverine Srne ljubi streljat grede In jelene in medvede. Pod planino ga čakala Ljubica je štrene prala. Prvo štren'co ljuba prala, Proti nji klobuk priplava Ves raztrgan, ves krvavi, Nje je ljubega ta pravi. Drugo štren'co ljuba prala, Suknja proti nji priplava Vsa raztrgana, krvava, Ljub'ga njenega ta prava. Tretjo štren'co ljuba prala, Proti nji po beli Savi Ves raztrgan, ves krvavi Plava ljubi nje ta pravi. Štreno 'z roke je 'zpustila In se v Savo zagrozila, Ga zadela je na ramo, 28. V vrti mu skopala jamo. Rož'ce bom po njem sijala, Vselej milo se jokala, Kader bodem rož'ce plela, K' ljub'ga več ne bom imela. Brašno. ' i leti, pleti, Jel'ca! venčeke Brašno po pot' žalostni. Kak' bi vence v brašno spletala, 4. Oči me zalivajo! Moja mehka črna rutica Polna belih je solza, Š6pek loša bom naredila, 8. Svoj'ga šaplja svitlega. Za klobuk t' ga bo pripenjala Lep' srebrna bucika, Koder, Dragan, boš popotoval, 12. Povsod mene pom'noval. Če te tuje ženske vprašajo: Kdo t' je takšen pušljic dal? Al' predrago jmaš obljubljeno? 16. Družo al' zaročeno? Hod' po Nemškem al' po Ogerskem, Al' po gornjem Štajarskem, Reci: nemam nič zaročene, 20. Jel'co j mam obljubljeno. Vodnikove pžsni. Mladenič samec. y)em pobič mlad vi samskem stan', Po gojzdu liodim zelenem, Po nebu ptice letajo, Preljubo gostolevajo: Oj samski stan 6. Veseli dan! Sem pobič mlad, nezavozl&n, Za vodo hodim gl6boko, Pod vrhom rib'ce plavajo, Vse žive mi zigravajo : Oj samski stan 12. Veseli dan! 18. Sem pobič mlad neoženjVan, Po .svetu hodim prostemu, Me radi povsod imajo, Očetje, mat' sprejemajo: Oj samski stan 24. Veseli dan! s Sem pobič mlad, neporočVan, Po cesti hodim široki, Mladenke me srečavajo, Prijazne me pozdravljajo: Oj samski stan 30. Veseli dan! Sem pobič mlad, in še ne vdan, Po travnik' hodim pisanem, Golčice mi precvetajo, Se m' sladko nasmehavajo: Oj samski stan Veseli dan! Sem pobič mlad in pa sam svoj, Oe tud' me tme obidejo, Mi zvezde zlate migajo, Veselo neb' oznanjajo: Oj samski stan 36. Veseli dan! Voznik. Caez hribe ne morem, Po polji ne smem, Je cesta okoli, 4. Pa za njo ne vem. Konjiči so slabi, Moj voz pretežak, Vtstani gor' ljub'ca, 8. Priprege iskat. Priprego jmet hočeš, T'koj sama jo dam, Konjiče voliče 12. Napasene 'mam. Hoč' furman moj biti, Večerjo ti dam, Gos, raco pečeno 16. Pripravljeno 'mam. Hoč' furman moj biti, Pit' rada ti dam, Vi kamri za zglavjem 20. Bariglico 'mam. Je gosko pojedel, Bariglico 'zpil, Je konj'ča zasedel, 24. Ji fige molil. S' en'malo prestara, Ne maram za te, Jaz imam na Nemcih Tri druge lepe. Ak' ena ne vzame, Vsaj druga me bo, Se tretja ostane Tovar'šu moj'mu. —— Kratke ino poskočne. A. 1. oj ljubi je ribic, Na skaPci sedi, En trnek ponuja, K' se rado lovi. 2. Ljubljanke so lepe, Pa hude so tud', 50 bele, ko repe, Pa hude, ko zlod'. 3. 51 lep ino čeden, Si priden fantič, Al' nečeš prevzeten Pogledat' me nič. 4. Bom čakal pod oknom? Raj' poj dem drugam Se gorši dekleta Odpirajo nam. 5. Če vnisem županja, Ce nimam zlato, Ga bodem dobila, Sem punca za to! 6. Je delo prekleto, Popačena reč, Je majhne postave, Pa k fantom hod' leč. 7. Po noči vasvdla, Ni marala nič, Jo mati lčlS&lcL * Vipila ko tič. 8. Okoli hoditi In truditi se? — Na domi ležati Je boljše za me. 9. Prehentani Jaka! Rad pije in je, Vasuje in skaka, Da baba ne ve. Pojeda klobase, Pojeda mes6; Vt časi pa strada, Da smil' se Bogu! 10. 