OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 9, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 6 Papeževa izjava proti svobodnemu tisku in filmu Pravi, da polna svoboda predstavlja rušenje moralnih temeljev Vatikan, s. jan.—Papež Pij XII je danes podal izjavo, v kateri je rekel, da "brezpogojna svoboda tiska in filma" ne bi smela biti dovoljena, če deluje za porušenje verskih in moralnih temeljev življenja." Vatikan je napadan od strani protiklerikalnega tiska, in urednik nekega rimskega proti-kleri-k al nega tednika je bil zaradi napadov na Vatikan in kler obsojen na dve leti zapora. Papež je rekel članom rimskega plemstva, ki so ga kot običajno obiskali ob priliki Novega leta, da bi priznanje polne svobode pod takšnimi pogoji pomenilo "uzakonjenje zlorabe svobode." Izjavil je dalje, da brezpogojna svoboda tiska in filma "slabi obrambo javnih moralnih vrednot" in da je blaginja človeka vedno povezana z "absolutnimi dobrinjami, ustanovljenimi od Boga." Wallace okrcal Winstona Churchilla new YORK, 8. Jan.—Henry Wallace je v uredniškem čknku revije "New Republic'' okrcal bivšega angleškega pre-mierja Winstona Churchilla, rekoč, da Churchill pripravlja an-glo-ameriško "krusado" proti Sovjetski zvezi. "Toriji, ki se nahajajo pod vodstvom Churchilla, predlagajo Francijo in Nemčijo za obrambni zid proti Sovjetski zvezi, rajši kot pa da bi priporočili nadaljevanje sodelovanja z Sovjetsko zvezo, z katero je bila izvo-jevana zmaga," piše Wallace. Wallace je v svojem članku dalje rekel, da je Churchillova politika po njegovem govoru v Eulton, Mo., preteklega marca postala "začasna politika Zedi-njenih držav." Pri koncu svojega članka je Wallace obljubil, da se bodo pro-gresivci^ obvezali pred svojimi prijatelji v Angliji, da bo, ta Churchillova politika poražena", potem pa nadaljuje: "Nobeden od nas ni pripravljen, da jamči za sedanjo politiko Sovjetske zveze, toda mi verujemo, da se vsak nesporazum da izravnati na prijateljski način. Moj govor v septembru (ko je Wallace moral podati ostavko na položaju trgovinskega tajnika) , je pomagal, da se je deloma pregnala megla, ki jo je povzročil Churchill." De Gasperi dobil ček za 50 milijonov dolarjev Washington, 8. jan.—Finančni tajnik Snyder je danes izročil italijanskemu premij er ju Alcide de Gasperi ju ček v znesku od $50,000,000 za stroške ameriške okupacijske armade v Italiji. De Gasperi, ko je sprejel ček,*" je podal izjavo, da ne bo ček ni- MljiHi Qnrlnik nniHAn koli odšel iz Zedinjenih držav, bUUniK. ndjaen temveč "bo uporabljen za nakup v avtoiuobilu hrane in materiala, ki ga italijansko ljudstvo potrebuje." Pretekli mesec je bilo izplačano $51,450,000, da se pokrijejo stroški ameriške okupacijske armadi v Italiji. Pan-ameriška unija počastila de Gasperija De Gasperi je rekel predstavnikom 21 ameriških republik, da svet skuša doseči enako solidarnost, ki obstoji v zapadni hemi-sferi. Bil je počaščen od strani Pan-ameHške unije, kjer so bile izražene simpatije "novi italijanski demokraciji." De Gaspariju je podano uradno zagotovilo, da ne bo prišlo do nobenih sprememb politike prijateljstva napram Italiji od strani Zedinjenih držav, v zvezi s spremembo, ki je nastala, ko je Byrnes podal resignacijo kot državni tajnik. Mlad ropar ubit Snoči je bil ustreljen od nekega policaja 16-letni zamorski deček William Wright, ki je malo poprej z nožem v roki oropal sprevodnika na vozu ulične železnice na E. 55 St. za $1.25. Policaj je začel streljati, ko so bili ustreljeni fant in trije njegovi tovariši na begu. Dvema se je posrečilo zbežati, tretji pa je bil zajet in odpeljan na policijsko postajo. Novi grobovi joseph trcek Snoči je bil zadet od srčne kapi, kateri je čez nekaj minut podlegel, poznani Joseph Trček, po domače Storovec, star 71 let, stanujoč na 6600 Schaefer Ave. Doma je bil iz Vrhnike, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 47 let ter je bil izučen mizar. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Johano, rojeno Portuna, doma iz Podlipa pri Vrhniki, tri hčere: Mrs. Jeanette Sercely, ki je bila dolgo let zaposlena v Anžiovarjevi trgovini, Josephine in Mrs. Victoria Wallace, vnukinjo Phyllis in veČ sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1.30 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. john cvitkovic Po triletni bolezni je preminil v sredo popoldne John Cvitko-vič, star 67 let. Doma je bil iz Zumberaka na Hrvatskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se j"e nahajal 46 let. Tukaj zapušča osem otrok: Johna ml., Josepha, nadporočnika Peter v Fort Bennings, Ga., Martina, Antona v Athens, O., Roberta v San Francisco, Calif., in Victoria, hčer JMrs. Angela Block v Huron, O., pet vnukov in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Mrtev je bil najden včeraj ob 11. uri dopoldne v svojem avtomobilu v garaži v ozadju svoj'e-ga doma na 1827 E. 86 St. 37-letni mestni sodnik Brooks Frei-bolin, katerega je gov. Lausche pred par tedni imenoval za sodnika; svoje novo mesto je zavzel šele prošli četrtek. Truplo mladega sodnika, ki je živel s starši, je našla njegova mati, katere pozornost jfe bila vzbujena, ko je opazila, da je bila ena stran garažnih vrat odprta. Okna avtomobila so bila odprta in motor je bil v obratu. Mrliški oglednik Gerber je snoči izjavil, da je mladi sodnik postal žrtev plinskega zaduše-nja. Njegova mati je rekla, da je sin zapustil hišo ob poldevetih zjutraj in da je bila pod vtisom, da se je odpeljal na mestno sodnijo. Smrt mladega sodnika pomeni, da ima gov. Lausche pred odhodom iz svojega urada v ponedeljek 13, jaguarja priliko imenovati njegovega naslednika, poleg dodatnega urada na mestni sodniji, ki je postal izpraznjen z resignacijo sodnika "William McDermotta, ki je postal mladinski sodnik. Trst bo menda postal prihodnji **Monte Carlo'' mesto venca Durn trgovina na 15605 Waterloo Rd. je darovala $10 pri podružnici štev. 48 SANSa za otroško bolnišnico mesto venca na krsto pokojnega Antona Dolgana. Hvala! popravek V poročilu o relifnem delu Progresivnih Slovenk prošli ponedeljek se je poročalo, da je krožek št. 2 prispeval $1,000 za otroško bonišnico pri podr. št. 106 SANSa, kar pa bi se moralo glasiti, da je to vsoto prispeval tej podružnici krožek št. 3 v Euclidu. 