Za kaj uporabljajo sklade v okraju Kruševac
Računali so, da bo znašal skJad za pospeševanje kmetij-stva v okiaju Krušovac oki-og ti5 milijonov din. Od te vsote pa je zagoiovljenih le 31 mi-lijonov. Očitiio je, da je to maio za tak okraj, ki irna pre-cej raznoHčno in razvito kme-tijiko  proizvodnjo.
Za vse lo so objektivni vzro-ki. Toča je letni povzročila piecej šlode, dohodki kmeio-valcev so se v številmh vaseh zmanjžal; in je zato bil tudi dotok sredstev v te sklade maniSi. kakor so računalt. Pa vendar ne gre samo za to. Ta-ko na primer ni mogoče raz-ložiti &amo z objektivnimi tež.avami, da je plačilo taks na h:bi idne vinograde ?.elo od-povedslo: doslej je bilo pla^a-no le okrog 50 odstotkov vso-te, s ksatero so računali.
Sredstva sUlada za pospeše-vanje kmetijstva so bila po-rabljena za naslednje svrhe. OkiMg 5,2 miLjona din so do-bili proizvajalci kot regros za proizvodnjo dobrih semen. Okrog 7 milijonov je bilo po-rabljeno za  urejevanje hudo-
urnikov, s čimer so zavarovali ckrog 600 ha zemlje. Nadalj-njih 6 milijonov 90 porabili za nakup plemenska živine. Ra-zen tega so iz sredstev sklada porabili okrog milijon din za organi&ininje ra?jnih razs'*sv in sejmov, na katerih so ns-gradili najn.apredne.iSe kmeto-valce. Za organizacijo delov-n:h akcij za zavarovanje rast-Hn pred škodl.jvvci — gobar, murvni prelec ild — so iz okra.inega sklada za pospeše-van.ie kmetiistva porabjli okrog 7 mili.ionov. Manjšo vsoio so fiali Uidi za kmetijsko propagando.
Program za ieto 1957
Po prcdlogu prograrna za prihodnje leto računajo, da Lodo zbralj v skladih za po-sr?«ševanie kmeti.istva okrog 69 milijonov din {skupaj s Fredstvi, ki jih bodo prenesli iz lcošnjega )eta). Ta sredstva naj b; porabili takole:
milijonov
za p^ljedelstvo                  18
živinorcjo                       8
sadjarstvo                      8
vinogiudništvo               4
zaSčito rastlin                7
vzgojo kadrov in
kmet. propagando 2 kmetijske razstave 3 rezerva (razivo)             19
Pribliino treijina skladov 19 milijonov) bi naj torej od-sadle na rezervo, kar nmo?o-^a še Tiadaljnjo drobitev skla-iov. To je veliko, toliko bolj,
ker so diiiga si-edstva določena za ninožico raznih namfrnov, a lo so: regies za proizvodnjo semenske pšenice, regres za seme helerozisa, regres za pii-delovanje raznih tvavmh se-men. regres za seme liuerne, premiranje prideiovanja se-lTienskega krompirja. regulira-nja rek in hudournikov, nakup plemenske živkie, malioraciia travnikov in pašnikov, oseme-r.jcvanje ovc, zootehnična slu-žba, nagrajevanje živinorej-cev, pridelovanje sadnih sa-djk, zasaditev planiažnih sa-dovnjakov', gradnja sušilnic in žgajfijckuhov, pridelovanje tTSiniJi cepičev, urejanje plan-tnžnih vlnogradov v sociali-stičnem sektorju, organizacija skcij za zaščito pred gobarjem, štipencliranje strokovnih ka-drov itd.
Poraba skladov v okraju Krušcvac, posebno pa predlog programa za prihodnje leto, kažeta, da se sicer majbna sredstva za pospeševanje kirie-tiistva v znatni meri drobijo. Ce bi izvedli selekcijo proble-ni»v in ta sredstva osredoto-čfli na najvažnejše — bi bil vsekakor uč-inek vefji. ker bi s temi sredstvi mogli ta ali oni problem rešiti. Ce pa se ta sieer majhna sredstva razdro-bijo na mnogo postavk, tedaj ostanejo skoraj vsi problemi nei^ešcni. To bi morali vpošte-vati ob sprejemu programa za pospeževanje kmetijstva v prihodnjem leiu.