Stran 172.
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o proračunu. Razprave tečejo zdaj mirno, ker so kri tične postavke vse rešene. Nekoliko živahnosti je bilo pri razpravi zastran mitnic. Zbornica je že lani sklenila, odpraviti mitnice, a ker ni dovoljen drug dohodek v nadomestilo dohodka od mitnic, ni vlada dotičnega zakona predložila v sankcijo. Sedaj je bil stavljen predlog, naj se dovoli postavka „mitniceu samo za pol leta. Ta predlog je pa bil odklonjen, ker je finančni minister grozil z demisijo, vsled česar bi bile lahko nastale velike komplikacije, in ker je vlada izjavila, da se mitnice odpravijo z novim letom.
Nemški državni jezik. — Vsenemški poslanec Bareu-ther je v imenu Schonererjancev doposlal vsem nemškim poslancem vseh strank predlog glede uvedenja nemškega državnega jezika s prošnjo, naj ta predlog podpišejo. Predlog obsega osem točk, ki se glase: § 1. Nemški jezik je državni jezik. § 2. Vsak državni uradnik ga mora biti zmožen v besedi, in v pismu. § 3 V državnem zboru in v delegacijah se govori samo v nemščini. § 4 Nemščina je uradni jezik V3eh državnih oblastnij v notranji in v zunanji službi. § 5 Vse nemške vloge se sprejemajo pri vsaki državni oblasti, le v okrajih, kjer je občevalni jezik drug kot državni, morajo nižji uradi sprejemati vloge tudi v tem jeziku ter jih obravnavati in reševati v tem jeziku, če je potreba § 6 Ako kaka občina ugovarja, se šole z drugim, kakor državnim jezikom ne sme ustanoviti. V ljudskih, meščanskih, pripravniških, srednjih, obrtnih in vhokih šolah s svojim nenemškim učnim jezikom se mora v vsakem razredu poučevati nemščina, ter se mora pri izpitih rabiti vsaj v jednem predmetu § 7. Vse določbe in navade, ki so s tem zakonom v protislovju, so razveljavljene. — Slovani se temu predlogu smejejo. Celo raznim radikalnim Nemcem se zdi neumno, s takim predlogom nastopiti, ko zanj niti navadne večine ne bo dobiti, kaj še dve-tretjinsko, ki je potrebna, če naj ta zakon obvelja.
Francija — Po vseh razburljivih pripravah so se izvršile volitve v francoski parlament mirno V bistvu ostanejo razmere v zbornici neizpremenjene Nacijonalisti in z njimi zvezani monarhisti in klerikalci so pridobili v Parizu nekaj novih mandatov, zafo pa so jih izgubili na deželi Izgubili so celo nekaj odličnih voditeljev, Drumonta, Piona, Casaagnaca. Ali Pariz je nacionalističen, kar je za ministrstvo hud udarec. Pri ožjih volitvah pa imajo vladni kandidatje upanje, da večinoma zmagajo, in tudi socijalisti se nadejajo, da vzamejo še nekaj mandatov nacijonalistom. V ožjo volitev prideta tudi dva ministra, socijalist Millerand, katerega socijalisti zapuščajo, in naučni minister Levgues Značilno za pariške razmere je pa zlasti to, da pride tudi nekdanji ljubljenec Parižanov Brisson, kandidat za predsedniški stol, v ožjo volitev z bonapartistom Tournadom, ki je sicer zaslužen major, a kot politik neznaten. Izmed 572 izvoljenih poslancev jih je 243 ministerijalnih, 158 protiministerijalnih. 174 ožjih volitev je še potrebnih, med temi se jih vsaj 122 izvrši ugodno za vlado. Ostalo je in bo torej vse pri starem, vender je možno, da se vlada dolgo več ne vzdrži, ker je prišlo v zbornico dokaj novih mož in ker je na Francoskem Že običajno, da novih volitev nobena vlada ne prenese. Mogoče pa je, da si Waldeck-Eousseau pomaga z rekonstrukcijo  kabineta.
Nemiri na Ruskem. — če ni velikošolskih nemirov, se pojavijo delavski, če ni teh, pa delajo izgrede kmetje ali pa se puntajo celo vojaški polki. Po Eusiji opasno vre in zdi se, da vlada splošna nezadovoljnost. Ruska vlada vpliva na velike inozemske liste, da o teh izgredih in opasnih razmerah kolikor možno malo in nedolžno poročajo, da se ne razve, kako piškavo je na Ruskem. Sedaj se je izvedelo, da v okrajih Harkov in Poltava razgraja, požiga in pleni pleme-nitaške hiše okoli 18 000 kmetov, ki radi slabe letine stradajo.
Stran 173.
Povod iigredom je torej velika beda, ki se na Ruskem seli iz kraja v kraj, ter docela ne umre nikdar Veliki vojaški oddelki so v nemirnih krajih. Tudi generalni guverner iz Kijeva, general Dragomirov, je potoval v nemirne kraje. Tako je na Euskem sedaj vse puntarsko Tvomiški delavci v Moskvi in okolici so zabeli štrajkati. V cvetnem tednu so se delavci zbrali na velikem ljudskem trgu ter razgrajali. Policija ni opravila ničesar, zato je prišlo vojaštvo, peš in na konjih. Vnel se je boj, v katerem so bili ubiti in ranjeni delavci in vojaki. Naslednjega dne so se izgredi ponovili, in vojaštvo je moralo zopet posredovati. V Moskvi se boje novih nemirov za rusko Veliko noč, ker tudi po drugih mestih med delavci vre. Delavci v Peterbugu in okolici naznanjajo da se začne dne 1. maja t. 1. generalni štrajk, ako se njih zahtevam ne zadosti.
Vojna v južni Afriki — Iz Londona poročajo, da se je predsednik Stein z voditelji Burov in z lordom Kitche-nerjem glede miru docela dogovoril ter da se pripelje v Evropo, kjer stopi v dogovor s Kriigerjem. Stein in Kriiger bi imela torej končno posvetovanje glede mirovnih pogojev. — Drugi viri pa trdijo, da Buri na mir več ne mislijo, ker jim je Botha sporočil, da jim Angleži neodvisnosti ne priznajo. Buri pa brez neodvisnosti miru ne sklepajo. Iz Amsterdama poročajo, da vlada v Kaplandiji veliko razburjenje, ker angleška vlada Kap-landcem, ki so Bure v vojni podpirali, noče priznati amnestije. Zato se bo vojna nadaljevala. Sploh se širijo glasovi, da tistih mirovnih pogojev, ki so jih dognali voditelji, Buri ne spiejmo, ter da so ostala pogajanja brezuspešna.