66 avtomobilov v enem karambolu LOS ANGELES, 8. jan. —V tem delu dežele, kjer je vse "ko-losalno," so imeli danes avtomobilski karambol, v katerem je bilo prizadetih 66 avtov. Do ko-lizije je prišlo radi neprodirlji-ve megle, toda vozniki so vozili tako počasi, da ni bil nihče poškodovan. himen v soboto zjutraj ob 10:30 uri se bosta poročila v cerkvi sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave., Miss Dorothy Sturm in Mr. Fred W. Grošelj. Nevesta je hči Mrs. Mary Sturm iz 1242 E. 168 St., ženin je pa sin Mr., in Mrs. Joseph Grošelj iz 15410 Waterloo Rd. ženin je služil pet let pri vojakih ter je imel čin štabnega sarženta; tri in pol leta se je naViajal preko morja. Poročna slavnost se bo vršila zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju! rojstni dan Danes obhaja poznana Mrs. Antonia Vrh iz 1312 E. 167 St. svoj 50. rčjstni dan. Sorodniki in prijatelji ji izrekajo svoje iskrene čestitke in ji želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva. poroka v soboto zjutraj se bosta poročila ob 9. uri v cerkvi v. Vida Miss Molly Godič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Godič st., 1273 E. 55 St. in Mr. Herman Meglich, sin Mr. in Mrs. Joe Meglich iz 1003 E. 64 St. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeležijo. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu! prog. slovenke kr02ek ŠT. 3 Članice krožka št. 3 Progre Bivnih Šlovfenk ao vabljene, da se gotovo udeležijo redne mesečne seje v petek večer ob osmih v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Po poročilu, katerega je priobčil "New York Times" z dne 7. januarja, zna postati Trst, radi katerega je bilo toliko vika in krika na raznih konferencah, sedež mednarodnega h a z a rdira-nja, oziroma nekak nov "Monte Carlo". Skupina italijanskih in drugih mednarodnih interesov je vložila pri zavezniški komisiji, katera upravlja Trst, prošnjo, da se ji dovoli zgraditi "kazino" t. je igralnico za hazardira-nje z "bakaratom"j ruletni-mi mizami, itd. Poročilo, katerega je prinesel v Stockholm u izhajajoči list "Svenska Dagblad-et", pravi, da bo komisija prošnji brez dvoma ugodila, ker se pričakuje, da bodo davki, kateri bi se iztekali iz "kazine", preskrbeli Trstu dohodke, ki jih krvavo potrebuje. Osnovana je še ena skupina za samostojno politično akcijo Francozi mobilizirajo 18-letne mladeniče za borbo v Indo-Kini 4-LETNI NAČRT ZA OBNOVO FRANCIJE PARIZ, 8. jan. — Francoski načrtni svqt je predlagal vladi, da se takoj sprejme štiri-letni-načrt za modernizacijo industrije in poljedelstva. Narodni svet je predložil, da vlada prej ko mogoče začne z načrtom modernizacije na področju premoga, elektrike, cementa, železa, poljedelskih strojev in transporta. Borba upornih elementov v kolonijalni provinci dobiva čedalje resnejše lice PARIZ, 8. jan.—Francija je znižala nabor mladeničev za vojaščino na 18 let starosti v cilju, da dobi nove sile za borbo, ki se vodi v Indo-Kini. Ministrstvo za narodno obrambo je podalo obvestilo, da bodo klicani v armado mladeniči v 18 letu starosti "zaradi položaja na daljnem vzhodu." Nova grupa naznanila, da bo delala za ekspanzijo Rooseveltovega "New Deala" Ideja ni bila slaba, toda malo nenavadna WASHINGTON. — Pro šlo soboto in nedeljo je tukaj zborovala nova politična skupina, ki si je nadela ime "Amerikan-cev za demokratsko akcijo" ter objavila program, sestoječ i z šestih temeljnih točk, katerih prva izjavlja, da bo nova skupina delala za ekspanzijo "New Deala", katerega je zastopal pokojni predsednik Roosevelt. ' Zborovanja se je udeležilo 150 oseb, nakar je bil imenovan odbor 25 oseb, ki ima voditi delo nove organizacije. Na čelu odbora, ki je sklical konferenco, je bila Mrs. Franklin D. Roosevelt, vdova pokojnega predsednika, med člani organizacijskega odbora pa so bivši OP A administrator Leon Henderson, Franklin D. Roosevelt jr., bivši stanovanjski eks-peditor Wilson Wyatt, radijski komentator Elmer Davis, ter predsednik CIO unije avtomobilskih delavcev Walter Reuther. Komunisti ne bodo imeli vstopa v novo skupino Deklaracija, ki je bila podana v javnost, pravi med ostalim: "Mi odklanjamo enako odločno vsako zvezo s komunisti ali komunističnimi simpatičarji v Zed. državah, kakor odklanjamo vsako zvezo s fašisti in njihovimi simpatičarji. Ta izjava je značilna z ozi-rom na dejstvo, da je bila teden dni poprej v New Yorku formirana druga nova skupina pod imenom "Progresivni državljani Amerike", katera je naznanila, da vabi k sodelovanju vse osebe, ki se smatrajo za progre-sivce, ne glede na "pleme, versko prepričanje, barvo, narodnostni izvor ali politično pripadnost." Pri formiranju te skupine je sodeloval bivši podpredsednik Henry A. Wallace, ki je sedaj urednik progresivne revije "New Republic". Thomasville, N. C., 8. jan.— Policijski saržent B. Kanoy se je našel v veliki zagati, ko je neka jetnica po imenu Mary By-erly, obsojena zaradi tatvine, morala biti odpeljana v bolnišnico. Policijski saržent ni mogel kar tako pustiti žene brez stražnika, ki bi jo čuval, da ne bi zbežala iz bolnišnice. Kanoy pa ni imel na razpolago nobenega stražnika da bi vršil to, tako potrebno stražo. Ko je saržent Kanoy temeljito preštudiral ta problem, ni našel druge rešitve kot, da je priklenil bolno jetnico s težkimi verigami za posteljo, v kateri je ležala in lepo odšel. Ta rešitev pa "višjim" ni prav posebno ugajala. Poklicali so domišljavega policaja na raport in ga pošteno ošteli. BILBO PRAVI, DA BO NADALJEVAL Z BORBO. AKO OSTANE ŽIV POPLARVILLE, Miss. 8. januarja. — Senator Theodore Bilbo, kateremu je začasno zanikana pravica do' sedeža v Senatu Zed. držav, je podal izjavo, "da ne želi biti senator", če bi se moral odreči svojim idejam o nadvladi bele rase in izdati "svojo raso". Rekel je tudi, da ga želijo republikanci izobčiti iz senata, toda ko bodo čitali njegovo knjigo, ki bo izšla prihodnji mesec, "me bodo hoteli obesiti". "Ce mi Stvarnik pomaga, da ostanem pri življenju," je rekel Bilbo, "se bom vrnil in nadaljeval borbo". Dostavil je, da vodi borbo, da se ne sprejme v senatu proti-linčarski zakon. Na koncu pa je omenil, da so republikanci bili zelo zmerni, ko so dovolili, da tudi v bodoče sprejema senatorsko plačo. Do sedaj so bili pod vojaško* obvezo mladeniči nad 19 let starosti. Bori* se naT Owned and Published by | THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. ; S231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO | HENDERSON 5311-12 I Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays 9. januarja UREDNIKOVA POŠTA SUBSCRIPTION RATES—^CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznačalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) -------- For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$7.00 - 4.00 ~ 2.50 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)-------- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozepiske dražve): For One Year—(Za celo leto)------------- For Half Year—(Za pol leta)-- -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KAJ POMENI VATIKANOV POZIV NA "NEPOMIRLJIVI BOJ" Na 22. decembra so vprizorili v Rimu na velikem trgu sv. Petra eno največjih manifestacij za papeža, katere se je udeležilo okrog 150,000 katoličanov. Med njimi so se nahajali tudi vojaki, oooroženi z strojnimi puškami. Po poročilih, ki so bila objavljena v ameriškem tisku, je množica manifestantov vzklikala papežu; "Viva il papa — viva il papa!" Papež je na tem velikem shodu imel značilen govor, v katerem je izjavil, da se danes vrši boj "za Kristusa, ali pa proti Kristusu." V borbenem zanosu je množica ude-ležnikov tega shoda navdušeno vzklikala papežu in ga zagotavljala, da se nahaja z njim — do smrti. Ni potrebno poudariti, da je ta shod bil čisto navadna politična manifestacija, ter po celem svojem aranžma-nu eden od novih prilogov Vatikana za ustvarjanje napetosti, političnih nemirov in sovražnosti v svetu. Kajti papež je dal jasno razumeti, da se ne bo ^sklenil nobeden kompromis z idejami, ki so nasprotne idejam Vatikana, pa naj si bodo te ideje komunistične, socialistične ali pa liberalne. Papež je s presenetljivo jasnostjo poudaril, da si stojita nasproti "dva tabora" in da med njima "divja boj". Da pa ta boj ni samo moralnega, ali pa idejnega značaja, temveč v daleko večji meri političnega značaja, ni potrebno še posebej poudariti, če se samo opozori na direktno vmešavanje Vatikana v volitve, ki so se vršile v Franciji in Italiji. Za mnoge, ki so se udeležili tega velikega političnega shoda in ki so v svojem preprostem katoliškem idealizmu pričakovali, da bo v zvezi z božičnimi prazniki in s razpoloženjem v dnevih, ko se je ta shod vršil (22. decembra), je papež apeliral v soglasju z naukom Jezusa Kristusa za mir med narodi in podelil svoj apostolski blagoslov celemu človečanstvu brez razlike, je bila vsebina papeževega govora bridko spoznanje. Kajti tu je na katoličane izvršen strahoviti moralni pritisk na račun njihovih verskih čutov. Mnogi se bodo morali hočeš nočeš udeležiti tega "nepomirljivega boja" in nihajoč se med verskim prepričanjem in dolžnostmi državljanov, ter politič-niai prepričanjem, stopiti v "tabor", v katerem jim bo ukazano stopiti. In ni dvoma, da se bo posebno v katoliški Italiji "ta boj dveh taborov" razplamtel v divji političen boj, v fizična nasilstva, v diktaturo, persekucije in teror. Kajti z svojim govorom je papež dal vedeti, da se bo "verska zavest" italijanskih katoličanov merila po njihovem deležu za politično zmago samega Vatikana, odnosno za zmago vatikanskega totalitarizma, ki se odraža v tem, da bo vse, kar je nasprotno Vatikanu, neusmiljeno in z vsemi sredstvi zadušeno. (Po zadnjem poročilu je bil urednik proti-vatikanskega glasila "II Gallo" v Rimu obsojen na dve leti ječe, ker je baje žalil kler, cerkev in "vero"). Vredno je ob tej priliki poudariti neka dejstva. Po 25-letnem totalitarnem režimu fašizma, pod katerim je Vatikan užival posebne privilegije (leta 1929 je bil sklenjen med Mussolinijem in Vatikanom zloglasni Lateran-ski sporazum), je to prvi slučaj, da je Vatikan nastopil z taksno vehementno in borbeno gorečnostjo, kakršne ni niti tisoči del pokazal, ko je pod diktaturami Hitlerja in Mussolinija šlo za usodo človečanstva. Politično borbo '"za Kristusa, ali pa proti Kristusu", je Vatikan razplamtel ravno sedaj — ko je fašizem Mussolinija doživel svoj popolni poraz in ko se pojavlja ^potreba za novega "diktatorja." Mar je svet kdaj slišal takšen mogočen poziv za. "ncpomirijivo borbo", ki bi bila naperjena proti Mussoli-nijevem fasiznau, ali pa Hitlerjevem nacizmu? Seveda ncl * (Moramo pri temu omeniti, da je bilo dvignjenega veliko hrupa glede poslanice, ki jo je naslovil zagrebški nadikoi Alojzij Stepinac- proti jugoslovanski vladi nriar-sala Tita, in g katero je istotako kot papež 22. d poziva' vernike na nepomirljivi boj "za Kristusa ali pa' proti Kristusu." Medtem pa je dokumentarjio dokazano,' da so jugoslovanski škofi za čaga "neodvisne države Hrvaške" pozivali z poslanicami vernike na vernost "ljubemu Poglavniku", to je krvavemu morilcu Ante Paveli-ču!) Vatikanska politična borbenost je torej posledica Ples Glasbene matice Cleveland, O. — Člani "Glasbene Matice" bodo imeli 11. januarja 1947 svoj letni ples. Matičarji smo se odločili, da se bomo tudi mi malo naplesali in pozabavali. Ker se je bilo treba učiti za opereto "Mascot" ni, seveda bilo časa misliti na zabavo in ples. Naši fantje in dekleta so se morali pridno učiti, da so nam podali tako lepo opereto. Seveda se tudi sedaj pripravljamo za prihodnji koncert, toda ker so stroški z vsemi prireditvami precej veliki je treba pač blagajno malo napolniti. In zato prirejamo naš ples. Fantje se že pripravljajo, da bodo kot običajno v prizidku par prav lepih zapeli. Vsem gostom se pbeta izvrstna godba Srnickovih fantov z lepimi valčki in polkami. Pripravljena bo -tudi večerja in razumljivo je, da bo dosti pijače. Na ta ples vabimo vse od blizu in daleč. Torej, ne pozabite: Ples se bo vršil 11. januarja ob 8. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na veselo svidenje tam! Louis Belle. Poročilo podružnice št. 39 SANS Cleveland, O. — V decembru so prispevali za otroško bolnišnico v Sloveniji sledeči: Klub Slov. nar. doma v Lorain, O., je poslal po Janku N. Rogelju vsoto $1,127.06, (imena posameznih prispevateljev bodo pri-občena iz gl. urada SANSa). Društvo Sv. Ane št. 134 Ameriške bratske zveze v Rock Springsu, Wy., je poslalo $100 na predsednika ABZ J»nko N. Rogelja kot božično darilo za otroško bolnišnico. Po $10.00 so darovali Ignac Rugel Dille Rd.; Vincent Kukes, Orton St. in društvo St. Clair Grove 98 W.C. V spomin umrlega Jakoba Svigel so darovali Louis Zele $8.00, po $7 ^ružina Cimper-,man in družina L. Erste; po $5: Mike Podboj, Frank Černe in J. F. Terb žan. Nadalje John Breščak iz Burton, O. in Louis Dular, knjižničar Slov. nar. čitalnice, vsak po $@.00. Za SANS So prispevali v decembru : Društvo Slovenec št." 1 SDZ $25.00; Carniola Tent 1288, TM $12.00. Po $10: Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ in Jugoslav Camp 293 WOW. Po $5: Joseph Okorn, Louis Zele, John Zaletel, društvo Lipa št. 129 SNPJ. Po $3: John Zavrl, Mary Zavrl, Jacob Furlan, Peter Valen-čič. Frank Žagar, Anton Mez-naršič, Louis Dular, Vincent Kukec, Jernej Rcžanc in Jack Selan pa $1.00. Vsem darovalcem kot tudi nabiralcem najtoplejša zahvala, ker ste pripomogli, da je po- slala podružnica št. 39, na glavni urad SANSa za otroško bolnišnico $27,500, in v podporo SANSu $2,000, torej v enem letu samo $500, manj kot 30 tiso- i čakov! Tem potom iskrena zahvala uredništvu "Enakopravnosti" za priobčitev mesečnih poročil, posebno še upraviteljici Mrs. Juliji Pire, katera je izročila v preteklem letu vsoto $2,391.50, nabrano v uradu "Enakopravnosti". Nadalje iskrena zahvala Progresivnim Slovenkam krožek št. 2, pod vodstvom agilne predsednice Mrs. Cecilije Subel, katere so nabrale v zadnji kampanji nad vse lepo vsoto $2,628.79. Zahvala tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, kateri so prispevali večje vsote v sklad otroške bolnišnice, kot tudi za prepotrebno delo SANSa. Zahvala Janku N. Rogelju za mnogo spodbudnih člankov za SANS, posebno še za otroško bolnišnico v Sloveniji. Odbor SANSa upa, da tudi v tem letu stojimo trdno ob strani SANSa. Zavedajmo se, da nas naši bratje in sestre v stari domovini kličejo. Delo SANSa še ni končano, sovražniki in zajedalci nove Jugoslavije so še na delu! Storimo vse, da poginejo v svojem lastnem blatu! , John Pollock, blag. DIMITRIJ VLAHOV O MAKEDONSKEM VPRAŠANJU (Iz ruščine prevel; J. V. KAUČIČ) DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA" V nedeljo, 12. januarja ob 3. uri popoldne se vrši letna članska zabava v Slovensltem društvenem domu. Vsi člani in prijatelji so prav prijazno vabljeni, da se udeleže. Postrežba bo v vseh ozii'ih prvovrstno preskrbljena, zato ne pozabite nas pose-titi, da bomo še nadalje gojili kulturo v Euclidu. Na svidenje v nedeljo, 12. januarja ob 3. uri popoldne! Odbor. NOVI URADNIKI Društvo Washington štev. 32 ZSZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1947: Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik Joe Godec, tajnica in blagajni-čarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 4783, zapisnika-rica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende, Mary Grainer, zastopnik za podr. št. 48 SANSa Thomas Mlinar. Seje se Vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Društvo je tudi darovalo $5 mu-veju, podr. št. 48 SANSa za bolnišnico $10, in čitalnici SDD $5. Največje mesto New York V. New Yorku je približno ^ 150,000 Ircev več kot jih je v; glavnem irskem mestu Dublinu.' Večino newyorskih policistov! tvorijo Irci. Skupno število v j Ameriki živečih Ircev znaša 12: do 15 milijonov, medtem ko žive v domovini le štirje milijoni. poraza fašizma v Italiji, poraza, ki je italijanskemu ljudstvu prožil možnosti za ustvarjauje demokratične Italije. Torej je obenem borba proti demokrati j i, proti političnim svobodam ljudstva, proti svobodi vesti, proti svobodi tiska in proti svobodi mišljenja. Razumljivo je, da večina svobodomiselnega tiska Italije obsoja in se bori proti tej novi nevarnosti srednjeveškega totalitarizma, ki se poraja z direktnim vmešavanjem Vatikana v politične zadeve italijanskega ljudstva. V porcJčilu, ki je bilo objavljeno v "New York Times" od 5. januarja tega leta, je med ostalim rečeno, da sc proti-klerikalni tisk z vso odločnostjo bori proti Vatikanu in kleru. Spričo mobilizacije škofov, duhovnikov, častitnih sester itd. v Italiji, ali je mogoče zanikati, da tu gre predvsem za-palitično borbo, borbo, ki jo omenjeni duhovniki vodijo s prižnic in ki jo vrnešavajo v svoje' verske pridiga? Takšno borbo pa je zelo težko vo-j dili zaradi dvoličnosti, s katero nastopa Vatikan. Kajti razkrinlcavati namene tega vatikanskega totalitarizma je lahko, ko se ta propagira javno na ulicah, težje pa, ko se politični propagatorji skrivajo, za oltarjem ter za parola-' mi o "zaščiti vere". ' (Dne 15. decembra se je vršil v Torontu velik politični shod' kanadskih Makedoncev, katerega je sklicala "Makedonska narodna liga", ki se bori za osvoboditev Makendoncev n a Balkanu. Na tem shodu so bili navzoči tudi delegatje vseh slovanskih narodnostnih skupin in časniški poročevalci mestnih angleških,časopisov. Tekom shoda je bilo med avdijenco nabranih $6,000 za iK)raoč porušeni Makedoniji. Ce po. mislimo, da je v Torontu in njegovi bližnji okolici le okrog %,000 Makedoncev, je to ogromna vsota, ki do-vclj jasno priča o veliki na. rodnf zavednosti Maliedon-cev. Že dolgo časa opazujem, da pri našem naprednem časopisju ni dovolj zanima, n j a za splošne slovanske politične zadeve. Kje se na. haja vzrok, ne vem. Na pri. mer, ko se je lansko leto vršil "Vseslovanski kon. gres" v New Yorku, nisem videl v našem časopisju skoro nobenih poročil, kaj sp tam delegatje'govorili in poročali, če se ne motim, smo imeli tudi mi svoje de. legate tam. In če smo jih imeli, kaj so govorili tam? Kolikor je meni znano, S2 ni oglasil niti eden! Edino podrobnejše poročilo o "Vseslovanskem kongres«'' v New Yorku je bilo moje, katero sem prestavil iz ruskega kanadskega "Vjesni-ka". Bil sem pet hi pol v Rusiji in naučil sem se pre-cej^ dobro ruskega jezika, tako v govoru, kot v čita-nju in pisavi. Zato moram nehote priznati, ako bi ne čital ruskih časopisov, b: marsikaj ne vedel, kaj se v resnici dogaja po svetu. Ko se je vršila mirovna konferenca v Parizu in pozne j ^ konferenca društva narodov v New Yorku, so ruski časopisa prinašal) vse govore ruskih delegatov v celoti, po cele strani. Ako bi bila ameriška javnost citala govore Manuilskega, Molo-tova in Višinskega, bi se prijemala za glavo. Zastopniki zapadne "demokracije" so dobivali po grbi, kd-kor še nikJar poprej v zgo. dovuii. Ameriško časopisje ' je o tem molčalo, kakor grob, ali pa prav malo poročalo in še to samo tisto, kar je bilo na škodo Rusiji. Toda dovolj o tem . . . Ker je članek, ki je bil priobčen v kanadskem ruskem "Vjestaiku" precej zanimiv, sem ga prestaVil za čitatflje "Enakopravnosti" T- J. V. Kaučič.) v » 4 V nedeljo ja prispel v Toronto Dimitrij Vlahov—pravi poročevalec ruskega "Vjestnika"— katerega je povabila "Makedonska