'No ljub'co sem ljubil, Mi daje slovo, Da nisem nič 'zgubil, So druge za to. 11. Okoli se vlači Vse ljube nočir Pri drugih se pači7 Le k meni ga nL 12. Je lepa, je mlada, Pa nima moža, Je grda, je stara, Pa ima po dva, 13. Ni lepa, ni zala, Ne dekle za me, Pod noge se gleda, Pa švedrasto gre- 14. Ljubljanske dekleta * Bi vkupej pobral, Vt> Kam'nik jih peljal Za žlindro prodal. 15. Pober' se od mene, 'Zpod moje stene, Te 'm hot'Ia imeti T Znam pisat' po te. 16. Po hribih je slana T Po ravnem je led, Me ljubica čaka, Se morem it' gret. 17. Sem trudna, zaspana, Bi rada šla spat, Moj ljubi bo prišel, Mu morem postlat'. 18. Ak' solnce ne sije, Pa mesec sveti; Ak' ljubi ne pride, Pa sama leži. 19. Ko b' lepa ne bila, B' ne hodil za nj6, Ji fige pokazal, Sam ležal noco. 20. Če k meni v vas prideš, Saj bova samd, Ni mater, očeta, Nikogar domd. 21. Ak' višji je turen, Glasneje zvoni, Ak' lepši je ljub'ca, Se rajši glasi. 22. 'Na bolha me pika, 'Na mravlja me je, En ljub ček me ljubi, K' nobeden ne ve. 23. Preljubi moj ljubček, Kako si pač lep! 'Maš jerhaste hlače, Pa slamnik pripčt. 24. Je bela, ko mleko, Rudeča ko kri, Zaljubljeno gleda, Na smeh se drži. 25. Me ščiplje, me bode, Me glavna boli, Se ljubi prikaže, Bolezen mini. 26. V Ljubljani pred mostom v 'No kajžico 'mam, Ce, ljub'ca, te vzamem, Te notri peljam. 27. Nasloni se, ljubček! Na mojo glavo, Krog mojega grla Obdeni rok6. Na mojem naročji Si varno počij, Ko mater' na prsih En' dete zaspi. 28. O ljub'ca, pogledaj, Saj prav'ga doboš, Rad orjem in delam, Se mlatit' ne tož'. 29. Brez bel'ga papirja, Brez tinte črne, Zapisal bom ljub'co Vt svoje sreč. 30. 'No spono bom kupil Za ženo svojo, Da grlo zavežem, Da klela ne bo. 31. Če b' druj'ga ne 'mela, Ko lep'ga možd, Za mizo bi sedla, Pa gledala ga. 32. V^ pričo pri drugih Ne dregaj z nogo, Le s prstom pomigni, Pa poj dem s tebo. 33. Sem deklica čedna, Ko nageljnov cvet, Pa fantov še nimam, Da b' mogla preštet'. 34. 'Mam kratke rokavce, 'Mam bele roke, 'Mam kodraste lasce, Se spletat' nehte. 35. Prosite, molite Vsi božji za me, Da bodem imela, Kar druge žene. 36. Kak' bodem ljubila, Me srce boli, Ker ljubček moj prvi Pozabljen še ni. Ne maram za žlahto, Za druge ljudi, Le tistega dajte, K' pri srci leži. 37. Preljubi svet' Lenart! Kako si ti svčt, 'Maš majheno faro, Pa dosti deklet. 38. Po hribih nastavljal, Doline zajel, Za tiče pripravljal, Pa deklico vjel. 39. Gorenjska je Micka, Na v'sokem leži, Ni moja, ni tvoja, Je drugih ljudi. 40. Kopati ne morem, Or&ti ne znam, Dekleta bi ljubil, Al' to me je sram. 41. Kir hoče plesati S to mlajši hčerjo, Mor' godce plač&ti In kelnarico. 42. Ni d'narja, ni znanca, Da plača za me, Bom vendar le rajal Do belega dne. 43. Je ura pretekla, v Moj čas je prešel, Se enkrat objamem, Da laže bom šel. 44. Ce tebe ni misel, Le kmalu povej, Nevtegoma greva S tovar'šem naprej. 45. Po gozdi prijahal, Zverine lovil, Lovitvo zapustil, Ljubit' se učil. 46. 'No ljub'co sem ljubil, Pa ljuba nič ni, En pušljic mi dala, Pa nič ne diši. 47. Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči. 48. Lep tiček je v gojzdu, Ga vabim na dom, Ce skoraj ne pride, Mu peia ne bom. 49. Bom godnbca vzela, Bom zmiraj vesela, Če kruha ne bo, Zagodel mi bo. 50. Na pragi je stala, Ga notri spravljala; Zakaj bi ne šel? Za to je prišel! 51. Le godci godite, Petico služite; Petica bo vaša, Alenka pa naša. 52. So rekli ljudje, Da baba vse ve, Kje hči je postlala, To vedet' ne sme. 53. Če nisem za tč, Sem sama za se; Le stopi naprej, Pa druge poglej! 54. Sem rekel, sem d'jal, Da bom te jem&l; Si rekla: tfkoj, tfkoj , Da pridem k pokoj'. 55. Mi ljub'co dajo, K' ne maram za nj6, Za drugo že vem, Pa ljubit' ne smem. 56. Le tisti bo moj, Ki pride nocoj, Mi prstanec dal, Pri meni zaspal. 57. Je bela ko mak, Rudeča ko rak, Je vroča ko peč, Na ganek hod' leč. 58. Le prosi Bogd, Da b' moja ne bla, Vse leto b' sama Ležala domd. 59. Gred6č pod gor6 Sem videl svoj 6, Vi senci leži, Se rada hladi. 60. Kol'k' lepih noči Ne stisnem oči! 61. Sem v vasi s'noč bil, Me šribar podil, Ce bolj sem mu d'jal, Da bodem nehal, Bolj me je šribar S polenom naž'gdl. 62. Gre z muho kom&r Okroglih en par, Si spahne koleno, Popade poleno, Ga v muho zad'g&; Naj tudi vise Muhovnike Lih tak' obred! 63. Za kaj, za kaj Pod oknom stojiš, Ko veš, ko veš, Da notri ne smeš. 64. 9 i°J.> ! Moj d Viški stan Sinoč je bil Na slam'co d'jan. 65. Tri leta sem hodil za nj<5, Se prav'jo, da moja ne bo. 66. M'ja ljub'ca 'ma črne oči, Pri nji so pač kratke noči! 67. Le tista bo ljub'ca moja, Ki cukrasti gobček ima. 68. Imela sem ljub&tka dvd, Pa miška m' je snedla oba. 69. Da b' zlod' petelinČT>ka vzel! 'No uro prezgodaj zapel. B. 1. Ljubica v vrttci Rožice plela, Ljubega čakala, Pesemce pela: „Kamrica mater'na, Keldrec očetov, Kaj si ga meni ti Ljubček obetal?" 2. Štirje je godejo, Eden pa trobi, Micka pa joka se Sama na podi. 3. En čas sem j<5kala, En čas pa pela, Zdaj se-pomislila, Da bi ga vzela. 4. Micka je mežnar'ca Moje kapele, Kader je jasen dan, Me notri pelje. 5. Nič ne spim, ne ležim, Na pragi prestojim, Poslušam svojega Na polji ki žvižga. 6. Če je bolj rajala, Lepši prihajala; Ce je bolj majala, Hujši nagajala. 7. Gabrije, gabrije, Ljubica v kadi je! „Kaj je že? kaj je že? Poj dem pa drevi k njej 8. Leščerbo spihnila, Ljubica vtihnila. 9. Čas' po dva, čas' po tri, Čas' pa še jen'ga ni. Čas: 10. Poj, poj , poj, tiček moj ! Kak' bom pel, sem se vjel? 11. Kruha b' ti dala, Ajdov je. „Ljubica moja, Bog da je! Za pečjo m' rase Praprota, Po hiši sk&če Lakota". 12. Pobič je padel V Bistrico, Pobil s' od nosa Spičico. 14. Ljubica vstani Piši luč, Hitro daj meni Kamre ključ! „Kaj bom vstaj&la, P'hala luč? Sam si, moj ljubi, Kamre ključ; 13. Ljubčica moja, Ves sem tvoj! Po'1 1 at Jaz sem pa sama Svetla luč, Ti bom svetila Drago noč". 15. PojdVa pa pojdVa V Šiško v vas, Tam se narlepši Dekle glas'. \ 16. Mati, poglejte s Ljubega. \ Nečem nobenega Drugega. i 17. s Nas pa so mati Vprašali: Kje ste to dete J Našili? „Notri v zeleni Praproti."*) | 18. Jaz sem te klical > Ravno trikrat, s Ti pa nis' hotla, Odgovor dat'. *) Človek bi sodil, da je 2. oddelek iz početka cel Mi smo pa rekli Materi: Notri v zeleni Praproti. Vodnikove pesni. * 19. Zidana kamra Lesen rožan'c , Micka gorjanka, Jaz sem po!jan'c. 20. Micka Matjakova Za mano skakala, Zlodej premotil me, Da sem se lotil je. 21. So me vpijanili, So me napravili, Da sem jo vzel! — Kaj bom počel? 