narodna liga", da obdrži svoj govor na shodu, katerega je sklicala zgoraj imenovana liga. Dimitrij Vlahov, politični voditelj makedonskega narodnega gibanja in navdušen bojevnik za združitev vseh jugoslovanskih narodov v eno samo federativno republiko, je bil član jugoslovanske delegacije n a mirovni konferenci v Parizu in se zdaj nahaja v Ameriki kot delegat pri Združenih narodih. Na mirovni konferenci je aktivno posega,! v debate glede Primorske in Istre. Vlahov je avtor mnogih političnih razprav o Makedoniji, v katerih je jasno dokazal upravičenost Makedoncev d o samoodločbe skupno z drugim': jugoslovanskimi narodi. Radi , njegovega mnogoletnega delovanja za osvoboditev Makedonije, ga je ljudstvo izvolilo za predsednika Makedonske narodne fronte in za poslanca F.L.R. Jugoslavije, kjer je namestnik predsednika Narodne skupščine. Dimitrij Vlahov je bil rojen leta 1879, v malem makedonskem mestecu Kukaš, katero je bilo popolnoma uničeno v balkanski vojni leta 1913. On ima popolno pravico govoriti, ne samo v imenu tistega dela, ki se danes nahaja v okvirju F.L.R. Jugoslavije, pač pa ima tudi pravico govoriti o grški Makedoniji, katero so monarho-faši-sti sedaj prekrstili v Helensko Makedonijo. Vlahov je eden izmed tistih Makedoncev, ki je bil še za časa turške nadvlade od' ljudstva izvoljen v turški parlament, prvič leta 1908 in drugič leta 1912. V parlamentu je zastopal Solunski okraj. Njegova borba za osvoboditev Makedonije, je obenem borba za svobodo vseh zatiranih ljudstev, ki danes ječe pod krvavim terorjem monarho-fašističnih Cal-darisovih razbojnikov pod okriljem angleških bajonetov. Po Canadi je spremljala Vla-hova kot tolmačica poznana ameriško-bolgarska delavka, gospa P. Fortomarova, ki je tajnica new-yorškega medicinskega oddelka za pomoč Jugoslaviji. Tekom svojega bivanja v Toronto Vlahov ni imel uro počitka. V nedeljo dopoldan je imel konferenco s poročevalci angleških časopisov, popoldan pa je nastopil na javnem shodu v mestni dvorani. V ponedeljek je imel konferenco s poročevalci slovanskih ČasopRov' gati od vseh slovanskih skupin v Canadi, zvečer pa se je vršil slavnostni banket, prirejen njemu na čast. V svojih govorih je Vlahov odločno povdarjal potrebo skupnega delovanja za osvoboditev Makedoncev na podlagi Atlantskega čarterja. "Ravno te dni' se v Varnostnem svetu rešeta 'obtožba' grške monarho-fašistične vlade proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji," je dejal Vlahov. "Zvrniti hočejo vso krivdo za notranje nemire na nas. Toda mi smo odločno pobijali grške obtožbe in podali takšne dokaze, katerih nikakor niso mogli ovreči. Mi smo zahtevah od Varnostnega sveta, še predno je prišel v New York Caldaris, da pošlje delegacijo na lice mesta, da preišče vso zadevo in doženg vzrok pobojev v Grčiji, Toda časopisje je naš predlog popolnoma igno-liralo, dočim je naglo razbobna-lo v svet, da je na potu v New York Caldaris, ki je vložil pritožbo proti gori on.enjenim trem balkanskim državam." "Caldarisovi fašisti danes po-žigajo makedonska mesta in vasi, pobijajo in zapirago Makedonce samo zato ker so Slovani. Vse ječe so natrpane s pro-ti-fašističnimi borci, t. j. s tistimi borci, Grki in Slovani, ki so znali brez angleške pomoči iz-' gnati nacistične vsiljivce. Nisem več mlad, da bi se vdajal pesimizmu. Preživel sem mnogo : let v turški sužnosti, toda takšnega terorja, ki ga danes vrše grški monarho-fašistični razboj-jiiki nad makedonskim ljudstvom, še nisem videl. Niti nacisti niso vršili takšnega terorja nad Makedonci. Ljudi pobijajo in mečejo v ječe samo za-' to, ker govore makedonsko na-i rečje. Caldarisova vlada se prav , nič ne razlikuje od Frankove fa-šistične vlade v Španiji. Toda ne j glede na vse proteste, se ničesar I ne ukrene, da bi se storilo konec krvavemu razbojništvu Cal-darisovih fašistov." "Maršal Tito je danes eden najbolj popularnih mož, ne samo v Jugoslaviji, pač na na C3- lem Balkanu. Celih 53 let sem se boril za osvoboditev Makedoncev. Tisti Makedonci, ki žive v Jugoslaviji, vživajo popolno svobodo, za kar se imajo zahvaliti ponajveč maršalu Tito. Današnja Jugoslavija, se hitreje obnavlja kot katerakoli druga dežela v Evropi, ki je šla skozi zadnjo vojno. Ista navdušenost in požrtvovalnost, s katero se je j jugoslovansko ljudstvo borilo I proti nacističnim krvnikom, se I danes vidno opaža pri obnavljanju' dežele. Popravljajo in grade se nove železnice, ceste in mostovi; izsušujejo se prostrana močvirja, bivša gnezdišča malarije in gradijo se kanali. Zidajo se nove šole in bolnišnice tam, kjer jih prej sploh ni bilo itd., itd. Odkod se je pojavilo to veliko navdušenje za obnovo dežele? Od tod, ker imajo prvič v svoji zgodovini res popolno svobodo, zavedajoč se, da grade sami zase, ne pa za tuje izkoriščevalce." "Mi, Makedonci, nimamo nobenega sovraštva do grškega ljudstva; mi samo zahtevamo izpolnitev Atlantskega čarterja, po katerem imamo pravico do samoodločbe in narodne svobode. Kar se tiče grškega ljudstva, smo se skupno ž njim borili rama ob rami v izgnan ju Hi-tlerjevcev iz Grčije. Grško ljudstvo se dobro zaveda, kakor se tudi mi, Makedonci, da mir na Balkanu ni odvisen cd njih ali od nas, pač pa da je odvisen od današnje Caldarisove fašistične vlade, ki so jo vsilili Grčiji Angleži radi svojih lastnih im-perijahstičnih interesov na škodo grškega ljudstva ..." Po govoru je bilo Vlahovu stavljenih več vprašanj in med drugim tudi glede odločitve tržaškega vprašanja. Vprašan je bil, kako bo jugoslovanska javnost reagirala na krivično odločitev tržaškega vprašanja in njegovega ozemlja, ki je zgodovinsko in etnografsko del Slovenije 'in' MrotiomsKn slovenskega Primorja in Istre. "Na to je jugoslovanska javnost že odgovorila na mirovni konferenci v Parizu," je odgovoril Vlahov. "Kako je reagiralo Primorsko ljudstvo, slovensko in italijansko, je razvidno iz sledečega fakta; Na poti v Pariz, nas je v Ljubljani pričakovala 16 članska delegacija Primorcev, izmed katerih je bilo 6 Italijanov. Vsi delegatje sft enoglasno zahtevali, da se cela Primorska in Istra priključi jugoslovanski republiki." Drugo vprašanje je bilo; "Kakšno stališče zavzema današnja bolgarska vlada glede združitve Pirinske (Bolgaiske)-Makedonije z narodno makedpn-sko republiko v okvirju F. L. R. Jugoslavije?" "Današnja bolgarska* vlada," je odvrnil Vlahov, "popolnoma simpatizira s težnjami Makedoncev po združenju v enb državo. Tudi bolgarsko ljudstvo je pripravljeno pomagati, da se Pi-rinska Makedonija čim preje združi z svobodno F. L. R. Makedonijo." Na vprašanje glede Egejske Makedonije, ki danes ječi pod monarho-fašističnim terorjem, pa je Vlahov dejal sledeče; "V danem trenutku se vsi Makedonci, jugoslovanski, bolgar- (Nadaljp.-anje na 3 sirarn, PEVSKI ZBOR "JADKAN''- Na letni seji pevskega zbora Jiidran so bili izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto: Pred-secmik Leo Wolf, podpredsednik George Marolt, tajnik in blagajnik Frank Blttence, 2004 Nela-wood Ave., zapisnikatica Anna Vadnal, nadzorniki: Joe Planine, Joe Prime in Frank Kri-stoff, korsspondenčni odbor : Vinko Coff in Wilma Glazar, arhivarja za note Frank Krištoff in Louis Virec, zastopnika za podr. št. 48 SANSa Leo Wolf in Fred Česen, pevovodja Vladimir Malečkar, piani ilinja Valeria Fortuna. Vaje se višijo vsako sredo od 8. do 10. ure zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 9. januarja 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. SIMON GREGORČIČ Ob 40-letnici njegove smrti (Ponatis iz "Soškega tednika") 24. novembra je odkapalo v večnost 40 let, odkar so goriški Slovenci spremili goriškega slavčka Simona Gregorčiča na njegovi zadnji poti k sv. Lovrencu nazaj v njegov planinski raj. je bil kdaj primeren čas za to, da pregledamo in oceni-"^0 pomen njegovega dela in njegove osebnosti za naš narod in posebej za nas Prim6rce, potem je to gotovo sedaj, v času, ko se odločajo meje naši državi, našemu narodu. Krilatica "goriški slavček" še ni nikoli imela takega pomena, kot ga ima danes, ko še in še čakamo na* to, da bodo gospodje pri zeleni mizi odločili, čigava je Gorica. Gregorčič ni bil rojen v Gorici, tudi ni preživel večjega dela življenja ^ njej, vendar nosi zgornje ime, dokaz, da je bila tista Gorica, za katero je bilo toliko žrtev in jih je še treba, da je bila vedno v zgodovini, kadarkoli moremo govoriti o slovenski kulturi, kulturno središče goriških Slovencev, središče cele Primorske. S tega stališča gledamo danes na Gregorčiča, v luči tega spoznanja je za nas danes večji kot je bil kdajkoli. Gregorčič' je naš, ves naš od prvega verza pa do zadnjega diha njegovega razbolenega pesniškega srca. Njegova pesem je f>esem naših polj in gora, naših planin in dolin, naših logov in ga^jev, a obenem pesem našega hrepenenja po svobodi, naše narodne bolesti, naše vere v zmago nravice, našega upanja v bodočnost, naše ljubezni do rod-grude. Preberimo danes po ^0-ih, 60-ih, 50-ih, 40-ih letih katerokoli njegovo pesem, pa bomo čutili, da jp je napisal iz za nas, iz naroda za narod. Pa najsi bo to najbolj preprosta njegova ponarodela pesem o dekletu, ki "čez ograjo vrtno gleda" in čaka, kdaj se vrne njen dragi, "a njega od nikoder ni , ali pa najsi bp to najsilnejša in najkrepkejša proroška pesem "Soči", v kateri se zdi, da je pesnik simboliziral ves slovenski narod in ga ob preroškem gledanju v bodočnost pozval s silnimi verzi, naj se ob pravem času zgane in naj sprosti tedaj vss svoje sile, da doseže kar so mu. stoletja in stoletja nasilno jemali: svobodo Takrat se spomni bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: Kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba. Kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, ta cas prodrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stikaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce, zemlje lačne vtopi na dno razpenjepih valov!" Gregorčič je naš. Ni bil borec, ni bilo tega v njegovi mehki pe-| sniški naravi, a potreben je biL narodu tak, kot je. Potreben je bil zato, da eden iz naroda, to j je pesnik, izkriči do neba vso krivico, ki jo je trpel naš narod, da izječi in izjoka vso bolečino trpečega majhnega človeka. Prišli so za njim drugi pesniki, drugi možje, ki niso več jokali kot on, ampak so dvignili pest in se uprli. Gregorčič jim je pripravil pot, njegova pesem, ki je en sam krik trpečega naroda, jih je podžigala, jih krepila. Kdo je mogel bolj čuteče in bolj učinkovito" opomniti in obtožiti socialno krivico človeške družbe, kot je to stoiil pesnik, ki je spregovoril iz siromakovih ust: "Svatuje dan za dnevom grad, po njem veselje vriska; a siromaka mraz in glad pod milim nebom stiska. To pa nadloga vseh nadlog, to hudo je najhuje, da. ker sem reven, ker ubog, me ljudstvo zaničuje." In pesnikova človečanska ideja je našla izraz v poslednji kitici te pesmi: "Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili". Najbolj pa je Gregorčič naš v svoji domovinski ljubezni. V njej se oklepa najprej svojega domačega planinskega raja: "kjer srečen pastirček je glasno pojoč veselje srca razodeva!" in kamor prav tako silno zahre-peni v svojih moških letih, kot je zahrepenel Prešeren v svojo Vrbo: "da bil bi pač vedno tam gori ostal in črede očetove pasel ..." Ko se tako vrača v svoj preprosti kmečki dom, tedaj spozna v njem zavetišče naše narodnosti : "Ti šege stare si ohranil, deduje Jih po oči sin, le ti nas jezik si ohranil, da ni zatrl nam ga tujčin". In ker le še ni konca suženjstva njegovega naroda, tedaj se pesnik kakor dekle, ki išče v sveti noči v tolmunu odgovora na svoje srčno vprašanje in pričakuje, da se ji prikaže obraz njenega izvoljenca, sklanja nad skrivnostno globino bodočnosti, da bi videl usodo ^vojega naroda in vzklikne: "kdaj srečno moje bo domovje« rešitve njemu le še ni?" In ko je dvignil pogled in zagledal potujčeno slovensko zemljo, se mu je zazdelo, kakor da je na stari slovanski pergament tujec napisal svoje besede; "Tak list prostran si H ravan, naš ded tu pisal svoja dela, naš govor čul si prek poljan tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tod naš glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trq in grad, tuj ves je kras oh, naši so samo grobovi". In preko vseh bolesti in solza zakhče najvdanejši otrok svoji domovini prisrčno in iskreno: Ker yes ta svet tepta z nogami, jaz Ijx^kbim tem zvesteje te, jaz ljubim tem srcneje te, a ljubim te s solzami." Njegova vera v zmago slovenstva raste čimdalje bolj in najde najvišji izraz v veličastni Pepelnicni noči", kjer pesnik kot svečenik in prerok kliče svojemu narodu: Le vstani, borni narod, moj, . do danes v prah teptan, P®P®\ni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!" In že se pesniku zazdi, da je napočila garja tistega dne: 'Kalvarijo svojo naš rod je