22. Črno gleda, drobno gre, To je moje veselje. 23. Poj dem tje gori, Kjer s' potok začne, Gori me kliče En' lepo dekle. s s 24. Vso noč pod oknom Tr6bijo, Ne morem zaspat'; Zj utra pa mati Kličejo, Ne morem vistat'. KAZALO. I. Različne pesni. stran 1. Moj spominek..........3 2. Napitek..............4 3. Stari pevec ne boj se peti . 4 4. Dramilo mojih rojakov . . 5 5. Ilirija oživljena .... 6 6. Illyria rediviva..........9 7. Ilirija zveličana .... 12 8. Vršžic........17 9. Bohinjska Bistrica ... 19 10. Jeklenice.......20 11. Cvetje........21 12. Pomlad.......21 13. Milica milena.....22 14. Mile mileni......25 15. Zadovoljni Kranjec ... 28 16. Plee&r........29 17. Vinske musice.....30 18. Nelsonu.......31 19. Veselje o dobitvi Mantove 1799 31 20- Leto 1814......32 37. Kos in brezen 38. Sraka in mlade 41. Prošnja kranjski modrini . 53 42. Mila pesen, peta p. Marku 53 stran 21. Združenci 1813. do 1815. leta 32 22. Premaga....... 32 23. Mirov god (11. srpana 1814.) 33 24. Šole spet estrajške . . . 34 25. Zahvala Petra Malega 34 26. Novo leto ...... 34 27. Zopet novo leto .... 36 28. Predgovor ljubljanskih „No- vic" v novo leto 1797, 1798, 1799 a), 1799 b), 1800, 1801, 1802 ... 36 29. Ljubljanskim „Novicam" . 38 30. Stara pratika.....39 31. Nova pratika.....41 32. Koprivniška cerkev ... 43 33. Kratka pa krepka .... 43 34. Zaloge v zemlji .... 43 35. Zeljni prerok.....44 36. Napis Knobljevim pesnim , 44 i in kranjski konj . 48 čka......49 43. Kranjske modrine žalovanje o smrti Marije Terezije . 54 44. Klek........ 57 II. Basni. 47 I 39. Nemšk 48 40. Petelin III. Pesni iz »Pisanie". IV. Uganke. 45. Uganka za pratiko ... 63 | 46. Uganjev&lke za pratiko V. Pesni, zložene po narodnih. stran 47. Tekica........73 48. Ribič....... . 73 stran 49. Slavček.......73 50. Miška........'74 VI. Pesni preložene. Anakreonta, grškega pevca nektere pesni. 51. Gosli I....... 58. Vsi pijejo radi IXX. . . . 82 52. Ženska moč II. ... 77 59. Ljubezen suženj XXX. . 82 53. Ljubezen pobič III. . . . 78 60. L&stovica XXXII. . . . . 82 54. Slabeč VII...... 61. Pomlad XXXVII. . . . . 83 55. Golobica IX..... 62. Ljubezen pičen XL. . . . 84 56. Neznana vojska XVI. . 81 63. Skrž&t XLIII. . . . . . 84 57. Srebrni kozarec XVII. . 81 64. Ljubeznove puščice . . . 85 65. Dies irae ....... 85 66. Iskrice .......87 67. Otožnemu vina.....89 68. Petelinček. komedija igrana v Ljubljani 1802. sklep . 92 69. Pesen na cesarjev god . . 93 70. Uk estrajških vojakov 1813 94 VII. Pesni brambovske v leta 1809. 71. Radovoljni brambovei I. . . 100 72. Brambovska volitev II. . . 102 73. Brambovska prisega III. . 103 74. Estrajh za vse IV. ... 104 75. Brambovska dobra volja V. 105 76. Napitek VI.......107 VIII. Narodne pesni nabrane. 77. Pegam ino Lambergar . . HI I 81. Brasno .......129 78. Ravbar .......116 | 82. Mladenič samec .... 130 79. Nevesta kralja Matij&ža . . 122 | 83. Voznik .......131 80. Lovec........128 j Kratke ino poskočne. 84. A).........132 | 85. B) . 142 - v « - - . ..... ■ - '"■V >■-. .rfjr, .■•."v , v. , -I - - i - - - ..u -. * - '" ■ f .V' ■ < - SiB^ ... ; , , « ; , • -