imel, zdaj res se ne raduje se zore; a dan še slavnejši mu bode prišel: dan oljske prišel mu bo gore. Kot z oljske se gore je vzdignil Gospod * nadzemeljske jasne višave, povzdigniti mora se krepki naš rod v višave moči in pa slave. Mi, bratje pa z delom pripravljajmo zdaj . silno slovansko mogočnost, m z duhom proroškim nazdravljaj-mo zdaj: Na slavno slovansko bodočnost!" Tako se je njegov duh dvignil iznad soških iilanin, se raz-gledal po slovanskem svetu in ko se je wstavil na BalKanu, kjer je po gorah odmevala hajduška pesem svobode, se nam zdi, da je v "Hajdukovi oporoki" opisal smrt junaka iz naših dni, iz na-borbe. Ali ne govori iz ust umirajočega hajduškega glavarja eden Qd naših padlih, ki mu je poslednja misel narod: Moj dom je lep, moj rod krepak, za robstvo ni rojen junak. prost mora biti prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod . . ." In kot je Gregorčič zapisal o hajduku, ki mu leži grob vrh Balkana, prav isto lahko zapišemo ^na slehernega izmed grobov naših junakov: "Tam spi hajduk, nevzdramno spi, a duh njegov živi, budi". DIMITRIJ VLAHOV O MAKEDONSKEM VPRAŠANJU j lastnimi silami, izgnalo itali-j ko uporabi jamo za izdelavo vsa-; jansko-nemške fašiste ter vjelo j kovrstnega pohištva. Nimamo deset tisoč osiščnih vojakov., še mizarnic, katere bi iz teh Albansko ljudstvo je zaslužilo | plošč izdelovale vse to, kar bi svojo svobodo in samostojnost, nudilo našim—tudi kmečkim (Nadaljevanje z 2. strani) ski in grški, bore kot" celota za narodno osvoboditev na podlagi Atlantskega čarterja. Naša prva dolžnost pa je, da ustavimo nezaslišano preganjanje našega ljudstva v Grčiji, ki ga vrše monarho-fašistične bande z namenom, da iztrebijo Makedonce v Egejski Makedoniji. Mojo pritožbo v varnostnem svetu je Caldaris hinavsko pobijal s tem, da je Egejska Makedonija v ogromni večini naseljena od Grkov, ne pa od Makedoncev; da je to ozemlje že od pamtiveka grško, kjer so Slovani samo neznatna manjšina. Ali je res tako?" "Poglejmo resnici v obraz. Po turškem štetju iz leta 1896, je imela Egejska Makedonija 977,-000 prebivalcev. Izmed teh je bilo; 364,000 Makedoncev, t. j. 35% skupnega prebivalstva, 223,000 Grkov, t. j. 23% od skupnega prebivalstva, ostali so bili, pa Turki in Judje. Tukaj moram pripomniti, da kadar gč-vorim o makedonskem vprašanju, ne govorim samo o tistem delu, ki danes tvori del Jugoslavije, pač pa govorim v imenu celokupnega makedonskega naroda. Kar se tiče Grkov v Egejski Makedoniji, so do Balkanske vojne živeli samo v večjih obmorskih mf-stih Makedoniji, kakor tudi v sami Trakiji. Do turškega vpada na Balkan, sta bili ti dve deželi 95% slovanski, t. j. madekoiiski. Turki so potom terorja in izganjanja v sužnost slovansko , prebivalstvo piecej razredčili, na njihova mesta so pa prihajali Turki iz Male Azije." "Po priključitvi Egejske Makedonija Gf:čiji^ so grški monar-histi z umetnimi metodami začeli prištevati Makedonce h Grkom. Vsi tisti Makedonci, ki so sprejeli "Grko-katolicize^", so bili šteti "za Grke in teh je bilo skoro ena tretjina; ostali pa, t. j. tisti, ki so sprejeli "Vzhodno-pravoslavje", pa so se šteli za Bolgare. Leta 1924 je grška vlada preselila iz Turčije v Makedonijo 350,/)00 Grkov, katere je od tam izgrtal turški diktator Ata-turk. Zdaj Caldaris trdi, da je v Egejski Makedoniji 1,400,-000 Grkov. To pa niti od daleč ni resnica." kot nagrado za sodelovanje v vojni." "Caldaris dolži jugoslovansko, bolgarsko in albansko vlado, da imajo imperijalistične namene, to se pravi, da stremijo po grškem ozemlju. Mi nimamo takšnih namenov. Nasprotno pa je sam Caldaris na pariški mirovni konferenci zahteval priključitev Pirinske Makedonije h Grčiji. To pomeni, da imajo mo-narho - fašisti sami imperijalistične namene, ne pa mi. Mi hočemo živeti z grškim ljudstvom v miru in prijateljstvu. Vse kar se danes dogaja v Grčiji, je produkt terorističnega režima grške vlade, ki hoče v krvi zadušiti makedonsko ljudstvo. Mi visoko cenimo grško ljudstvo, ki se je tako junaško borilo proti z lastno krvjo. Albanija je in bo svobodna, demokratična dežela in bo živela v prijateljstvu z Jugoslavijo in z vsemi balkanskimi narodi." Dimitrij Vlahov je napravil globok vtis na slovanske čas-niške poročevalce. Ne glede na njegovo visoko službo, se obnaša neprisiljeno in prijateljsko pri občevanju s priprostim ljudstvom. On je—resničen zastopnik in voditelj makedonskega ljudstva. Makedonci ga v resni-lahko spoštujejo in so tudi ponosni nanj. "Vjestnik". Vse naše večje žage so že prekoračile predvojno proizvodnjo _____ ______________ I Kar nam da naša zemlja, ki fašističnim nasilnikom. Ne mo-1 P ® tolikimi žrtvami osvo- remo pa mirno gledati krvavega terorja, ki se izvaja nad našimi krvnimi brati onkraj meje v Egejski Makedoniji." "Celotna jugoslovanska politika napram Grčiji jasno poka-zuje našo vročo željo, da bi si grški narod zopet vzpostavil svobodo in demokracijo, za katero se je tako junaško boril. Mi nimamo nobenih imperijali-stičnih ciljev na grško ozemlje. Mi hočemo živeti v prijateljstvu z vsemi balkanskimi narodi, to-do dokler bodo monarho-fašisti vodili svojo brezumno imperija-listično politiko, da si prisvoje nadaljno tuje ozemlje—na Balkanu, ne bo zaželjenega miru!" K zaključku je bilo Vlahovu stavljeno tudi vprašanje glede odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo, na katero je Vlaho z vidnim navdušenjem odgovoril; bodili, bomo vse predelali v dokončne produkte doma. To velja posebno v lesni industriji, v kateri se odpirajo široke možnosti razvoja. Med 25-letno okupacijo se je samo dve tretjini našega pri-rastlega izsekavanja predelalo na žagah v polprodukte—deske, ena tretjina pa se je izvažala v nepredelanem stanju — hlodih. Samo v Postojni je bilo nad 50 tujih lesnih špekulantov, kateri so sijajno živeli—na račun naših gozdov. Zato sili v ospredje vprašanje: kako napraviti, da bo danes naše ljudstvo imelo koristi od proizvodov svoje zemlje. Nekaj je že napravljenega, čakajo pa še velike naloge, ki jih bodo morali naši novi strokovnjaki rešiti. Tovarna SICKLA proizvaja na primer mizarske plošče, ki "Albanija se je junaško bo- so posebno primerne za izdelova-rila za svojo samostojnost iu: nje postelj. Tovarp?, FALERSA svobodo, za zmago demokracije. | v Ilirski Bistrici izdeluje iz les-Albansko ljudstvo je samo, z' nih odpadkov plošče, ki jih Lah- stanovanjem vse drugačnejše lice. Tudi glede čistote bi bilo dosti olajšano, ker se pohištvo, izdelano iz takih plošč, dosti lažje čisti. Tovarna vezanih plošč "SICKLA" porabi dnevno do 120 kilogramov kazeine, ki je produkt iz posnetega mleka. Ker imamo na področju cone B kraje, kjer je živinoreja visoko razvita, bo naloga naših strokovnjakov, najti pot in način izdelovanja te surovine prav v teh krajih. Do sedaj so kazeino dobavljali iz inozemstva, ker pa je bila cena precej visoka, je to naravno vplivalo tudi na ceno plošč. Z rešitvijo tega problema bo dana možnost znižanja cen tem proizvodom. S tem bo tudi kmalu gospodarsko pomagano, ker se kazeine pridobiva iz že posne-^ tega mleka, ki ga navadno uporabimo le še za prašiče. Velike skladovine desk pred našimi žagami pričajo, da se dela, da se že dobro dela—šggboljše pa se bo delalo takrat, ko se bodo te deske na licu mesta predela-vale povsod v že dovršene proizvode, ko bodo naši avtomobili razvažali v naše nove domove— novo pohištvo—po ceni izdelano od naših ljudi—v naših tovarnah. Dokončan je betonski most čez reko Neretvo pri Konjiču Pred potekom enega leta po osvoboditvi je gradbeno ministrstvo Ljudske republike Bosne in Hercegovine začelo graditi veliki armirani betonski most čez reko Neretvo pri Konjiču, ki ga je bil okupator porušil pri umiku. Most je dvignjen na trasi moderne ceste Sarajevo-Split, 25 metrov višje od kraja, kjer je stal stari most. Most so pričeli graditi 9. junija. Med mnogimi gradnjami, ki jih je izvršilo državno gradbeno podjetje "Bosnarad," se gradnja tega mostu posebno odlikuje po hitrosti, s katero se je gradilo. Težak problem je bil kopanje temeljev za podpornike v reki Neretvi, kjer je bil čas omejen na stanje vode. Da bi bila armirana betonska konstrukcija dovršena vsaj sedem dni pred nast<^om visokega vodnega stanja, je bil določen 21. september za dokončanje betonira-nja. Delali so podnevi in ponoči. Betoniranje je bilo dovršeno v noči med 20. in 21. septembrom. Most je dolg 87 meti;ov. Ima tri odprtine po 35 metrov. Prostor za vozila je širok 7.5 metrov, pešpot pa je široka tri metre. UNRRA je poslala hladilnike za ribe Beograh.—Te dni je poslala UNRRA Jugoslaviji sestavne dele velikih hladilnikov v vrednosti $183,000. Te hladilnike so prepeljali v Split iz San Francis-ca. Ko bodo montirani, jih bodo lahko uporabili na dva načina: v jadranskih pristaniščih, kjer bodo dobivali ribe z malih obalr nih ribiških ladij, ali pa na Donavi za rečne fibe. Duh fotografiran Dr. Tuckeyu z vseučilišča v Illinoisu je uspelo fotografirati z roentgenovimi žarki duh različnih vrst sira. Ta,ko fotografiranje je znanstvenega pomena. Ce zadenejo raentgenovi žarki iz sira izhajajoče duhove, izpremc-ne posebne kisline sliko na foto-grafični plošči. Strokovnjak sklepa iz fotografije, je li sir dober, kake napake ima, da se pri morebitnih napakah takoj lahko izpremeni izdelov^jijo. V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko. oddastp vaš namenjeni delež iudi v uradu "Enakopravnosti." Am^conke Amaconke se je imepovalo bojevito žensko pleme v grškem bajeslovju, živeče ob Pontu (Cr-i^iem morju). Ime izvira in črke j a (privatium — brez) in macos 1 prsi. Mnoge med njimi so si j namreč okrnile leve prsi, da jih j niso ovirale pri streljanju z lokom. "Kljub strahotnemu preganjanju, krvavemu terorju, nasilnemu potujčevanju in strogi j prepovedi govoriti makedonsko narečje od. drugega leta pa do i petdesetega leta, je iz razpolož-' Ijivih dokumentov, katerih niti | sami Grki ne morej ovreči, razvidno, da je se ^anes v Egej-, ski Makedoniji 270,000 Make-' doncev, 283,000 pravoslavnih Turkov (o pravoslavnih Turkih danes prvič čitam; po mojem mišljenju morajo t o biti makedonski Slovani, ki so prevzeli mohamedanizem, ne pa pravoslavni Turki, opomba prevajalca) , 102,000 Armencev, 98,000 Cerkezov, 43,000 Romunov, 8.000 Kurdov, 140,00 raz-, nih drugih narodnosti in samo 550,000 Grkov. C e odštejemo onih 350,000 Grkov iz Male Azije, ostane pravih domačih Grkov samo okrog 200,000 oseb. Značilno tukaj je, da se Grkom ni zdelo niti vredno omeniti kakšnih Bolgarov. Vsa severno-vzhodna Egejska pokrajina, t. j. cd izliva reke Strume v Egej-s H o morje, pa, do izliva reke Marice v isto morje, je stara slovanska pokrajina, takozvana Pirinska Makedonija, kjer je še danes prebivalstvo v ogromni večini slovansko. Toda grška, statistika Bolgarov sploh ne pozna! Vse to ozemlje so dali Grkom kot nagrado po prvi svetovni vojni Angleži. Toda ape-tit grških monarho-fašistov nima mere. Danes Caldarisova vlada, ali bolje rečeno, angleški imperialisti, zahteva nadaljni i velik kos bolgarskega ozemlja' THE MAY CO S BASEMEIff Izdelovalčeva razprodaja raznih komadov oprave za deco in otroke Otroška oprava !: 1.99 Blanketne halje A)) M Bombažne ■i/(7^ / y ^ i * i.isj do 1.69 Overalls in Coveralls • 1.40 do 1.99 Bomba; obleke i J/ Vzorčna krila W>'^ SO .00 vsako Skupina dražje obleke za deco in otroke—vsa po tej nizki cenil Mere 1 do 3 in 3 do 6 v celotni skupini. Fine bombažne srajce za novorojenčka 39c Slipover stil in s .trakovi ob strani, nekoliko neregularne. Mere 2 do 6. Otroški 8.99 §now Suits 6-99 Stili dveh komadov iz toplega in twill blaga. Razne mere od 2 do 6. Otroški 1-komadni Snow Suits 3.99 Nekateri z zipptr-jem .spredaj. Prijetni stili v raznih barvah. M a j h n e mero. Otroške boljše vrsto Union Suits C.O Hi 79c Bombažni in deloma volneni union suits, brez rokavov in 7. elastiko ob .sedežu. Mero 2 do \ Nočne srajce ali " '>X kimone za ^ Gr^ otroke \Y-^ N C r e K u lartie iz skupine dražjih flannelette k i mon ali srajc, belo jjiar-ve in obrobljene z .modro ali rozasto barvo. Pregrinjala, blanketi in odeje "Esmond" blanketi za otroško ___zibelko____2.99 "Esmond" bombažni blanketi za zibelko, 30x50 1.24 Otroške odeje napolnjene 7 v:\lo 2.99 Chenille pregrinjala za otroke /n R H CO o A W o 2 % s M 5 m M M CO ^ O 6 e ^ i M % ^ S u a 25 ^ HH O > e -o _ 8 s g ^ o .M Q ® o* 5 "2 O o m "O 03 > *2 -S H C ^ >w rt m M Z o M „ -o M o a J5" o g s. ^ i N 5 3 o z S i ° 3 i n A z o o. 0^ 3? QO Zu ICC TOOL & DIE MAKERS 40 ur, 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo Dobri delovni pogoji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 EAST 49th ST. POMOČNICE ZA URADNIŠKI' LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. Zglasite se pri , THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave.