Primc ®$tnin» nla^nnfl v onlnmm _ _ 9'c\ k.. razliko od vladnih kolegov, Uljjatrski predsednik Andreotti tj "°^1 povedati ničesar o vsebi-L azgovorov. zagotovil pa je vse-H- 0r; da vlada ne bo prekomerna Privila davčnega vijaka. Glav-kjL^rašanje — je še dodal — je, 1^*° uskladiti nasprotni zahtevi: strani ohraniti politiko rav-nj^ja, ki nam je nujno potrebuj iv tem okviru je še pripomnil, Hit; Prihodnje leto mora Italija vr-Ijp. apnikom 4.800 milijonov do-po drugi pa si zagotoviti Ptitr da krijemo notranje VsftK . 'n zajamčimo naložbe na iHjp listih področjih, kjer je tak j.? nujno potreben.* Ministrski ^ ni^Hik ie pripomnil, da vlada cjj ^re dati izčrpnejših informa-k' a°kler ne bo preučila vseh k*; anj s strankami in s sindi-a Probleme, ki so bdi načeti pa bo do prihodnjega sre-k03,Poglobila posebna študijska van'Hi3, v kateri so poslanci E-*o j ‘isti, Scotti, Capucci, Milaz-*’ azi°' izvedenci raznih mi-in osrednjega bančnega optimizmu pa je predsed-T^ade v kočljivem položaju. Plim ^ za trenutek prezremo tnor anjRljaj v državni bilanci, dj * Predložiti strankam in vla-Pretres kopico zahtevnih u-fe |?v- «0 vseh teh vprašanjih — včera' zjutraj pred za-kj ^ medministrskega sestan-tnoramo razpravljati s stran-kikCel°vito, in ne pa po košč-■tjL. ar bi jih na ta način lahko to , do zgrešeno tolmačil. Rav-tega bi hoteli imeti na it jJ*ago nekaj dni za premislek tfMj^epanje. da bi nato lahko •itva ažl'i rezultat našega dela to P1® in v organski obliki.* če kt^l stranke izrazile o teh u-lt PJ? resnejše pomisleke, bi bife J?Za skoraj neizbežna. CGIL vi^. dtem ravno včeraj poslala v ki’ seznam nujnih ukrepov in Silo phnem dokumentu ni izključi i?°^nosti splošne stavke, ki Črn. Pripomogla k »razjasnitvi M®n°v vlade.* k° Predsednik vlade Anito;' skušal omiliti negativne po-hf e. novih davkov in višjih ta-fef investicijskimi načrti ja Jug •tv, akrepi za poživitev gradbeni-tiicjj' Najbrž bo skušal ovrednotiti •Hit; Srpuanje z ameriškimi poslov-'ioo,f0r?anizacije Business intema-hei^ ’ ki v rih dneh zasedajo v tbsu/ rimskem hotelu. S temi predali kami naj bi že v tem tednu b° politične razjasnitve, ki jx Vesteh iz neuradnih krogov, reViji ie delno potrdil s člankom v •k; Discussione* demokrščan-’*ta*yS*anec Bassetti so varčevalni V tif« *d , jih po vlada predložila *tl0 tres sindikatom in strankam zv‘ša'* naj •>* dajatve sVmn‘h delavcev skrbstvenim u-am, znova naj bi prepovedali ••Hov T.anje plače in pokojnine, pre ' naj bi invalidnine in uvedi 0 'zterjevanje socialnih daja ^benem naj bi podražili za ■M sto ?to električne tarife, za 12 •š n.; 2,e*ezniške vozovnice, podvoji-se cena mestnih prevo-,bi tudi tarife . d m na. Končno naj bi zvi- t)aaVek IVA na nekatere dobri-djrk na bančne Pologe pa naj •šlj a.gel 20-odstotno mero. Zvi-bi davke na dohodke, ki iV*dli 0 milijonov na leto in •k* 'daj bi »tipket* za zdravni-Hilj.^sde in za zdravljenje v ali n ,lc.ah- Delno naj bi tudi odlo-°2be v vojaške namene. CANDIDA CURZI ; P°skočile naj H rt”1 Plina. Končn Guverner «Banca dTtalia* Paolo Baffi (desno) in generalni direktor Mario Ercolani v palači Chigi pred začetkom medministrskega sestanka. (Telefoto ANSA) PRED NARODNO SKUPŠČIN« JE ECIPTOVSK1 PREDSEDNIK ZAGOVARJAL LASTNE ODLOČITVE SADAT POVABIL VSE PRIZADETE V KAIRO NA PRIPRAVLJAINISESTANEK ZA ŽENEVO Izraelska vlada že sinoči sprejela povabilo, previdnost v ZDA in v večini arabskih držav, še neuradna zavrnitev «tabora zavračanja* in palestinskih organizacij KAIRO — »Samo svojemu narodu sem dolžan odgovarjati,* je egiptovski predsednik Sadat ospo-raval tistim, ki niso soglašali z njegovim potovanjem v Jeruzalem. Razumljivo je bilo torej pričakovanje nad včerajšnjim posegom v parlamentu, kjer bi moral tudi povedati, o čem se je z izraelskimi voditelji dogovoril. Vendar p^i je bil njegov govor osnovan bolj kot razlaga odločitve, da se poda «na sovražnikov dom*, kakor prikazovanje stvarnih, predvsem pa sporazumnih ukrepov. Vsekakor pa se Sadat še ni odpovedal »nenavadnim* potezam, saj je pred predstavniki egiptovskega naroda povabil zastopnike OZN, obeh velesil in vseh soudeležencev v arabsko - izraelskem sporu naj pridejo na »pripravljalni sestanek v Kairo, zato da »bi se v Ženevi pogovarjali samo o bistvenih vprašanjih*. «Od sobote dalje je Egipt pripravljen na kakršnekoli razgovore z vsemi zainteresiranimi,* je dejal egiptovski predsednik. Kako in na kakšni ravni naj bi se odvijala kairska konferenca pa Sadat ni povedal, poudaril je samo, da bi morala odstraniti »proceduralne o- iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmMiiiimuiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiMiiiiiiimMM POLEMIKA V ZVEZI S CATANZARSKIM PROCESOM Mancini: Socialdemokrati odgovorni za odklone v SSD RIM Proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana je že spet v središču ostre poli-litične polemike. Spor je izzval socialistični • poslanec Giacomo Mancini, ki je takoj po aretaciji generala Malizie v sodni dvorani v Catanzaru izrazil resne pomisleke o utemeljenosti ukrepa, v intevjuju, ki ga je priobčil v včerajšnji številki list »La repubbli-ca», pa neposredno obtožil Mice-lija, Henkeja in bivšega obrambnega ministra Tanassija odgovornost ?a pokol in za spredanje mračne mreže strategije napetosti in terorja. Sosialistični voditelj je poudaril, da je bil Tanassi kot obrambni minister obveščen o dogajanju, ker mu je tedanji vodja obvešče-\ vaine službe Miceli sproti in izčrpno poročal. Potem ko je pribil, da so imeli socialdemokrati ključno vlogo v strategiji napetosti, je PO ŠTIRIH DNEH INTENZIVNIH POGOVOROV V BENETKAH Uspešno končana prva faza priprav za uresničitev industrijske cone Vrsta tehničnih pododborov bo sedaj poglobila posamezne aspekte načetih tem • Pomemben doprinos tržaških dejavnikov Giacomo Mancini I \ še pripomnil, da veliko odgovornost imajo tudi demokristjani, saj naj bi odkloni v državni obveščevalnih službah predvsem posledica notranjih sporov med kr-ščanskodemokratskimi strujami. »Neumnost pa je trditi — je dodal — da je bombe postavil Ru-mor. Kvečjemu je res nasprotno: cilj teroristov je bil pokopati Ru-morja.* Do tu izjave socialističnega voditelja, kot jih priobčuje rimski list. V pismu odgovornemu uredniku »Manifesta* je, spričo polemik, ki jih .je izval, Mancini stopil za korak nazaj, češ da bi bilo preveč semplicistično pripisovati PSDI in Tanassiju to, kar naj bi jim on pripisoval sodeč po »Repubblici*. »Vsekakor pa — poudarja Mancini — drži, da so socialdemokrati tedaj imeli popolno nadzorstvo nad obveščevalnimi službami. In najmanj, kar lahko rečemo, je da so krivi poman-kljivega nadzorstva, ki je omogočijo odklone.* Odgovor socialdemokratov je bil takojšen in srdit.' Tanassi je o-gorčeno demantiral obtožbe in pripisal Manciniju poskus, da bi zavrl catfjnzarski proces. Socialdemokratski tajnik Romita pa je ožigosal Mancinijeve obtožbe kot smešne in pripomnil, «da se socialistični voditelj bridko moti, če misli, da bo z nezaslišanim obrekovanjem zvabil pod «staro socialistično streho* socialdemokratske aktiviste in volivce.* (vt) (Od našega posebnega poročevalca) BENETKE’ — Mešana komisija za industrijsko cono, ustanovljena na podlagi člena 1 protokola, priloženega osimskim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, je to noč po štirih dneh intenzivnega dela zaključila svojo prvo sejo. Včeraj pozno popoldne je bila predvidena plenarna seja, priprava zaključnega dokumenta pa se je, kakor tudi že prej poglabljanje posameznih vprašanj skupnega interesa, nepričakovano zavlekla, tako da je do zaključne plenarne seje prišlo šele pozno ponoči (mimogrede naj povemo, da so buteljke šampanjca čakale na mizi v predsobi že od petka). Delo mešane komisije — delovne grupe, v katere so se razdelili izvedenci z obeh strani in ki so se ukvarjale s specifičnimi vprašanji, kot so določitev pravilnika mešane komisije, ograditev bodoče industrijske cone in postavitev carinskih prehodov, sestava spiskov dovoljenih oziroma prepovedanih industrijskih dejavnosti in blagovnih vrst, ki se bodo manipulirale v coni, določitev kriterijev za perimetracijo nove industrijske strukture itd., so v glavnem opravile svoje naloge že dopoldne — se je tudi včeraj odvijalo za zaprtimi vrati. Iz pogovorov s člani obeh delegacij, ki pa so bili vsi zelo rezervirani, smo dobili vtis, da so bile vse glavne teme na dnevnem redu kljub intenzivni štiridnevni raz-pravi pravzaprav šele načete in da bo pododbore, ki naj do prihodnje seje mešane komisije — seja naj bi bila junija prihodnjega leta v Jugoslaviji — čakalo še zahtevno delo, da poglobijo tehnične, gospodarske, juridične in druge 'aspekte problemov, ki so povezani z ustanavljanjem skupne industrijske cone na Krasu. V okviru obeh delegacij pa ne prikrivajo zadovoljstva, da so bili na tej prvi seji mešane komisije primemo in, lahli0 bi rekli tudi odločilno, prisotni predstavniki obmejnih krajev, ki jih ustanavljanje skupne industrijske strukture na meji najbolj neposredno prizadeva. V italijanski delegaciji so bili, kakor znano, predstavniki deželne' u-prave, tržaške pokrajine in občine, ustanove za industrijsko cono v žavljah in sindikalne zveze GGIL -CISL - UIL, člani «tržaške delegacije* so ob koncu dela mešane komisije izdali skupno izjavo, v kateri poudarjajo zadovoljstvo ob poteku in rezultatih te prve seje mešane komisije, še posebej naglašajo pomen prisotnosti tržaških predstavnikov v delegaciji, saj je bilo tako omogočeno, da so slednji konkretno prispevali k zaščiti lokalnih interesov in uveljavljanja gledišč tukajšnjih krogov o posameznih pro- blemih v zvezi s cono. Vključitev krajevnih dejavnikov — pravi nadalje poročilo — izkazuje skupno voljo obeh delegacij za dosego ciljev — ki jih obe delegaciji smatrata za dosegljive — ureditve industrijske cone ob istočasni zaščiti naravnega okolja na Krasu, kar je mešana komisija ves čas primemo upoštevala. Komisija je postavila osnovo za vrsto študij — pravi na koncu poročilo —, ki naj omogočijo še bolj učinkovito prisotnost vseh, ki lahko prispevajo k iskanju primernih rešitev za uresničitev te važne industrijske strukture, od katere si zlasti tržaško gospodarstvo mnogo pričakuje. y tem smislu bodo prizadevanja deželne, tržaške pokrajinske in občinske uprave za rešitev posameznih nalog v prihodnje toliko lpolj pozorna in učinkovita. ELIO FORNAZARIČ ZARADI STAVKE ČASNIKARJEV IN TISKARJEV V četrtek ne bo izšel noben list RIM — Boj proti poskusu udu-šitve svobode tiska, in za korenito preosnovo založniške dejavnosti: to sta glavna cilja stavke, ki sta jo za 1. december oklicala sindikat tiskarskih delavcev in vsedržavno časnikarsko združenje FNSI. V utemeljitvi stavke sindikat tiskarskih delavcev FU LPC poudarja, da založniška de javnost in boli splošno področje industrije papirja preživljata «ln-boko krizo, ki se izraža tako v zapiranju nekaterih založniških hiš kot tudi v skrčenju delovnih mest v industriji papirja. Postopna emarginacija tega delovnega področja pa ne bi prizadela samo zaposlitvene ravni, pač oa bi znatno ošibila nekatere bistvene postavke gospodarske politike sindikalnih organizacij, katere cilj je premostiti krizo, ki jo preživlja država. Z vsedržavnim dnevom boja sindikat tiskarjev hoče zato zajeziti in poraziti proces restavracije v sredstvih javnega obveščanja. pospešiti parlamentarno pot zakonskega osnutka o reformi založniške dejavnosti in obenem doseči korenito reformo celotnega področja proizvodnje papirja. Tiskarski delavci, ki so usluž-beni pri dnevnikih, bodo stavkali tako, da preprečijo izid listov v četrtek, 1. decembra, ostali delavci pa se bodo vzdržali dela L. decembra. Vzporedno s tiskarji bodo stavkali tudi časnikarji, kioski za prodajo časopisov pa bodo zaprti. vire s poti, ki vodi v Ženevo*, kar pomeni, da bi se morali končno dogovoriti o palestinskem zastopstvu na mirovnih pogajanjih. Z druge strani pa pomeni tudi, da se egiptovski predsednik z Izraelci ni sporazumel o ničemer. «Prebiti sem hotel začarani krog,* je parlamentarcem in vodstvu vladajoče stranke zatrdil Sadat. V danem položaju, je še dejal egiptovski predsednik, ni bilo izgledov za mir, «pogumno dejanje* je bilo zato nujno. Z njim naj bi dosegel v glavnem dvoje: besedna spora zuma z Izraelci, da se bedo v Ženevi pogovarjali samo o glavnih vprašanjih ter da bo osnova razprave vprašanje varnosti vseh komponent območja. Egiptovski predsednik je še enkrat poudaril «psihološki učinek* svojega potovanja v Izrael, kajti z njim je izraelski narod pomiril. »Bili so prepričani, da jih hočemo v kratkem napasti,* je dejal Sadat, »toda nezaupanje je v dveh dneh splahnelo*. Zelo verjetno pa se je arabski voditelj veliko bolj strašil ponovnega spopada, kakor njegovi desetletni sovražniki. Bejrutski časopis »An Nahar* v svoji mednarodni izdaji trdi, da je egiptovski predsednik nekaj dni pred odhodom v Izrael med uradnim obiskom v Damasku sirskemu predsedniku Asadu predočil tri možnosti za razplet položaja na Bližnjem vzhodu ter zavrgel vse tri. Prva se nanaša na nov oborožen spopad, ki bi bil za arabski tabor porazen; druga negativno ocenjuje zadnje pobude ameriške in sovjetske velesile v korist miroljubne rešitve, zadnja pa grenko ugotavlja, da »arabska enotnost* ni dovolj udarna in učinkovita, da bi kaj' dosegla. Vznemirjati Izraelce, sicer ne več s topovi, temveč s predlogi, trenutno sodi med poglavitne Sa-datove namene. Med drugim je egiptovski predsednik pred narodno skupščino tudi zagotovil, da ni niegov »obisk spremenil mednarodnopravnih odnosov med državama*, kar pomeni, da Sadat Izraelcem ni prinesel formalnega priznanja o obstoiu njihove države ter da se dejansko še vojskujeta. »Nič več vojn*, naj bi se torej nanašalo na prihodnost, ko bo Tzrael osvoiil arabske zahteve, je še dodal Sadat, in podčrtal, da se v izraelskem narlamentu nika kor ni odrekel temeljnim postavkam arabskega sveta. Včerajšnje vabilo se namreč izrecno nanaša tudi na Izrael, kjer tako hitrega, predvsem pa ponovnega srečanja v takem obsegu, niso pričakovali. To nai bi jih prisililo k «stvarn;m in bolečm odločitvam*, ki iih mednarodno iavno mnenje pričakuje vse od Sadatovega obiska v Jeruzalemu. Vendar pa je teia-vivs^a vlada že sinoči uradno sore:ela povabilo na kairsko posvetovanje. Predhodna posvetovanja še z drugimi »povabljenci* pa potrebuje ameriška vlada, predno se dokončno izreče. Po mnenju ZDA je v vabilu nekaj nejasnosti, med drugim soloh ni navedeno, če gre za več dvostranskih sestankov a-li enega množičnega ter na kakšni ravni bodo potekali. Nasprotniki »zgodovinskega srečanja* so ga tolmačili kot soočenje s »sionistično skupnostjo* in so že na povedali (v glavnem preko radij- skih postaj), da se kairskega sestanka ne nameravajo udeležiti, čeprav uradnih sporočil šet ni. Odzvala se še ni niti SZ, ka'tero je kot sopredsednico ženevske konference Sadat »moral* povabiti, kljub »obsojanja vrednemu zadržanju Moskve do Egipta*. E-giptovski predsednik je namreč dolžil SZ, da z nekaterimi arabskimi državami in palestinskimi organizacijami rovari proti njemu. Oglasilo pa se je palestinsko osvobodilno gibanje, katero Sadat ni izrecno imenoval, lahko pa ga uvrstimo med «neposredne udeležence*, in sicer tako PIO kakor tudi radikalnejša Haba-ševa organizacija. Prva ponavlja negativno oceno o Sadatovem potovanju v Izrael, češ da ni dosegel ničesar, druga pa zavrača kakršnokoli sporazumno rešitev. Priprave na kairsko konferenco pa naj bi že stekle in sicer ood vodstvom egiptovskega začasnega zunanjega ministra Galija, ki bo najprej stopil v stik z generalnim tajnikom OZN Waldhei-mom. Pred generalno skupščino mednarodne organizaci.je pa se je komaj zaključila razprava o položaju na Bližnjem vzhodu in sicer z obsodbo izraelske zasedbe arabskih ozemelj ter z zahtevo po čimprejšnjem sklicanju ženevske konference, kjer naj Palestince zastopa PLO. Proti resoluciji, predstavile so jo neuvrščene države, so glasovale 4 članice, med katerimi Izrael in ZDA. Prav tako naj bi se po poročanju nekaterih egiptovskih časopisov, že začele priprave na prava mirovna pogajanja, katerih otvoritvene slovesnosti 21. decembra letos bi se morali udeležiti Carter, Sadat in Asad, ki za enkrat sicer zatrjuje, da ne misli niti v Kairo, kaj neki v Ženevo. «Sicer pa bi morali vsi bolje spoznati arabski svet. (k temu naj bi pripomogel kajpak tudi Sadatov obdsk v Izraelu), potem bi spoznali, da je arabska solidarnost včasih malo težko razumljiva, vendar zmeraj trdna*, je javnosti zaupal načelnik egiptovske diplomacije Gali in tolmačil zadržanje arabskih držav. Za srečen razplet položaja na Bližnjem vzhodu je upati, da se nam »arabska solidarnost* v najkrajšem času predstavi v najjasnejši, predvsem pa v najtrdnejši obliki, (bp) iiiifiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiMiiiiMiHMiiiiiiiitHiiimnianiiiiffHinnmiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiimiiiiifii BERLINGUER NA MANIFESTACIJI ZA REFORMO ŠOLSTVA Terorizem sovražnik delavskega razreda Tajnik KPI vztrajal na nujnosti direktnega sodelovanja komunistov v vladi RIM — Boj za obnovitev šole je tesno povezan z bojem za prenovitev države in za izhod iz sedanje hude politične, gospodarske in moralne krize, je med drugim dejal tajnik KPI Enrico Berlinguer na včerajšnji manifestaciji v Rimu, posvečeni problemom reforme italijanskega šolskega sistema. V svojem posegu pa se je tajnik KPI dotaknil tudi drugih aktualnih tem italijanske politike, od potrebe po sodelovanju vsega delavskega razreda pri vodenju države, do terorizma in nemira mladine. Boj za novo družbo — je dejal Berlinguer — za nas pomeni boj za socializem. Tajnik KPI je zavrnil očitek, da bi bil vzorec socializma, za katerega se poteguje komunistična partija, še nejasen in neizdelan; še posebno pa je jasna bistvena točka, ki označuje socialistično družbo, kakršho želijo komunisti, to pa je demokracija kot zgodovinsko univerzalna vrednota. Berlinguer je zaskrbljeno ugotovil,. da poteka danes boj za socializem v pogojih globoke krize, ki jo sicer občutijo tudi druge kapitalistične države, ki pa bi v Italiji u-tegniia privesti do zloma gospodarstva in demokratičnih ustanov. Ko pa bi se zrušila demokracija, je nadaljeval tajnik KPI, bi neizbežno prevladale reakcionarne rešitve, s tem pa bi bila onemogočena vsakršna prenovitev. Prav zaradi iiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiinii,nun,iiniimiinui,i,umu,................................................... KOLODVOR V BOLOGNI IN AVTOCESTA »SONCA* VČERAJ POVSEM PARALIZIRANA SNEG ONESPOSOBIL ŽELEZNIŠKI IN AVTOMOBILSKI PROMET MED SEVERNIMI IN JUŽNIMI DELI ITALIJE BOLOGNA — Italijo je ponovno zajel val izredno slabega vremena. Najbolj so prizadeti severni in srednji predeli države, ki jih je obilno pobelil sneg, nekoliko manj pa južna območja, kjer je snežna odeja prekrila le najvišje gore. Prvič letos je sneg zapadel tudi na Sardiniji. Kjer ne sneži, dežuje, temperatura pa je nizka in neprestano pada, kar pospešuje nevarnost poledice. Ob Jadranu in deloma tudi na tirenski obali pihajo močni vetrovi; ti so povzročili neobičajno valovanje, ki je zahtevalo dokajšnjo gmotno škodo, tako npr. v Romagni. Glavna nadloga je vsekakor sneg, ki je včeraj dopoldne dobesedno razdelil Italijo na dvoje. Gosto je zapade) predvsem v Apeninih, kjer je paraliziral avtomobilski in tovorni promet na «avtocesti sonca* in v Bologni, kjer je ustavil ves železniški promet tako v smeri proti jugu kakor severu. Na omenjeni avtocesti so sinoči našteli nad 1.000 tovornjakov in potniških vozil, ki niso mogli ne naprej ne nazaj. Vozniki so prebili noč kar v njih, kdor je želel, pa so ga a-gentje cestne policije prepeljali v Firence, Marsikateri avtomobilist je tudi ostal brez bencina, ker ga je porabil, da bi se s prižganim motorjem lahko nekoliko segrel. V Bologni pravijo, da tega snega niso veseli niti otroci, pač zato, ker se ga je kar naenkrat nagrmadilo preveč ter je v mestu nastal pravi kaos. Snežna odeja je dosegla kar 40 cm, pozneje pa se je z dežjem pričel;' topiti. Jov-noprevozna sredstva so zašla v hudo zagato, zmanjkalo je električnega toka in vode (pozno sino- či se je sicer položaj bistveno izboljšal), šole in uradi so bili na pol prazni. Elektrika je zmanjkala, ker se je pod teža snega porušilo več opornikov visokonapetostne napeljave. Bolonjska občinska uprava je svetovala občanom, naj porabljajo čim manj elektrike. Posledica pomanjkanja toka je družine prizadela tudi s tem, da so ostale brez kruha, saj večina pekam ni mogla obratovati! Župan Zangheri je odredil peko tudi danes, kar pomeni, da bodp pekarne odprte. ) Občina je najela 400 moških, da bi skozi noč v glavnem odstranili sneg z najbolj prometnih ulic. Takšne stiske zaradi prezgodnjega snega Bolonjčani že dolgo ne pomnijo, a to velja tudi za večino drugih mest in dežel v severni in srednji Italiji, (dg) Roparji v Turinu ustrelili dijaka TURIN — Roparji so sinoči u-strelili 14-letnega dijaka Giorgia Appella. ki je hodil v tretji razred nižje srednje šole. Oče, ki je lastnik trgovine z optičnimi artikli, je Giorgiu naročil, naj mu nekaj dvigne v bližnji drogeriji. Fant je pohitel in med potjo naletel na dva ali tri zločince, ki so očitno nameravali izropati nekaj metrov oddaljeno Veletržni-co. Eden od banditov naj bi nehote ustrelil z revolverjem in svinčenka je prebila Giorgiu lobanjo. Preiskovalci vsekakor ne izključujejo, da je bandit Giorgia namenoma ustrelil, potem ko naj bi ta poskušal zaklicati na pomoč. tega je delavski razred, ki je revolucionaren razred, prevzel trdno v svoje roke stvar demokracije in demokratičnega reda, učinkovitosti in obnove države, ohranjevanja in razvoja nacionalnega bogastva s strogo politiko varčevanja, ki naj uresniči tudi družbeno pravičnost. «Pač pa so zavezniki najbolj nazadnjaških sil kapitalizma — je s posebnim zanosom dejal Berlinguer — tako tisti, ki prakticirajo terorizem v raznih oblikah in stopnjah, kot oni, ki s svojim ravnanjem pripravljajo državo k temu, da zadobiva še bolj očiten korporativni in asistenčni značaj. Kdor strelja, kdor ubija, kdor m^če bombe, kdor izvaja atentate — je še dejal Berlinguer — nima pravice, da bi se označeval za komunista, revolucionarja ali proletarca, kajti tak človek ne stori ničesar v korist boja za spremembo krivične družbe, ampak ga nasprotno zavira in kompromitira; torej, pomaga sovražnikom komunistov, proletarcev, revolucionarjev. Ni naključje — je Berlinguer razvil svojo tezo — da tudi ti ljudje skušajo blokirati politično perspektivo, ki se je ustvarila po 20. juniju 1976, da bi namreč celotno delavsko gibanje in torej tudi KPI prešlo od opozicije na vlado. Gre za že zrelo rešitev, ki pa še ni ijresničena zaradi trdovratnosti KD, toda država mora prenašati posledice takega negotovega stanja. Berlinguer je omenil julijski programski sporazum in dejal, da je še zaostril kontradicijo, da se vlada po eni strani drži pokohci zaradi sporazuma med šestimi strankami, med katerimi je, tudi komunistična, po drugi strani pa vlado sestavljajo sami demokristjai ni. To kontradicijo — je poudaril Berlinguer — je treba čimprej odstraniti, saj to zahtevajo tudi druge sile, kot na primer socialisti in republikanci, pa tudi nekateri de-mokrščanski sektorji. »Mi komunisti — je dejal tajnik KPI — potrjujemo, da smo pripravljeni prevzeti nase vse odgovornosti, ki nam pritičejo, da bi preprečili, da bi se kriza še nadaljno zaostrila. Dobršen del govora je Berlinguer posvetil vprašanjem šole in njene preosnove ter se je med drugim zavzel za programiranje tudi na šolskem področju- Končal je s poudarjanjem potrelje po najširšem gibanju študentov in mladine, ki pa se mora svobodno povezovati z ideali in bojem delavskega razreda in odklanjati skušnjave po odklonu od demokracije in popuščanju uporniškim in nihilističnim težnjam, (tm) RIM — Tajništvo federacije javnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL sporoča, da bodo v sredo obnovili pogajanja z. vlado o novi delovni pogodbi kategorije. »rimorekfdnč TRŽAŠKI DNEVNIK 27. novembra 1 KRI 0 AVTOCESTNI POVEZAVI SESUAN-FERNETIČI-PESEK-ŠKOFIJE Pri gradnji avtoceste upoštevati mnenje krajevnega prebivalstva Pred dnevi je deželni odbornik Mauro seznanil predstavnike krajevnih uprav v tržaški pokrajini s predlogi za avtocestno povezavo Sesljati - Opčine - Fernetiči - Pesek in za odcep Lakošče - Škofije. Medtem ko so za zadnji odsek izdelali samo en predlog, so za povezavo po zgornjem Krasu strokovnjaki izdelali več hipotez. Prva sovpada s trbiško cesto od Sesljana in pred Opčinami zavije proti meji, obide Opčine in se pri Trebčah ponovno priključi k trbiški cesti. Varianta za ta odsek zadeva območje Opčin; po tej varianti bi avtocesta tudi v tem odseku sovpadala s trbiško cesto. na Opčinah pa bi jo preko Narodne ulice speljali po viaduktu. Med Opčinami in Bani bi se odcepila cesta k Femetičem. Druga hipoteza, ki so jo postavili strokovnjaki, pa predvideva popolnoma novo cesto, ki bi se v Sesljanu odcepila od trbiške ceste in zavila severno od železnice med Gabrovcem in Zgonikom, za Briščiki mimo Opčin in bi se pri Trebčah priključila trbiški cesti. Ta cesta bi predstavljala novo breme za slovensko prebivalstvo kraških vasi in zato so se proti tej drugi hipotezi že izrekle nekatere organizacije in krajevne uprave, ostale pa načrtov še niso proučile. O tem vprašanju je razpravljala tudi urbanistična komisija KPI, ki je po poglobljeni razpravi ugotovila, da mora izbira upoštevati potrebe krajevnega slovenskega prebivalstva in ekološko ravnovesje kraškega področja. Zato postavlja urbanistična komisija KPI tri predloge: , 1. Trbiško cesto je treba preurediti in jo spremeniti v avtocesto; 2. Na nekaterih predelih mora tr-biška cesta postati tudi mestna obvozna cesta; 3. Novo avtocesto bo treba povezati tudi s krajevnim cestnim omrežjem, še zlasti na vozliščih na Proseku, na Opčinah, pri Lakoščah in pri škofijah; urediti bo treba še nekatere težave v zvezi z načrtovanjem vozlišč pri Opčinah in pri Škofijah. Vsekakor pa je urbanistična komisija KPI mnenja, da morajo krajevne uprave in prizadeto prebivalstvo odločilno vplivati na izbiro najprimernejše variante in da mora kraška gorska skupnost koordinirati dejavnost krajevnih uprav in prebivalstva, da pride do najprimernejše izbire. Bojkot volitev v šolske pokrajinske in okrajne svete Čez dobra dva tedna, to je 11. in 12. decembra, bodo tudi na Tržaškem in na Goriškem nove volitve v šolske organe, in sicer volitve v svete šolskih okolišev (za osnovne šole) in zavodne svete ter volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete. Novost bodo volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, ki pa se jih slovenski volilni upravičenci ne bodo udeležili, kot sta sklenila enotna odbora za slovensko šolo iz Trsta in Gorice. Sklep o bojkotu okrajnih in pokra-, jinskih šolskih volitev ni padel tja-vendan, nepremišljeno in brez čuta odgovornosti, ampak je dozorel kot izraz skrajnega, nezadovoljstva, o-strega protesta in opomina, ker deželna in osrednja vlada še vedno prezirata upravičene zahteve naše narodnostne skupnosti po avtonomiji slovenskega šolstva. Roki za predložitev kandidatnih list so že zapadli,, in sicer za zavodne in okoliške svete 21. novembra, za okrajne in pokrajinske šolske svete pa 14. novembra. Kolikor nam je znano, ni bila predložena za okrajne in pokrajinske volitve nobena lista slovenskih kandidatov. Volišča bodo na vseh šolah, volilna komisija za pokrajinske šolske volitve ima svoj sedež pri šolskem skrbništvu, za 16. šolski o-kraj na italijanskem industrijskem zavodu »A. Volta*, za 17. okraj na italijanskem liceju tPetrarca*, za 18. okraj pa na italijanskem liceju rOberdan*. Slovenski volilni upravičenci na srednjih in višjih srednjih šolah naj sprejmejo samo glasovnico za izvolitev zavodnega sveta in nihče jih ne sme prisiliti, naj sprejmejo tudi glasovnici za izvolitev okrajnega in pokrajinskega šolskega sveta. Jutri trgovine odprte ves dan Tržaška občina opozarja, da bodo jutri lahko vse trgovine odprte, čeprav je to v nasprotju z občinskimi določili o tedenskem počitku. Trgovine bodo zato obratovale po navadnem umiku, tako dopx>ldne kot popoldne. V torek in sredo zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ v Trstu Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu, bodo v dneh 29. in 30. novembra 1977 zaprti zaradi državnega praznika. , V GLEDALIŠČU «FRANCE PRESEREN» V BOUUNCU s it Premiera komedije Bunker pomemben kulturni dogodek Delo furlanskega avtorja Alviera Negra je v narečju beneških Slovencev ■ Dobra igra celotnega ansambla SSG Sinoči je bila v kulturnem domu «F. Prešeren* v Boljuncu premiera SSG ki se je. občinstvu predstavilo s komedijo furlanskega avtorja Alviera Negra «Bunker». Premiera spada v širši okvir abonmajske sezone v gledališču «Prešeren» in to je vsekakor hvalevredna pobuda SSG 'n koordinacijskega odbora prosvetnih društev dolinske občine. S tem hoče naša osrednja kulturna ustanova tudi med izven-mestno publiko in ji posredovati svojo umetniško besedo in družbeno sporočilo. Uvod k temu je bila prav včerajšnja predstava. rBunker» Alviera Negra je prava posebnost, tako po svojem sporočilu kot govorici. Komedija furlanskega avtorja je namreč prevedena v narečje beneških Slovencev (prevod je oskrbel Božo Zuanella), in prav tu je iskati glarno vrednoto. Beneško na- O ZASTOJU PROIZVODNJE V GMT IZ BOLJUNCA Z JASNIM NAČRTOVANJEM ZAGOTOVITI TUJA TRŽIŠČA Posl. Cuffaro in Fortuna vložila o problemu vprašanje ministru za državne soudeležbe Tržaško gospodarstvo preživlja hudo krizo, ki je prizadela marsikateri industrijski obrat. Dopolnilna blagajna v škedenjski livarni in tržiški ladjedelnici sta alarmna zvonca, ki pozivata na budnost, da ne bi racesija sprožila verižne reakcije. Delavstvo in sindikalne organizacije se zavedajo te nevarnosti, zato do skrajnosti pazljivo zasledujejo razvoj vsakega tržaškega obrata in iščejo najširšo soudeležbo tržaškega prebivalstva in px>litičnih strank. Včeraj so se zato sestali sindikalisti kovinarjev in tovarniški svet GMT (Grandi motori) iz Boljunca s tržaškimi političnimi predstavniki (sen. Gerbec, poslanca Cuffaro in Tombesi, pokrajinski tajnik PSI Ca r-bone in KD Rinaldi ter predstavnik PDUP Quadrifoglio). Skoraj leto je že minilo, odkar je GMT skoraj v celoti prešla pod u-pravo IRI, napake in pomanjkljivosti prejšnje uprave (Fiat) pa se nadaljujejo. Potrebna je zato, po mnenju sindikatov, najširša angažiranost vseh in enotnost političnih strank. Stranke naj skupno odločno vplivajo pri pristojnih forumih, da se. uresniči tolikokrat napovedani vzpon proizvodnje. Treba je odpraviti vse, kar preprečuje razvoj, s čimer se bo z lahkoto prodrlo na tuja tržišča. Poseg posl. Cuffara je izčrpno prikazal vse dosedanje pobude, a-naliziral je gospodarski položaj in nakazal rešitve. V parlamentu je tudi vložil skupaj s socialističnim poslancem Fortuno vprašanje o bo-ljunskem obratu. Minister za državne soudeležbe bo moral odgovoriti, kako je z napakami pri načrtovanju, z nabavo neprimernih in pokvarjenih strojev, z nabavo dragih in neizkoriščenih naprav in z zgrešenim vrednotenjem strojev bivše tovarne strojev pri Sv. Andreju. 0-benem poslanca hočeta pojasnila o gospodarskih vplivih znižanja Fia tove udeležbe pri delniški glavnici GMT in o bodočih razvojnih načrtih, ki naj zagotovijo obratu vzpon. Vsi politični predstavniki so obsodili ravnanje uprave, podčrtali odgovornosti, pokrajinski tajnik PSI Car-bone pa je jasno povedal, da so odgovornosti strank različne. Tega se morajo delavci zavedati, saj smo v naši pokrajini dosegli najširšo enotnost vseh političnih strank, tudi krščanske demokracije. Nepojmljivo pa je, da slednja stranka v državnem merilu zastopa drugačna stališča kot tu pri nas. Odgovornosti so jasne in ne smemo se skrivati za besedami solidarnosti, temveč moramo jasno zahtevati odstranitev krivcev. Sindikalisti so med drugim zahtevali Pri reševanju globalen vpogled na celotno državno problematiko, saj bi v nasprotnem primeru država reševala najprej najbolj kričeče primere krize, čeprav ne bi bili smotrni za razvoj države. Razprave so se udeležili tudi zastopniki tovarniškega sveta, vsem pa je bila skupna zaskrbljenost, če se takoj ne ukrepa. Coloni o vprašanju šolskih okrajev Urad za šolska vprašanja deželnega odbora KD je priredil zasedanje o vprašanju šolskih okrajev. Zasedanja se je udeležil tudi deželni tajnik Coloni. ki se je v svojem dolgem posegu, v katerem je obravnaval stališče stranke do tega vprašanja, dotaknil tudi problemov slovenske šole. Potem ko je kritično ocenil pripravljenost. Slovencev, da se ne udeležijo volitev za okraje, je dejal, da KD namerava prispevati, da bi bila zajamčena globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti, c Prizadevamo si prav v teh dneh, je še dejal, da bi prišlo do ustanovitve specifičnih šolskih zbornih organov — nekakšnih okrajev , ki bi zagotovili samoupravo slovenske šole*. Uslužbenci ■ prevoznega podjetja SAP bodo nadaljevali s svojo stavkovno akcijo. Na progah Trst - Pulj in Trst-Buje avtobusi ne bodo vozili ob petkih, na prograh Trst -Koper in Trst - Škofije pa bodo prevozniki stavkali ob torkih in petkih za štiri ure v prvi in štiri ure v drugi delovni izmeni. minniftitiHiHiuiimaiitiiniiiiuniiiiiiumiiunmiiitiniiiimiHiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiimuimiiiiiiM 0 VOLITVAH V OKRAJNI IN POKRAJINSKI SVITE STALIŠČE DIJAKOV LICEJA -tFRANCE PREŠEREN» V TRSTU Dijaki slovenskega liceja *Franče I demokratične liste. Soglašamo z di Prešeren* v Trstu so nam včeraj jaki zavoda «Žiga Zois*, s tem da prinesli naslednjo podpisano izjavo | se zavedamo važnosti, da se v šol- (stališče): V skladu z resolucijo, ki smo jo izdali 11. t.m. in v odgovor na včerajšnjo resolucijo dijakov trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois*, še enkrat enotno poudarjamo odločitev, da bojkotiramo volitve v pokrajinske in okrajne svete. Zavedamo se, da je bila zavrnitev predloga o avtonomnem slovenskem šolskem okraju hud udarec za našo manjšino in da je treba aato odločno in enotno nastopiti. Dijaki trgovskega zavoda so v svoji resoluciji poudarili važnost tega enotnega nastopa, a so zašli v protislovje, ko so postavili predlog, da naj Slovenci vodimo italijanske ske okraje izvolijo demokratične komponente, a mislimo, da bi morale prav te demokratične sile ra zumeti in podpreti utemeljene zahteve zaradi katerih smo Slovenci odločili, da bojkotiramo volitve pokrajinske in okrajne svete. Še enkrat pozivamo vso slovensko javnost, starše, dijake in profesorje, naj podprejo sklep tržaškega in goriškega šolskega odbora in naj se ne udeležijo volitev v zunanje šolske svete ter naj odločno vodijo boj, katerega cilj je avtonomna in demokratična slovenska šola. Podpisani dijaki liceja •France Prešeren* rečje je sinoči zaživelo na odru v svetli luči, živo je 'in po besednem zakladu bogato. To bodo spoznali tudi ljudje v Sloveniji, v sami Benečiji l. kjerkoli bo SSG z «Bunkerjem» gostovalo. Režija Jožeta Babiča omogoča igranje komedije v zaprtih gledališčih, kot tudi na prostem ali v prostorih z neposrednim stikom z občinstvom. V komediji «Bunker* gre predvsem za tragedijo furlanskega (in beneškega) prebivalstva, ki mora v izselejnstvo, saj pokrivajo Furlanijo sami vojaški objekti, ki jemljejo prostor tovarnam, šolam in drugim strukturam. V' delu je tudi spopad med oblastjo, fašizmom in preprostim ljudstvom, ki hoče zase le kruh in zaposlitev na domačih tleh, s tem pa je že revolucionarno in zg-to ga mora oblast zatirati, oziroma pošiljati v emigracijo. Primer ser-genteja (Stojan Colja) je nadvse zgovoren. Dokler je povezan z o-blastjo, ji streže, takrat mu je delovanje neovirano. Ko pa začne spoznavati, da «patria* le ni vse, mogoče samo slepilo, ker je še mnogo drugih nerešenih problemov, takrat zgubi vojaški čin in mora v emigracijo. Stojan Colja je tolmačil glavno vlogo in svoje delo dobro opravil, poleg njega pa so zaigrali Stane Starešinič, Divio Bogateč, Silvij Kobal, Bogdana Bratuž, Miranda Ca-harija, Adrijan Rustja, Alojz Milič, Stanislava Bonisegna, Aleš Valič, Jožko Lukeš, Mira Sardoč, Zlata Rodošek, Irena Pregare, Jasna Rodošek, Dušan Jazbec in David Esind, ki so pripravili res lepo gledališko doživetje, ki mu je prisostvoval Alviero Negro sam. V Trstu bo premiera «Bunkerja* 3. decembra, 11. decembra pa bo SSG delo uprizorilo v Čedadu. M. Čuk V sredo, nas top Pie Cossutta V sredo, 30. novembra, ob 19. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 nastopila sopranistka Pia Cossutta Cicciari, sestra znanega opernega pevca in kriškega rojaka Carla Cossutte. Večer prireja Tržaško združenje prijateljev operne glasbe v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Pia Cossuttova. ki si je pridobila širši sloves z dolgoletnim in uspešnim nastopanjem za gledališče Co-lon iz Buenos Airesa, je našii javnosti manj znana. Omenjeni večer bo zato dejansko prva vriložmst za srečanje tržaškega občinstva s to pevko. Izvajala bo speve iz o-per Boheme, Turandot. Tosca, Aida in druge, Pri klavirju jo bo spremljal Fabio Vidali. itiiiiiiiililiiillillllliiiiiiliiiiiMfiiiiiiiiiimiiiiiiiasiiHiiMiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiitiiiifiiiiiitiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Upravljanje pristanišča stvar pristaniščnikov Sindikalni predstavniki orisali položaj ter opozorili na vrsto problemov, ki se jih je treba enotno lotiti z novimi prijemi S tržaškim pristaniščem so križi in težave. To ugotavljamo že desetletja. Včeraj smo to spet formalno ugotavljali na posebni tiskovni konferenci, ki so io sklicala tajništva treh sindikalnih organizacij pristaniščnikov, vendar tokrat ob vsebinsko nekoliko drugačnih razsežnostih. Pri tem mislimo predvsem na dejstvo, da sindikati pristaniščnikov postavljajo v ospredje z večjo odločnostjo in zavzetostjo vprašanje sindikalne enotnosti. Tajniki Criscenti za F1LP-CGIL, Vcromese za FILPCISL in Masserano za UILTATEP-UIL so predstavnikom tiska skratka podrobno orisali sedanji položaj v luki (ki ga ni treba posebej obnavljati, saj smo o njem že neštetokrat pisali) in opozorili na celo vrsto problemov, (na prvem mestu je deficit 20 milijard), ki bi se jih bilo treba lotiti enotno in z novimi prijemi. Kako torej odgovoriti na imobi-lizem, nesposobnost, organizacijsko slepoto in kliantelame metode pristaniške ustanove in kako izvajati pritisk na vlado in druge odgovorne organe, da se bodo stvari spremenile? Sindikati pristaniščnikov pri tem menijo, da je treba skratka »preminiti način upravljanja pristanišča. Delavsko gibanje se mora na neki način aktivno vključiti v ta proces z možnostjo soodločanja in soodgovornosti. Zastonj je zvračati na delavstvo krivdo za razne težave, pravijo sindikalni predstavniki, če pa dejansko ni bilo delavcem omogočeno, da bi soupravljali pristaniško politiko. Ta zahteva je v bistvu osnova vsega snovanja sindikatov v pristanišču in z njo hoteli seznaniti javnost. Prišel je trenutek, menijo sindikalni predstavniki, ko se mo- rajo pristaniški delavci združiti ter kreniti složno in odločno na pot soodločanja in uvajanja učinkovitejše pristaniške politike, ki mora seveda upoštevati tudi ugodne perspektive, ki se odpirajo z osimskimi sporazumi. Včerajšnja tiskovna konferenca je bila eden prvih korakov na tej poti, katerim bodo, kot so zagotovili, sledili, številni drugi. PO VANDALSKEM DEJANJU Jutri zopet pouk v zavodu za geometre Z jutrišnjim dnem se bo po dvodnevni prekinitvi zaradi vandalskega podviga nadaljeval pouk v zavodu za geometre. Medtem so namreč že popravili okvare, do katerih je prišlo, ker so neznani vlomilci odprli vodovodne pipe. Včeraj pa so o tem vprašanju razpravljali na seji prve pokrajinske svetovalske komisije, kjer je o tem vprašanju poročal odbornik Spadaro. Na seji so sklenili, da se takoj uvede nočna nadzorna služba v zavodu. V znak protesta zaradi vandalskega dejanja so se včeraj dijaki številnih tržaških višjih srednjih šol, tudi nekaterih slovenskih zavodov, vzdržali pouka. Na velesejemskem razstavišču se uspešno nadaljuje razstava «Božič v Trstu*, ki so jo odprli v petek. Razstava je odprta vsak dan do 4. decembra in sicer od 10. do 13. ure in od 15. do 21. ure. Vstopnica stane 1.000 lir, za otroke 800 lir. Sestanek okoliških in zavodskih svetov ter volilnih komisij V četrtek, 7. decembra, bo ob 18.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, sestanek okoliških in za-vodnah svetov ter volilnih komisij na slovenskih šolah. Na dnevnem redu bodo: bojkot volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete in delo koordinacijskega odbora ter razno. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Italijanski program koprskega radia o Primorskem dnevniku Danes ob 11. uri bo na italijanskem programu koprskega radia v okviru oddaje »Dogodki in odmevi* na vrsti predstavitev Primorskega dnevnika. Razgovor z urednikom o zgodovini dnevnika in o njegovi današnji vlogi je vodil Ennio Opassi. V prihodnjih oddajah bo govor (vedno v obliki razgovora s sindikalnim predstavnikom uredništva) o sindikalnih vprašanjih tiska v Italiji na splošno in manjšinskega tiska posebej, prav tako pa tudi o knjižnih edicijah Založništva tržaškega tiska. Na vrsti bo tudi razgovor s časnikarjem Primorskega dnevnika Albinom Bubničem o njegovih raziskavah nacifašistdčnih zločinov v tržaški Rižarni. SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11, v počastitev dneva SFR Jugoslavije • Gledališki večer z Majo Dimltrijevič in Miroslavom Belovičem prvakinjo in režiserjem Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Beograda.. Umetnika se bosta predstavila s tremi variantami monodrame Jeana Cocteauja ČLOVEŠKI GLAS Ul GLASBENA MATICA TRST KONCERTNA SEZONA 1977-78 Tretji abonmajski koncert V petek, 2. decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ŠTUDENTSKI OKTET APZ «Tone Tomšič* Umetniški vodja: UROŠ LAJOVIC Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Kino LA CAPPELLA UNDERGROUNI) Zaprto. Ariston 15.30 »Tutti defunti tranne i morti*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Miguon 14.00 «Per amore di 'Benia-mino*. Barvni film za vsakogar. Na/.ionale 15.15 «Valentino». Rudolf Nureyev. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.00 »Madame Claude*. FVancoise Fabian, Murray Head. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iixcelsior 16.00 «Holocaust 2000». Kirk Douglas. Barvni film za vsakogar. Penice 15.30 «Rollercoaster il grande brivido*. George Segal, Richard Wid-mark. Barvni film za vse. Eden 15.30 »Aldila del bene e del male*. D. Sanda, R. Povvell, Virna Lisi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 15.30 «Ecc0 noi per esempio...* Adriano Celentano, Renato Pozzet-to. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film, Filodrammatico 15.30 «Sole su un’iso-la appašsionatamente*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.30 «L'esorcista II. L’ere-tico*. Linda Blayr, Richard Burton. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 15.00 «Colpo secco*. P. New-man. Barvni film za vsakogar. Capital 15.00 «11, principe e 11 povero*. M. Lester. Barvni film za vsakogar. Moderno 15.00 «Fase IV distruzione terra*. N. Davenport. Barvni film za vsakogar. Impero 15.30 «1 due super piedi quasi piatti*. Bud Spencer, T. Hill. Barvni film za vsakogar. Ideale 15.00 «11 principe Azim*. Sabu, Raimond Massey. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 15.00 «La roulette rus-sa». G. Segal. Barvni film za vsakogar. Radio 14.30 »Kakkientruppen*. Astra 15.00 «L’ala o la coscia*. Luis De Funes. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «Terremoto». C. Heston. Barvni film za vsakogar PRODAJNA RAZSTAVA BOŽIČNIH DARIL 25. novembra / 4. decembra 1977 Tržaški velesejem VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNI2ANA 800) TRG DE GASPERI 1 URNIK: 10-13/15-21 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PESEM V PRIJATELJSTVU V soboto, 10. decembra 1977, v Kulturnem domu v Trstu. Ob 6. obletnici smrti Katje Berginc se je spominja mož Franc. Šolske vesti Šola Glasbene matice, v Trstu vkbi ljubitelje glasbe na nastop gojencev klavirskega oddelka, ki bo v šolski dvorani «Gallus», Ul. R. Manna 29, 1. decepibra ob 18. uri. Vljudno vabljeni. Vstop prost. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi Marija Vidau Lektor Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIČ PONOVITEV: danes, 27. novembra, ob 17. uri - abonma nedeljski. V gledališču »France Prešeren* v BOUUNCU Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri peta ponovitev o-pere «Leteči Holandec*. ROSSETTI TEATRO STABILE — Danes ob 16. uri, red II. nedelja (zadnja ponovitev), Cooperativa Teatre Mobile »Dnevnik Ane Frank*. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Od 29. novembra skupina Rocca predstavlja «Pulcinella capitano del popolo*. V abonmaju: kupon 3, alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. AVDITORIJ Ob 16. uri (zadnja ponovitev) »A piacer vostrp* Shakespeara., Teatre Stabile iz Aquile. V abonmaju kupon 3, alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. Od 1. decembra izven abonmaja, Cooperativa Teatre 76 v sodelovanju z Goethe Institutom predstavi «11 principe di Homburg*. režija Marcello Aste. Abonenti in člani Goethe Instituta 30 in 20% popusta. Koncerti Koncertno društvo. ■ Jutri, v ponedeljek, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti koncert ansambla «Quartetto di Torino*. PD VALENTIN VODNIK Dolina priredi danes, 27. novembra 1977, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini, pod pokroviteljstvom SPZ koncert vokalnega ansambla ANCILLA VOCIS iz Ljubljane VABUENI! PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOUE prireja v vaški «torkli» razstavo starih vaških dokumentov, fotografij in predmetov. Otvoritev bo v sredo, 30. novembra, ob 19.30 s sledečim kulturnim programom: priložnostni govor nastop domačega pevskega zbora recitacije (Stane Raztresen) Razstava bo odprta v četrtek, petek in soboto od 16. do 20. ure ter v nedeljo od 10. do 20. ure. Pred zaključkom v nedeljo, 4. decembra, bo ob 16. uri koncert otroškega pevskega zbora »Slovenski šopek*. Vljudno vabimo na obisk razstave. Včeraj nas je zapustila naša draga Kati Grbac vd. Jankovič Pogreb bo v torek, 29. novembra, ob 9.15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sin Nino in drugi sorodniki Trst, 27. novembra 1977 ZAHVALA Ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja ob smrti našega dragega Albina Hareja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Družina Trst, 27. novembra 1977 Dne 25. novembra je nehalo biti srce našega dragega KARLA GRUDNA (URARJA) Pogrebna svečanost bo v ponedeljek, 28. novembra, ob H-uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: brat Viktor skupaj s svakinjami, nečaki, pranečaki, prijatelji in drugim sorodstvom \ Trst, Piran, Koper, Avstralija, 27. novembra 1977 Pridružujejo se drtižine: RODOLFO FACCHINI ZADNIK PAPADOPOLI Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga sestra in teta MARIJA CJAK Pogreb drage pokojnice bo jutri, 28. novembra, ob 14-30 d hiše žalosti (Kontovel 102) na domače pokopališče. Žalujoči: sestri Ivanka in Emilija t®1 nečaki Anica, Just in Meri z družina®* Kontovel, 27. novembra 1977 Dne 24. novembra je preminila moja draga mama KRISTINA LISJAK - BENKO (Katja) Po' pogrebu na pokopališču v Barkovljah naznanjam žalostno vest in se zahvaljujem vsem, ki so mi bili ob strani v tem br*d' kem trenutku. Sin Emilio Trst, 27. novembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IVANA RI0SE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedo® in znancem, ki so z nami sočustvovali in darovali cvetje. Sv®' ležni smo osebju kardiološkega oddelka glavne bolnišnice za sto* v njegovih poslednjih dneh in prijateljem, ki so ga obiskovali. (■ duhovniku Dušanu Jakominu za cerkveni obred in tople besede ter pevcem za pesem ob slovesu. Posebno zahvalo pa smo dol*® našemu skupnemu prijatelju Ladu Premruju za njegovo nesebi® no pomoč in pisane besede, ki bodo trajno ohranile njegov sp® min, in družini Norio za dolgoletno sosedsko pozornost. Vse®’ ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, naša srčna zahval® Žena Lojzka in nje® Trst, Kranj, 27. novembra 1977 ZAHVALA t Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA ŽAGARJA se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali. Posebna 28 hvala župniku Živcu, dr. Russu, darovalcem cvetja in v dobrot*®1 ne namene ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žena Danica Padriče, 27. novembra 1977 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali od bridki ** gubi naše drage , LJUDMILE SAMEC por. ZOBEC Posebna zahvala domačim pevcem, župniku, darovalcem rt®**® in vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spornim SVOJCI Domjo, 27. novembra 1977 STALNO slovensko GLEDALIŠČE V TRSTU ' sodelovanj*, s koordinacijskim “»oroni prosvetnih društev do- občine vabi k vpisu abon-!"aia za sezono 1977-78 v gleda- Prešeren* v Bo- j. • OV/.UI1 "8Ž« »France ‘Juncu. , SPORED PREDSTAV: • Uton Župančič : VERONIKA DESEN1ŠKA ■ Alviero Negro: bunker 1 Branislav Nušič: °blast 1 Aleksej Arbuzov: RKUTSKa ZGODBA ■ Ko'e Cašule: . VRTINEC "■ pario Fo: 7 sedma KRADI MALO MANJ • Gostovanje Primorskega dram-*JteSa gledališča iz Nove Crorice. V**al;a predstava ovakrat pan '"pl ugotovljen sedež v dvorani. Gune za sedem predstav: Odrasli: 5.000 lir Študenti: 2.500 lir DpV?'Sovanje abonmajev eno uro . Pričetkom predstave pri b‘a- flni gledališča en» v Boljuncu. bo odigrana (na dan sobote in na nedelje). Vsak abonent bo «France Preše- SPD TABOR OPČINE Du 4. decembra 1977 fotografska razstava Janka Furlana URNIK: delavnikih: od 18. do 20. bb Ure. nedeljah: od 10. do 12. in tl*, do 20. ure. V NEDELJO, 4. DECEMBRA Občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja Priprave na občni zbor v polnem teku z občnim zborom v Gorici in sestanki gostincev, trgovcev na drobno in cbrtnikov SPI) TABOR - OPČINE v p v a b ‘ prosvetni dom na Miklavževo razstavo in plošč. Odprta bo v četrtek, L decembra v Petek. 2. decembra v soboto. 3. decembra .j v Ponedeljek, 5. decembra, o< • do 20. ure. bedeljo. 4. decembra, od 10. d< Ure in od 16. do 20. ure. , ^ MIKLAVŽA je ^Sa najlepši dar. slovenska ODBOR Lliadka kniipakHa RAZSTAVLJA KNJIGE IN PLOŠČE 28 11.1977, "•v torek. 29.11.1977. .. gj l Prostorih PD »SLAVEC* rr o ' BICMANJ1H / 0c^ 'B. do 20. ure J* društvenih prostorih ^ »VALENTIN VODNIK* v dolini četrtek. 1.12.1977, l v petek 2.12 1977, 0(1 'G- do 20. ure gledališču E. PREŠEREN V Douuncu ? torka, 29.11.1977. 0 Ponedeljka, 5.12.1977. Vabljeni! Slovensko gospodarsko združenje se pripravlja na svoj redni in izredni občni zbor, ki bo v nedeljo, 4. 12. ob 8.30 v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Občni zbor bo notranjega značaja, saj bodo člani pregledali delovanje organizacije v zadnjih treh letih, ki je bilo izredno bujno in pestro, obenem pa na izrednem zasedanju sklepali o prilagoditvi pravil novi stvarnosti pravnega, sindikalnega in upravnega značaja. . Goriški člani združenja so imeli prejšnji teden izredno uspešen občni zlx>r na katerem so začrtali smernice svojega dela v pokrajinskem smislu, sedaj pa je nujno, da se delo koordinira na deželni ravni, da bo lahko organizacija na-stonala enotno v zaščito gospodarskih interesov slovenske etnične skupnosti na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske kraiine. Obrtniki, mali trgovci oziroma tr-eovci na drobno in gostinci so na sestankih članov iz tržaške pokrajine že pregledali pomanjkljivosti in številne probleme, ki jih ima vsaka posamezna stroka in ki jih trenutno gospodarsko stanie v državi še ojači. Vse tri omemene stroke so tudi začrtale okvirni program delovanja, ki ga je treba seveda sedaj preveriti na sknonem občnem zboru vseli strok da bo dosežena koordinacija v vseh t.isiih problemih, ki so skun-nega značaja za vse kategorije. V ponedeljek bodo imeli kot zadnji svoj sestanek še trgovci na ter .Ea 56-odstotna, nebo oblačno, »Sll ,3® km na uro severovzhodnik 2.8 J? 45 km na uro, dežja je padlo ttf., ni. morje rahlo razgibano, tem- Ur® morja 13,4 stopinje. OJSTVA, smrti in poroke iNtu novembra 1977 se je v ' ^^ilo 8 otrok, umrlo pa je N^1 SO: 57-letni Tullio Del “6-L’ “5-letni Guglielmo Okretich. SeDpinu DelTOrto por. Me-n,1 49-letni Luigi Braida, 80-let-1Useppe Di Lucia, 81-letna Leo Včeraj - danes Krzna PeR elegantni modeli Jtor, VIŠJA KAKOVOST HE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK prihranek j^LLICCERIA CERVO Vj*ST TEL 396-3111 ^ * XX Settembre 4t. IB/ITI polda Andreattini vd. Mocchiutti, 47-letna Silvana Scorretti. OKLICI: pomorščak Vladimir« Cok in gospodinja Anita BAldessa ri, obrtnik Walter Sanzin in uradnica Patrizia Esposito, izvedenec v telekomunikacijah Franco Cocian-cich in uradnica Carmela Cutuli, mehanik Mauro Ba:š in otroška negovalka Silva Antonucci. električar Maurizio Scafpa in prodajalka Irma Vigini, inženir Roberto Mottola in gospodinja Margherila Deboni, vojaški podčastivk Riceardo Declich in učiteljica Gigliola Marini, delavec Diego Predonzani in prodajalka Nevenka Pettirosso, natakar Corra do Serp.fino in natakarica Giovanna Brescia, igralec Renato Sarti in trgovka Anna CiOffreda. šofer Salva tore Cavaliere in gospodinja Filo-mena Sf.vpola, ufadnik Giorgio Va lentino Trevisan in uradnica Susan-na Larconelli, uradnik Elio Gurt-ner in urednica Ester Sokolic. slu žabnik Flavio Birsa in uradnica Barbara D’Angeli, straža iavne var nosti Giuseppe Ingenito in gospodi nja Marina Pellicano. delavec Gior gio Schippa in delavka Irene Kore-vin, trgovec Giancarlo Arnoldu in prodajalka Patrizia Sommariva, vzgojitelj Fausto Primosich in uči teljica Maria Franca Pastorino, u pokojenec Giacomo Valenti in upo kojenka Santina ^Metlika, delavec Gianfrai.co Polverini in gospodinja Margherita Tedisco, električar Ma-,rio Cocianni in bolničarka Loreda-na Vanoni, mehanik Gianfranco Goina in uradnica Loredana Cer-necca, pristaniški delavec Walter Janesich in prodajalka Assiria Dal-le Aste mehanik Maurizio Cecotti in študentka Anita Tonchella, urad-n k Mario Settino in brezposelna Rita Pjgliest študent Giampaolo Bressan in uradnica Luisa Pettarin. FOTO KINO OPTIKA Via Mazzini, 51/D Tal. 733-361 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zt.arovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef-Št. 732-627, V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. 1NADEL, EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 74 68 47 81 50 CAGIJAR1 31) 63 76 45 83 FIRENCE 30 21 7 11 15 GENOVA 39 12 7 5 63 MILAN 19 39 80 89 41 NEAPELJ 32 84 15 19 8 PALERMO 69 82 32 29 61 RIM 42 70 69 61 47 TURIN 61 78 30 34 9 BENETKE 26 53 12 16 63 ENA1.0TTO 2 11 XIX 2X2 1 2 2 KVOTE: 12 točk 36.809.00« lir: U točk . 575.100 lir; 10 točk • 41.800 Ur. ki se ponuja članom in prijateljem Slovenskega kluba ter vsem ljubiteljem gledališke umetnosti v torek. 29. novembra, ob 20.30 v novih klubskih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 Predstava traja uro in 15 minut. «Ancilla vocis» sinoči v Sa/ežii Sinoči se je pred natrpano dvorano šolske telovadnice v Saležu z bogatim sporedom predstavil vokalni ansambel «Ancilla Vocis* iz glasbene šole Franc Šturm iz Ljubljane. Pod vodstvom prof. Majde Hercog so se številnemu občinstvu v Saležu v večeru, ki ga je priredilo PD Rdeča zvezda iz zgoniške občine, štirje fantje in tri dekleta predstavili z bogatim izborom vokalno ubranih pesmi italijanskih, francoskih in domačih skladateljev. V ansamblu nastopa tudi tržaški rojak Boris Pangerc, ki je na glasbo prof. Ignacija Ote sestavil besedilo mola ljubljanske vokalne skupine. Skupino je občinstvu, ki je z zanimanjem in burnimi aplavzi sledilo izvajanju ljubljanskih študentov glasbe, predstavila odbornica Rdeče zvezde Anica Kraljeva. Drevi bo skupina nastopila v prostorih PD Valentin Vodnik v Dolini. MJade (ludi ženske) moči za nabrežinsko godbo Nabrežinska godba ne stoji križem rok. Vadi z vso paro ali bolj s sapo že skoraj tri mesece. Začrtani program jim je uspelo uresničiti vsa j v osnovi: toliko želeni priliv novih, mladih moči. je kar zadovoljiv. Trenutno redno vadi trikrat tedensko pod vodstvom neumornega dirigenta Misleja 15 novincev. To pravzaprav ne bi bilo prav nič iziemnega, če ne bi v isti sapi dodali. da so v tem številu — štiri dekleta! Nimamo sicer podatkov o tem, da bi kdaj vadil (in zelo u-pamo tudi nastopil) nežni spol. vendar je to dejstvo pred nami, je privlačno in zagotovilo, da bomo našo godbo poslušali v še večjem številu, kot smo jo doslej. Žal so vadbene zmogljivosti novincev okrnjene zaradi nezadostnega števila instrumentov. Za društvo pomeni to srečati se v tem trenutku s težko premagljivo oviro. Po načrtu naj bi se nam godci predstavili šele na tradicionalnem'-nastopil ob Božiču. Povemo naj še, da je bila nabrežinska godba za sv. Martina gost v Momjantr1'pri'!BiijaH',‘ kjer so jih izredno lepo sprejeli in postregli. Kljub slabemu vremenu, ki je tokrat nagajalo prireditvi, so bili domočini navdušeni nad nastopom nabrežinske godbe. ZGO.MSK1 OBČINSKI SVliT Krajevne ustanove nimajo nobene operativne možnosti Posvetovanje o lokaciji avlocrsle na Krasu V četrtek so nadaljevali, veiidar ne izčrpali bogatega dnevnega re da zgoniškega občinskega sveta. Najprej so soglasno odobrili obračun za finančno leto 1976. iz ka terega je razvidno, da je pilo 207 mil. 101.461 lir dohodkov in pa kar 378.382.886 lir izdatkov, se pravi, da je upravni primanjkliaj (ki se krije s i>osoiili) znašal skupno 171 mil. 281.425 lir. Ta podatek /.e satn na sebi dovolj zgovorno priča da krajevne ustanove sploh nimajo nobene operativne možnosti. Ker so z letošnjim lčlom uvedli v zgoniški občini obvezno smetarsko službo in je šofer Doltovornja-ka za odvažanje odpadkov name ščen ie začasno, je občinski svet soglasno sprejel sklep, da se v občinskem organiku ustvari mesto šoferja za smetarsko službo. V zvezi s prenodom bencinovoda po ozemlju zgoniške občine so na podlagi ugotovitve, da ni še oriši« do dokončnega dogovora med prizadetimi lastniki m družbo Total. preložili na prihodnje zasedanje kakršno koli uradno odločitev. Končno so izglasovali pooblastilo odboru, da lahko prevzame vse po trebne ukrepe v zvezi » osnovno šalo s celodnevnim poukom v Sa težu in Zgoniku. * 4» # No posebnem posvetovanju vseh občinskih svetovalcev ie zgoniški župan Guštin prikazal in orisal predloge deželnega odborništva za urbanistiko in načrtovanje v Zvezi z lokacijo nove avtoceste, ki bo povezovala Fernetiče z obstoječo avtocesto pri Sesljanu. Izgradnja te nove prometne žile je sicer nujno potrebna za tovorni promet, ki se bo razvil ob izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov in porasta prometa skozi tržaško luko (7. pomol) Vsi svetovalci, ne glede na oo-litično pripadnost, so sc odločno izrekli proti varianti B. ki predvideva. da bi trasa avtoceste tekla severno od železniške proge, ker bi tako v zgoniški občini postavili še eno živo mejo (poleg naftovoda, metanovoda, bencinovoda, železnice in električnih napeljav visoke napetosti), kar bi ne samo z ekolo- škega vidika povsem izmaličilo naš 'Kras. Izdelali so enotno stališče (in v tem smislu tudi dali pooblastilo županu oziroma odboru), da je treba izbrati vsestransko najmanj škodljivo varianto (niti če bi realizacija drugih bila cenejša), da se primarno razširi obstoječa državna cesta št. 202 z odcepom za Fernetiče vzhodno od Opčin. — bs — giav- T>>- Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju z odsekom za zgodovino in etnografijo NŠK prireja v četrtek, 1. decembra, ob 20.30 v prosvetneme domu na Opčinah posvet o vprašanju poimenovanja ulic y tržašk občini ■Vljudno vabljeni predstavniki ■prosvetnih društev, ki delujejo na območju tržaško, občine, jn vsi tisti. ki so sodelovali leta 1909 na sestankih Po naših vaseh s takratnim občinskim svetovalcem Ceschio. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Urške Štefančič daruje družina Ru-kin A. 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na brata Pepita Puriča darujeta sestra Francka in hči Danica 3-000 lir za ŠD Tabor Opčine. V spomin Albina Hareja in Ivana Riose daruje Stanko Pertot 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na prijateljico Kristino Lisjak - Katjo daruje Marica Kobal 5.000 lir za Dijaško matico. Tatjana Panjek daruje 20.000 lir za dom Jakoba Ukmarja v Skednju. V počastitev spomina Ivana Riose darujeta Sonja in Just Colja 5.000 lir za PD Ivan Cankar. Ob 3. obletnici smrti Antona Smo-tlaka daruje sin Aleksander z družino 10.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina pok. Ivana Riose darujeta Ernesta in Ivanka Kobol 10.000 lir za Dijaški dom v Trstu. V spomin dragega Ivana Riose darujejo pevci in prijatelji 30.000 lir za PD Ivan Cankar, 25.500 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za spornem k padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V spomin Franeja Kavsa darujejo Giorgio, Fulvio in Lidija 3.000 lir za Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti Ivana Škerla daruje sin Alojz 5.000 lir za RMV in 5.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina na Valerijo Mlač por. Lenardon daruje Angela Čepar 5.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina na Valerijo Mlač por. Lenardon daruje Marjo Čok 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Milke Zobec darujeta Mila in Olga Komar 5.000 lir za PD Fran Venturini. V počastitev spomina Vike Marc daruje družina I. Marc 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 10 tisoč lir za Slovenski kulturni dom Sv. Jakob, 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za ŠD Sokol in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob pok. Uršule Štefančič vd. Bogateč daruje družina Vida in Drago Purič 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOP v Križu. Namesto cvetja na grob pok. svakinje Emilije Zobec daruje Marjo Švara (Domjo) 15.000 lir. za TPPZ. Namesto cvetja na grob Urške Štefančič vdt Bogateč darujeta družini Barič in Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti nepozabne Lidije Žafran daruje sestra Marija 5.000 lir ,a PD Slavec. Gospa Ostrouška daruje 5.000 Ur za poimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič. Ob 5. obletnici smrti drage mame Štefanije Kralj darujeta hči Marcela in sin Berto (Trebče 137) 10.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Ivana Riose daruje Leopold Ažman 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milke Puntar darujeta Silva Ipavec in Sonja Mayowski 6.000 lir za ŠD Primorje. V počastitev spomina na dolgoletnega delovneg tovariša in prijatelja Ivana Rioso daruje Anton Marc iz Bazovice št. 35 10.000 lir za PD Ivan Cankar in 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin pokojnega Ivana Riose darujeta Milena in Pepi Lipovec 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ivana Riose daruje Cvetka Pavlovič 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin žene daruje Jožko Zobec 55.200 lir za SPD Fran Venturini. V počastitev spomina pok. Alojzija Žagarja daruje družina Žvenko-va 3.000 lir za PD Slovan in 3.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Alojza Žagarja daruje družina Stanjeva (Padriče 12) 2.500 Ur za PD Slovan in 2.500 lir za ŠZ Gaja. V isti namen daruje Francka Grgič (Padriče 49) 3.000 Ur za PD Slovan. Namesto cvetja na grob Lojzeta Žagarja daruje Matija Grgič z družino (Padriče 10) 5.000 lir za PD Slovan in 5.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Lojzeta Žagarja darujeta Darko in Silvestra 5.000 Ur za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Fonda (Gombačeva) iz Bazovice 5.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na pokojnega moža A lojza Žagarja daruje žena Danica 20.000 lir za ŠZ Gaja. 20.000 lir za PD Slovan in 10 000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Alojzija Ža garja darujeta Silvan in Klara 5000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen darujeta Pepi in Ivanka 5.000 lir za ŠZ Sloga. Ob rili’ i zlate poroke darujeta Amalija in Just Grgič (Padriče 17) 5.000 Ur za PD Slovan, 5.000 lir za ŠZ Gaja in 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 50. obletnici poroke darujeta Zofija in Lojze Križmančič iz Bazovice 10.(K)0 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Alojza Žagarja daruje Boris Grgič (Pa driče) 5.000 lir za Skupnost Druži na Opčine. V isti namen daruje družina Gr- gič (Padriče 50) 5.000 Ur za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Ivanu Riosi daruje Jakob Renko 5.000 lir za Dijaško mateo in 5.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Alojza Žagarja daruje družina Grgič «Drej-cova* (Padriče 15) 3.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ljudmile Zobec darujeta Karlina in Mario Montagna iz Boljunca 10.000 lir za PD Prešeren. V spomin dobrega prijatelja Ivana Riose daruje Alojz Hrovatin 5 tisoč Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ljudmile Zobec darujejo Argia Maver in sinovi (Lakotišče 202) 10.000 Ur za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Milke O-strouška por. Puntar daruje Karlo Pirjevec z ženo 10.000 Ur za F. K. Primorje. Namesto cvetja na grob Marije Cjak daruje Angela Cijak 20.000 lir za Dijaško matico. Od Domja do Loga danes brez vode Zaradi nujnih popravil na ni vodovodni cevi na predelu mjo-Log bodo danes, v nedeljo, od 9. do 13. ure prebivalci Domja. Pul in Loga brez vode. Istočasno bo zaprta tudi pokrajinska testa za promet. V M1RAMARU letaj o uporabi diferencialnih enačb Od 28. novembra do 16. decembra priredi Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru raziskavo o možnosti uporabe diferencialnih e-načb na različnih področjih (astronomija, biologija in inženirstvo). Tečaj je pripravil prof. G. Vidossich s tržaške univerze. Predavatelji pa bodo G. Cpiombo (Padova). R. Con-fi (Firence). C. Cordimeanu (Romu-niia), T. Hallam (ZDA). A. Ize’ (Brazilija), A. Lasota (Poljska), J. Mavvhin (Belgija) in L. Piccinini (Padova). Tečaj je denarno podprl sklad OZN za razvoj in se ga bo udeležilo od 70 do 80 slušateljev z vsega sveta. OBVESTILO UŽIVALCEM JUGOSLOVANSKE POKOJNINE Vse upokojence, ki prejemajo samostojno ah pa sorazmerni del jugoslovanske pokojnine po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo (izvzete invalidnine in priznavalnine), pozivamo, naj se dokonča tega meseca zglasijo v uradih Patronata Kmečke zveze INAC. Ul. Cicerone 8 b. Podpisali bodo pooblastilo, na podlagi katerega bo patronat preskrbel potrebna potrdila o življenju in nezaposlenosti ter jih nato dostavil na pristojni jugoslovanski pokojninski zavod. Do 29. novembra^ s prijava vina Uprava občine Devin - Nabrežina opozarja, da morajo vsi vinogradniki in vsi predelovalci grozdja in mošta prijaviti količino vina najkasneje do 29. novembra 1977. Prijave sprejemajo na županstvu v sobi št. 19 od 9. do 11.30. Občina ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki ne bodo spoštovali veljavnih določb, kršitelje pa bodo prijavili oblastem. Občinska uprava opozarja prizadete da je ob prijavi vina treba izpolniti posebne o-brazce, tako za samostojne pridelovalce, kakor tudi za tiste, ki grozdje kupujejo. Prvi bodo morali pri tem navesti natančno površino vinogradov. drugi pa izvor kupljenega grozdja. Vinogradniki, ki pridelujejo vino tako iz lastnega kakor iz kupljenega grozdja, bodo morali izpolniti dva obrazca. . I. P. ROK ZA PRIJAVO VINA Zgoniška občinska uprava obvešča pridelovalce vina iz lastnega ali kupljenega grozdja, da so v pristojnem uradu na občinskem sedežu na razpolago tiskovine, ki jih morajo izpolniti. Letos morajo vinogradniki v prijavi prvič navesti tudi površino svojih vinogradov. Rok za prijavo zapade nepreklicno v torek, 29. t.m. Kdor ne bo pravočasno prijavil svojega pridelka, tvega visoko denarno kazen. ............................m.................... Pri Domja so se poslovili od ljudmile Samec por. Zobec v kateri je vzgojila tudi svoja dva sinova ter hčer. S to zavestjo se je tudi predala družbenokulturnemu življenju v vasi. Vključena je bila namreč v ljudsko prosvetno delo predvsem v tistih mračnih letih fašističnega preganjanja, ko je bilo vsako udejstvovanje na družbeno kulturnem področju nevarno in' je zahtevalo več požrtvovalnosti, nesebičnosti in odpovedi kot danes. Januarja leta 1928 se je primožila v Boljunec in bi tako čez poldrugi mesec praznovala s svojim možem Jožetom zlato poroko. Kruta bolezen pa jima je to neusmiljeno preprečila. Ljudmilo je tudi hudo prizadela smrt enega od sinov pred štirimi leti in te bridke izgube ni prebolela. Prizadeti družini izrekamo ob hudi izgubi iskreno sožalje. Ljudmili pa. da bi ji bila rahla slovenska zemlja. V sredo so na ricmanjskem pokopališču položili k prezgodnjemu počitku Ljudmilo -Samec por. Zobec. Na zadnji poti jo je spremljalo veliko ljudi, kar dokazuje, kako je bila Ljudmila cenjena in priljubljena ne le pri Domju, kjer je živela, in v jodni Dolini, temveč po vsem Bregu. Rodila se je, kot rejeno, pred 69 leti v Dolini v kmečki družini, ki ji je že z mladih nog vcepila globoko družbeno in narodnostno zavest. Tisto zavest, ki jo je spremljala vse življenje do zadnjega in JAVNI NATEČAJ Zgoniška občina je razpisala javni nateča j za mesto uradnika. Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo. ki io predvideva zakon, zapade 20 decembra t.l. ob 12. uri. Vsa potrebna pojasnila nudi občinsko tajništvo v uradnih urah. »rimorski GORIŠKI DNEVNIK 27. novembra 197] NA ŠIROKEM SESTANKU PRIZADETIH V ŠTANDREŽU Predlog za ustanovitev organizma ki bo branil koristi razlaščencev Dobra volja slovenskih dejavnikov ne bo dovolj, ce prizadeti ne bodo razločili, kdo je njihov resnični zagovornik V Štandrežu so ustanovili pripravljalni odbor, ki bo branil koristi lastnikov zemlje, ki jo nameravajo odtujiti. Odbor, ki se bo prvič sesUl 1. decembra ob 20.30 v Domu Andrej Budal, ima nalogo, da ustanovi konzorcij, oziroma odbor razlaščencev, ki bo imel vsa pooblastila, da vodi to akcijo. Na sestanku so bili navzoči člani krajevne skupščine, občinski svetovalci, predsUvniki strank in organizacij, strokovnjaki, zastopniki vaških društev. Sejo je odprl predsednik krajevne skupščine Walter Reščič, problem pa je predsUvil predsednik kmečkega društva Viljem Zavadlav. Njegove razsežnosti so z različnih strani osvetlili s svojimi posegi številni razpravljavci. Dr. Damijan Paulin, občinski svetovalec SSk, je uvodoma dejal, da ni še nič zamujenega in da je potrebno sedaj pritisniti, ko se spreminja splošni regulacijski načrt. Dodal je, da mora odbor delovati na podlagi pravilnika in ob pooblastilu vseh članov konzorcija, da nastopa v njihovem imenu. Dr. Mirko Primožič, predsednik teritorialnega odbora SKGZ, je ponudil pomoč organizacije, če se Štandrežci odločijo za enotno organizirano zavarovanje svojih koristi. Opozoril je na akcijo SLORI ter na nadaljevanje razlastitvenega postopka, ne glede na to, če bodo potrebovali toliko zemlje za tovorno po-sUiaiišče ali ne. Rezultat tega razlaščanja bo, da bodo ljudje ob zemljo, če se odbor ne zavzame in ne prepreči razlastitve vseh 65 ha hkrati. Potrebno je uspeti, da se zemlja zamenia ali da se v primeru prodaje doseže zvišanje cene za 200 odsto*kov. kar naj predstavlja neke vrste ‘premijo. Z dolgoročnimi krediti pa zagotoviti izgradnjo novih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki bodo zamenjala razlaščena in porušena. Primožič je izrazil prepričanje, da bodo stranke, ki so štandreško stvar že podprle, svojo solidarnost obnovile. Predstavnica Slovenske skupnosti Marija Ferletič je poudarila, da je enotnost razlaščencev bistvenega pomena za uspešno vodenje akcije. Stranka se je vedno zavzemala za takšen način reševanja teh vprašanj. Akcija bo uspela le, če jo bo vodila skupina ljudi združena v odboru. ki bo imei pooblastila. Ferle-tičeva je poudarila, da obstajajo različni interesi in da jih je potrebno spoštovati, pa naj gre za izplačilo ali za zamenjavo. Občinski svetovalec PSI dr. Vladimir Nanut je uvodoma dejal, da smo izgubili dosti časa in da se bo manevrski prostor občutno skrčil, če dežela odobri načrt o izgradnji proizvodnih obratov (PIP). Vendar si mora odbor prizadevati, da v interesu naše narodnostne skupnosti reši čimveč. Zavzel se je za ustanovitev odbora, hkrati pa je naglasil, da je, prav zaradi omejenih možnosti pri reševanju tega vprašanja, potrebno izpeljati politično akcijo, ki mora temeljiti na zahtevah zemljiških lastnikov. Saverij Humar iz Podturna je o-pozoril na probleme tamkajšnjih kmetov, govoril je o obljubi oblasti. da bodo zemljo, ki jo bodo namenile kmetijstvu, namakali, ter o potrebi zvišanja hektarskega donosa sena na letališču. Odvetnik Peter Sanzin je nanizal nekaj primerov iz svoje prakse ter dodal, da je potrebna zaslomba političnih sil. Odbor bo uspešno deloval, če bo imel opolnomočje lastnikov. Samo tako bo svobodno de loval ter priboril lastnikom čimveč. Ob tem je opozoril, da številni zemljiški lastniki niso vknjiženi, če zapuščine ne bodo uredili tudi odškodnine ne bodo prejeli. Arhitekt Jože Cej je opozoril na nekatere aspekte odtujevanja zemlje ter pri tem dejal, da je kmet, ki mu vzamejo samo polovico zemlje, gospodarsko upropaščen. V tem primeru je potrebna zamenjava zemlje. Odbor se bo moral ukvarjati tudi s fondom «Gorizia», pred seboj mora imeti tudi splošne koristi kot so urbanizacija, storitve itd. Iz stališč, ki so jih zastopali na sestanku navzoči predstavniki strank in drugi dejavniki v manjšinskem življenju, je bilo mogoče jasno razbrati, da obstaja močna volja, da se akcija za obrambo koristi razlaščencev prične in uspešno izpelje. Seveda pa to še ni dovolj. Potrebno je, da so istega mnenja tudi raz- laščenci. Sedaj je od njih odvisno, ali bo akcija organizirano stekla, ali pa bodo še vedno žrtve pritiskov, izseljevanja, spletkarjenja in uvajanja podobnih načinov pri odtujevanja slovenske zemlje, pri katerem je bil naš človek vedno podrejenem položaju. Delegacija ZZB iz Nove Gorice obiskala Štandrež Delegacija Zvezie združenj borcev iz Nove Gorice je v petek obiskala Štandrež, kjer si je v spremstvu predstavnikov pripravljalnega odbora za postavitev spomenika v NOB padlim vaščanom ogledala prostor, kjer bodo v kratkem začeli s pripravljalnimi deli za postavitev trajnega spominskega obeležja. V delegaciji je bil tudi prof. Negovan Nemec, ki bo izdelal skulpturo. Prejšnji teden pa je pripravljalni odbor obiskal arh. Mitja Race, ki bo izdelal načrt za ureditev prostora. V SLOVENSKE VRTCE SLOVENSKE VZGOJITELJICE! Za ustanovo ONAIRC nismo Ža lovali. Ne mi, Slovenci, oa tudi v Južni Tirolski ne, kjer je fašizem tudi ustanovil to * otroškovarstveno organizacijo, da bi potujčeval otroke. Nasprotno! Pričakovali smo, da bo z njenim koncem prenehalo tudi vse tisto, kar je kot izrazito nedemokratična ustanova počenjala z našimi vrtci. Pa smo se zmotili. Bomo takoj povedali, zakaj. Z ukinitvijo ONAIRC ter nreno-som njenih vrtcev pod državno o-ziroma občinsko upravo bi moral prenehati protizakoniti odnos pri upravljanju vrtcev. Ne bi se sme-’ lo več dogajati, da bi v teh šolah poučevale osebe, ki slovenskega jezika ne obvladajo, kot se je dogajalo pod prejšnjo upravo, ki je uvajala utrakvistične vrtce. Pa se še dogaja. Bomo takoj povedali, kje. Kakor smo izvedeli iz stališča Sindikata slovenske šole ter iz interpelacij v goriškem občinskem svetu, so v slovenski otroški vrtec namestili otroško vzgojiteljico, ki nima vseh rekvizitov/ med katerimi je znanje .jezika na prvem mestu. V ustanovnem zakonu za slovenske šole ter v ministrski okrožnici je ta rekvizit jasno opredeljen. Črno na belem je celo zapisano, da v primeru, da kandidat nima spričevala o opravljeni slovenski šoli, mora opraviti izpit pred komisijo, ki jo imenuje šolski skrbnik, ter ji dokazati, da popolnoma obvlada slovenski jezik. Smučarji letošnjo zimo najbrž ne bodo ostali na cedilu, saj je prva snežna odeja že prekrila skoraj vsa zimsko športna središča. Čez teden dni se bo začel predvidoma tudi smučarski tečaj za mladino, ki ga že vrsto let uspešno prireja Slovensko planinsko društvo v Gorici. Zanimanja za to pobudo je le tos več kakor prejšnja leta, saj se je za tečaj prijavilo nad 50 mladih, ki bi radi smučali ali takih, ki se na dilce že nekoliko spoznajo. Poleg tega se .je prijavila kar lepa skupina staršev, ki ne bi bili radi prikrajšani za užitek bele opojnosti. čeprav bodo morda samo gledali, kako se njihovi otroci podijo po smučiščih. - Skratka približno 100 udeležencev. ki se bodo ob nedeljah, tja do božiča, vozili na Nevejsko sedlo, kjer je že zapadlo nad 30 cm snega, napovedujejo pa še nadaljnje snežne padavine. Mraz, ki je pritisnil te dni pa bo tudi napravil svoje, tako da se bo sneg u-ležal in bodo do nedelje, ko naj bi se smučarski tečaj začel, dani vsi pogoji za prijetno smuko. Na Goriškem imamo danes primer, ko je bila otroška vzgojiteljica nameščena mimo vseh zakonskih predpisov in ministrskih do ločil. Naša skupnost tega ne more sprejeti. Ta primer predstavlja, do leg zavrnitve zahteve za odprtje druge slovenske sekcije otroškega vrtca v Štandrežu, drugi resen napad na varstvo slovenskih otrok, varstvo, k: mu pripisujemo izredno velik pomen. Primer, o katerem je beseda, se nanaša na stalno zaposlitev. Vse nekaj drugega pa je, kadar gre za suplence. Takrat je mogoče, na vnat na nos. začasno namestiti vzgojiteljico, ne da bi jo vprašali po vseh rekvizitih, tudi brez zdravniškega spričevala, državljanskega ali kazenskega lista. Ne more pa takšno nameščanje postati izhodišče za stalno namestitev, vsaj na slovenskih otroških vrtcih ne. Da bi zaposlili v slovenskih o-troških vrtcih v vsakem pogledu strokovno usposobljene moči, imamo v ta namen pri učiteljišču šolo za otroške vzgojiteljice, na kateri so prve vzgojiteljice diplomirale letos. še več pa jih bo diplomiralo naslednje leto. Mar študirajo ta dekleta zato, da bodo ostala brez dela? I* teh vrst imamo že danes vzgojiteljico, ki ustreza določilom, o katerih smo govorili poprej.» Opozarjamo na problem, ki je bil javno večkrat odprt in pričakujemo, da ga bodo na pristojnem mestu rešili tako, kot naša skupnost pričakuje. USPEŠNO IZPELJANA POBUDA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA Prihodnjo nedeljo začetek smučarskega tečaja za mlade na Nevejskem sedlu Prijavilo se je nad .70 otrok z Goriškega, lelos prvič tudi mladi iz Doberdoba - Tečaj bodo izpeljali na praznične dni v decembru ZAOSTRITEV ODNOSOV V PROIZVODNJI KRUHA Za božične praznike bodo peki za tri dni prekrižali roke Sindikat FILIA obtožuje načelnika delodajalcev, da noče pogajanj . Zastarela in nočloveška proizvodnja, ki za mlade ni privlačna - Kako zagotoviti pomladek V mesecu decembru se nam bo | skrbeti za podmladek. Poprečna sta-večkrat primerilo, da ne bo kruha, rost delavcev je namreč že zelo vi- Na skupščini delavcev, ki so zaposle; ni v pekarnah, so se namreč odločili, da bodo stavkali 120 ur. Prvih 48 ur bodo stavkali od 9. do 11. decembra, naslednja stavka pa je oklicana za božične praznike, (24., 25. in 26. decembra). Sindikalna stroka jest vinarjev FILIA je že sedaj napovedala stavko zato, da bi gospodarji še enkrat temeljito premislili, preden bi znova odbili zahtevo sindikatov na pogajanja. Kakor izhaja iz poročila sindikalne stroke FILIA, ki se sklicuje na sestanek zaposlenih v pekarnah, ki so ga imeli v Tržiču, se zaradi nasprotovanja gospodarjev še sedaj niso pričela pogajanja za sklenitev novo delovne pogodbe, ki bi nasledila staro, zapadlo že 31. decembra lani. Sindikati uporabljajo ostre besede na račun načelnika skupine pekov gospadarjev, češ da hoče proizvodnjo kruha ohraniti na sedanji, zastareli proizvodni ravni, kar prinaša težke delovne pogoje in tudi majhne osebne prejemke. Delovni čas se pričenja ob 2. uri ponoči, delavci morajo peči preveč vrst kruha, kar viša ceno, uporabljajo zastarele stroje ter silijo delavce k nadurnemu delu, medtem ko bi morali gospodarji zaposliti novo delovno silo. Sindikati sodijo, da bi se morali peki združiti v konzorcij ter skupno kupovati surovine, stroje itd. Posodobiti bi morali proizvodnjo ter po- •ftlflMMIIMIIimitllMIimiMIHItllllltlMIIIfimiinmimilllllMIllllllllMIIIMIlHItlllllllllllllllllllllimilllUlMIII V DVEH MESECIH 20 «S UPERGL OB» Odkar veljajo novi predpisi o o-mejitvi hitrosti, je mogoče opaziti v cestiiem avtomobilskem prometu večjo discipliniranost, Vozniki spo itujejo prometne predpise, pa naj si gre za vožnjo po naseljih, kjer velja omejitev na 50 km, kakor tudi na magistralnih cestah in avtocestah, kjer so omejitve prilagojene motorni moči vozil. Prav gotovo bodo statistke, ki jih bodo sestavljali za to obdobje, pokazale zmanjšanje števila prometnih nesreč in manjšo potrošnjo goriva. Pa ne le za to obdobje, ampak tudi za naprej. Pa še nekaj bodo pokazale, oziroma že sedaj lahko pokažejo, število " prisojenih glob po novih dolo čilih. Nekaj podatkov o »ta slanih* globah, pa tudi o manjših, lahko že sedaj navedemo. Prometna pol cija v goriški pokrajini, ki razpolaga z dvema elektronskima aparatoma za merjenje hitrosti, z enim v Gorici in drugim v Tržiču, je v razdobju 65 dni, torej od 15. septembra pa do 20. novembra, prisodila skupno 389 glob po 10.000 Ur ter 20 »super-glob» po 150 tisoč lir. V drugi polovici septembra je prisodila 82 glob po 10.000 lir avtomobilistom. ki so prekoračili o-mejitev hitrosti v naseljih (50 km) ter niso presegli 60 km na uro. O-benem je prisodila sedem glob po 150.000 l»r. Od 1. do 20. novembra pa je bilo z globo 10.0P0 lir kaznovanih 274 avtomobilistov, z globo 150.000 lir pa deset. Iz virov prometne policije priha ja vest, da avtomobilisti, ki so storili prekršek raje plačajo kot pa da bi se tožarili. Aparat je namreč brezhiben in bo sodišče to tudi upoštevalo pri odmerjanju kazni. O aparatih, ki jih uporabljajo za merjenje brzine, smo v našem listu le pisali. Opisali smo aparat, ki deluje na osnovi infrardečih žarkov, k: jih vozilo prestreže. Obstaja pa še druga verzija, in sicer na osnovi akustičnih valov, ki jih vozilo po- vzroči, ko zapelje čez dve gumijasti cevi vloženi na asfalt. V osrednjih slovenskih listih so v teh dneh objavili daljše članke d novih predpisih glede prisojanja glob tistim, ki preveč pritiskajo na vzvod za plin, kadar se vozijo po italijanskih cestah. Opozarjajo jih na nevšečnosti, ki jih lahko doletijo. Predp'si so namreč veljavni za vse uporabnik? italijanskih cest toliko je res, da so na vstopnih prehodih razobesili table z določili glede omejitve hitrosti. Sodna poziva zaradi gradbenih špekulacij Dva uslužbenca tržiške občine, Giuseppe Canalire in Romano Fer vante, sta te dni prejela obvestilo, da je proti njima uvedena sodna preiskava v zvezi z nepravilnostmi pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Kakor je znano je škandal nastal proti koncu leta 1974, ko je tedanji načelnik socialdemokratske skupine v trži-škem občinskem svetu, Labile, zahteval od žup?na pojasnila v zvezi z delovanjem nekaterih služb, predvsem tiste, ki je zadolžena za izdajanje gradbenih, dovoljenj. • Razstava skupine jugoslovanskih naivcev, ki je te dni v galc Arti-visive v Gorici, bo izjemoma odprta tudi danes od 11. do 13. ure. soka. Perspektiva te tako potrebne kategorije je v pomladitvi, toda zaposlitev v pekarnah za mladega človeka ne bo privlačna, če organizacija dela ne bo bolj sodobno urejena in bolj racionalna, kar bo imelo za posledico tudi višje prejemke. Sihdikat opozarja na razpredelnico, ki jo je objavila zveza trgovcev, po kateri zasluži delavec v poprečju 270.000 lir mesečno. Tolikšen zaslužek ni spodbuden, zlasti ne za mlade, če morajo prihajati na delo ob 2. uri p-> poj noči tpropravi jati večji del postopki ročno. Tf" Sindikati izrecno opozarjajo na mladinsko brezposelnost ter vidijo v posodobljenju proizvodnje kruha možnost za zaposlovanje mladine in za odpravljanje težavnega problema, v katerem je iskati izvor tolikšnih družbenih napetosti. Sindikati pričakujejo, da bo zaostritev sindikalnega gibanja omogočila pričetek pogajanj na osnovi predloga, ki so ga sindikati poslali delodajalcem že v mesecu maju, in da bo pod pritiskom popustil tudi Viatori, ki vidijo v njem skoraj edinega krivca za takšno stanje. V soboto v Gorici tradicionalno andrejevanje Prihodnjo soboto, 3. decembra, se bo v Gorici pričel tradicionalni Andrejev sejem. Kakor vsa dosedanja leta bo tudi letos sejem potekal v znamenju že ustaljenih prireditev zabavnega značaja. Za letos napovedujejo prihod okoli 70 zabavišč, ki jih bodo namestili na Trgu Battisti, v Ul. Petrar-ca, na Verdijevem korzu ter na Travniku. Pričakujejo okoli 250 potujoč h krošnjarjev, ki bodo zasedli običajne prostore v ulicah Cadorna, Boccaccio, Oberdan in Roma. Zabavišča bodo v Gorici do naslednje nedelje, krošnjarji pa samo tri dni. Osrednje prireditve bodo zajele nekaj zanimivih razstav. V deželnem avditoriju v Ul. Roma bodo ob 17, uri odprli razstavo slik učencev osnovnih'šol iz Gorice in Nove Gorice o zabaviščih na Andrejevem sejmu ter fotografsko razstavo z motivi obeh sosednjih mest. V prostorih kmetijskega konzorcija bodo priredili siečolov v korist zavoda Lenassi, pokušnjo vin ter razstavo kmetijskih pridelkov. Ob 15. uri dne 3. decembra bodo na razstavišču ESPOMEGO odprli drugi salon kmečke mehanizacije. Za to gospodarsko prireditev so da li pobudo trgovci s kmetijskimi stroji, prirejajo pa jo pod okriljem zveze trgovcev, trgovinske zbornice ter občinske uprave. Ta razstava bo odprta od 3. do 11. decembra. Padec na križišču SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDI DANES OB 17. URI V TELOVADNICI V DOLINI KORNA KOTALKARSKO REVIJO na kateri^sodelujejo s pestrim programom zamejske kotalkarske ekipe prosvetnega društva »Oton Župančič* iz štandreža, prosvetnega društva »Vipava* s Peči in športnega društva »Polet* z Opčin VABLJENI! zavil na desno in pri tem podrl Sfi-ligojevo motorno kolo. Sfiligoj je pri padcu zadobil poškodbe zaradi katerih bo okreval v štirih dneh. Nadaljuje se zbiranje sredstev za spomenik padlim v NOB v Štandrežu Nabirka za postavitev trajnega o-beležja med narodnoosvobodilnim bojem padlim vaščanom v štandrežu se usptešno'nadaljuje. V žadnjerti tednu so poverjeniki zbrali nšsldtf-nj? prispevke: Marko Brajnik 5.000, Karlo Breščak 10.000, Marjan Breščak 10.000, Rudi Sfiligoj 10.000, Dh-mjan Paulin 15.000, družina Piani 5.000, Franjo Devetak 50.000, Lucia-no Braini 10.000, Ivan Hoban 10.000, Karlo Hoban 30.000, družina Prinčič 3.000, Leopold Zavadlav 20.000, Zoro Cingenli 10.000, Slavica Peteani 10 tisoč, Rafela Makuc 10.000, Milče Makuc 50.000, Boris Zavadlav 5.000, Alojz Briško 10.000, Rado Brajnik 5.000, družina Nanut (Sava) 10.000, Evgen Mučič 7.000, Albin Battistutta 30.000, Ludvik Zavadlav 10.000, Vilko Nanut (Podgoifa) 10.000, Ivan Brajnik (Ivo) 30.000, družina Anton Leon 20.000, Ivanka in Rudolf Zavadlav 10.000, podjetje »La Giulia* (vodstvo) 150.000, Jordan Boškin 10.000, pekarna Brotto 100.000, Dora Petejap 5.000, Tovarniški svet Manifattura Gori-ziana 100.000 lir. SIRJENJE DEMOKRATIČNEGA ODLOČANJA Danes v Krminu volitve šestih rajonskih svetov Resna zavzetost strank v volilni kampanji Danes ob 7. uri se bodo v Kr-minu odprla volišča, na katerih si bo 5.700 občanov izbralo svoje rajonske svete. Volišča bodo zaprli ob 21. uri, nakar bodo predsednik volišča in štirje skrutinatorji pričeli preštevati preference, ki so jih volivci oddali kandidatom. Vsak volivec bo prejel glasovnico s tremi črticami, na katere bo lahko napisal po tri preference. Celotna občina je razdeljena na šest vo linih okrožij, v vsakem okrožju so predložili po eno kandidatno listo, na kateri je od 12 do največ 18 kandidatov: v vsakem volilnem okrožju imajo različno število kandidatov. Izvoljenih bo prvih o-sem, torej tisti,' ki bodo prejeli največ preferenčnih glasov. Na vsakem izmed šestih volišč je ra zobešen seznam kandidatov za tisto volilno okrožje, na katerem si volivec lahko izbere tistega, kj mu najbolj ustreza. Ti kandidati pripadajo vsem strankam, ki se potegujejo za zaupanje volivcev. Največ jih pripada KPI. PSI in KD. Štirje slovenski kandidati so na volišču št. 3. k.jer glasujejo tudi prebivalci s Plešivega. Pradeža in Krminske gore. Skrutinatorji, ki bodo delo opravljali brezplačno, bodo pričeli preštevati glasove takoj po 21. uri, tako da bodo že pred' polnočjo zmana imena svetovalcev izvoljenih v rajonski svet. Njihova izvolitev bo dokončna, ko jo bo potrdil še občinski svet. Ker gre za prave volitve, čeprav nekoliko manjšega obsega, so se stranke v njih zelo angažirale. Prirejale/ so zborovanja, izdajale lepake ter izvršile pronicljivo akci- jo, ki .je segla v vsako hišo. Obema levičarskima strankama je veliko do tega, da utrdita svoj položaj na vodstvu občine ter še razširita demokratično sodelovanje, kar je v korist splošnega naapreaka in tudi v korist napredka naše narodnostne skupnosti. iiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiHMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMHiiiiiiiimniiiiitimiiHiiiii POJASNJEVANJE STALIŠČ KD C LEDE LJUDSKIH GRADENJ Krščanska demokracija, ki se na nedavni občinski seji ni predstavila z jasnim in enotnim stališčem do vprašanja gradnje ljudskih stanovanj v Ločniku, je skušala te dni na sestanku občinskega vodstva stranke, ki so se ga udeležili tudi demokrščanski občinski svetovalci, priti do enotnega zadržanja do omenjenega vprašanja. V poročilu je rečeno, da so na seji proučili vprašanja v zvezi z gradnjo ljudskih stanovanj in prometnih zvez. Kar se tiče ljudskih gradenj so demokristjani ugotovili, da so potrebni nujni posegi /£ ohranitev starega dela mesta, ki je danes urbanistično in socialno najbolj ogrožen. Gradnjo novih ljudskih hiš je treba usmeriti predvsem v tiste mestne predele, ki že razpolagajo s potrebnimi infrastrukturami in socialnimi središči. Glede izboljšanja prometne mreže je Krščanska demokracija vzela v pretres predvsem vprašanje zahodnega obvoza, ki naj bo speljan, kolikor je mogoče, tik ob Soči. Ob koncu poročila je rečeno, da večinska stranka vztraja pri mnenju, da je potrebno čimprej izvesti spremembo regulacijskega načrta, ki pa naj bo sad poglobljene razprave z rajonskimi konzultami in prebivalstvom. 500 delavcev z Goriške t decembra v Rimu V Tržiču so v teku priprave na celodnevno stavko kovinarjev, ki bo 2. decembra. Ta dan se bo zbralo v Rimu 100 tisoč kovinarjev iz vseh krajev države, ki bodo zahtevali načrtno politiko za svoj sektor, naložbe, delovno pogodbo. Iz goriške pokrajine se bo v Rim odpeljalo 500 kovinarjev. V teh dneh bodo po tovarnah in na delovnih mestih na sploh priredili nabirko, da si bodo delavci, ki se bodo odpeljali na manifestacijo v Rim, zbrali denar za plačilo vozovnice. Prispevajte za DIJAŠKO MAilCO Jutri ne bo veljala obvezna tedenska zapora trgovin Goriško županstvo je te dni izdalo odredbo, po kateri bodo jutri trgovine, ki imajo drugače ob ponedeljkih obvezno tedensko zaporo, lahko odprte ves dan! 'tjkrep sovpada s praznovanjem državnega praznika — 29. novembra v Jugoslaviji. Med nagrajenci dijaka slovenske šole «Ivan Trinko» Goriško društvo za varstvo živali je te dni objavilo seznam nagrajencev, ki so se v lanskem šolskem letu udeležili posebnega natečaja na temo varstva narave in živali. Komisija, ki je ocenjevala prispevke, je morala opraviti obsežno delo, saj je morala oceniti nekaj sto 'risb in pismenih sestavkov. Med nagrajenci sta tudi dva dijaka, ki obiskujeta slovensko nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko* v Gorici. Aleš Markošič, ki letos obiskuje 3.B razred omenjene šole je nagrajen za pismeni prispevek o ogroženosti nekaterih živalskih vrst. Vanja Korošec letos obiskuje 2.C razred in je na natečaju sodelovala z risbo. Vseh nagrajencev je 54 in bodo prejeli primerne knjižne, nagrade. Lutkovne predstave konec tedna na Goriškem V petek in v soboto bo na Go- riškem nekaj lutkovnih predstav, ki jih prirejajo igralci lutkovnega gledališča Prešernovega gledališča iz Kranja. V petek, 2. decembra, ob 17.30, bo prva predstava v Dijaškem domu. Nanjo vabi Mladinski center učence in otroke slovenskih otroških vrtcev iz Gorice, Podgore in Pevme. ' V soboto, 3. decembra, pa bo. na pobudo prosvetnega društva «Jezero*, ob 9, uri lutkovna prireditev v osnovni šoli v Doberdobu. Ob 11.20. bo na pobudo prosvetnega društva cSovodnjet, enaka prireditev v osnovni šoli v So-vodnjah. Ob 15. uri pa bo lutkovna prireditev, na pobudo prosvetnega društva *Oton Župančič». v domu «Andrej Budah v štandrežu. Na sporedu sta igrici rJanko in Metka» in «Pravljica o mezinčku». V Dijaškem domu bo v petek zvečer, po predstavi, seminar o lutkovni dejavnosti. V' ipil MEČKA BANKA OD LETA 1909 GLAVNICA IN REZERVE 385.800.000 LIR VLOGE PREKO 6.600.000.000 LIR GORICA — ULICA MORELLI 14 Tel. 22-06, 22-07 1 Telex 46412 Agribank POSOJILA IN KREDITI PO UGODNIH POGOJIH — URAD ZA UVOZ IN IZVOZ — PLAČILA — INKASI — MENJALNICA — VSE BANČNE OPERACIJE Nekaj težav je po zadnjih podat kih le z gondolsko žičnico, ker še ni bila opravljena kolavdacija, vendar to ni prevelika ovira, saj je snega dovolj tudii v nižjih le gah. Vsekakor pa bo odbor, ki skrbi za organizacijo tečaja obvestil udeležence v petek. 2. t.m., preko našega časopisa o odhftdu avtobusov, ali pa če je bil izlet prestavljen. Organizacijski odbor pa nas je zaprosil, naj bi našemu članku dodali nekaj obvestil, ki so nujno potrebna za samo izpeljavo tečaja in da, se ne bi letos ponovile lev šečnosti iz lanskega leta V avtobusih je še pet ali šest prostih mest, ki so nekako rezervi rana za občasne udeležence, ki pa se morajo obvezno prijaviti na sedežu društva. Neprijavljenih udeležencev namreč ne bodo sprejemali. Organizacijski odbor nadalje naproša udeležence, ki so se že prijavili in ki se zaradi objektivnih razlogov ne bodo mogli udeležiti enega ali več izletkov. naj to pravočasno sporočijo na sedež društva, da bodo njihov prostor lahko oddali drugemu interesentu. Samo tako bo društvo lahko vrnilo celotno ali delno potnino. Sicer pa bomo kaj več o samj izvedbi tečaja poročali prihodnje dni. Pravno predavanje v klubu «S. Gregortit» Dne 15. januarja 1978 zapade rok, do katerega morajo prizadeti zakonci sprejeti važne odločitve v zvezi s svojim premoženjem in sicer v smislu člena 228 zakona štev. 151 z dne 19. maja 1975 o reformi družinskega vrava Odločitev je tolikšne važnosti zaradi posledic pravnega in fiskalnega značaja — in zadeva deset milijonov zakonskih parov v državi — da je bil prvotni rok dveh let. ki bi moral zapasti 20. septembra 1977, podaljšan z zakonskim odlokom z dne 9. septembra 1977 do dne 15. januazja 1978 O tej problematiki, ki bo nedvomno zanimala vsakogar, in še o marsikateri novosti, ki jo je uvedel omenjeni zakon o reformi družinskega prava (na področju dednega prava), enakopravnosti nezakonskih otrok, oblasti staršev nad otroki, itd.), ki pomeni uresničitev ustavtiih haččl in napredek demokracije v razvoju italijanske družbe, bo govoril v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13, v četrtek, 1. decembra, ob 20.15 odvetnik Karlo Primožič. To bo že drugo predavanje z aktualno tematiko, ki bo letos v tem klubu. Jutri zjutraj pogreb Severine Delpinove Podgorce je težkb prizadela novica, da je v četrtek zvečer nenadoma preminila Severina iz zn a n e% zavedne Delpinove družine v Podgori. Novica se je hitro razširila med številnimi znanci in prijatelji v Gorici in bližnji okolici. In teh je veliko, saj je bila pokojnica zelo znana, ker je že od mladih let zmeraj sodelovala pri kulturno - prosvetnem delu, pa najsi je šlo za dramsko skupino, pevski zbor, cerkveno petje. Veliko si je prizadevala za postavitev partizanskega sponpenika v vasi in na svečanosti ob odkritju, pred dvema letoma, tudi aktivno sodelovala. Njena dejavnost pa se ni omejila samo na domači kraj. Že od leta 1949 je bila zvesta članica Slovenskega planinskega društva v Gorici, del prostega časa pa je namenila tudi Podpornemu društvu za Goriško. Rodila se je leta 1908 v Podgori, okusila grenkobe vojne in begunstva, v mladih letih pa stsžila pri družini Attems in kasneje Deggenfeld ter v tem času veliko potovala, zlasti po avstrijskih deželah, kjer sta omenjeni družini imeli vrsto posestev. Potovala je zmeraj rada in se je, dokler so ji moči dopuščale tudi redno udeleževala izletov Primorskega dnevnika, zlasti pa družinskih izletov pri planinskem drušvtu. Ko pišemo teh nekaj besed v slovo, ne moremo mimo ugotovitve, da je bila spet hudo prizadeta ena od najbolj zavednih podgorskih družin, ki je med vojno veliko žrtvovala za zmago narodnoosvobodilnega giba- nja. Komaj pred dvema rneseC!tra je namreč umrla Severinina ses Zorka. .. ^ Severino Delpin bodo pokop311 J tri zjutraj v Podgori. Pogrebni sp vod bo krenil ob 8. uri iz mr veže goriške bolnišnice. Danes, 27. novembra, ob 1®- ^ bo v cerkvi v Doberdobu KONCERT nabožnih pesmi 'v izvedbi Vil®® Bukovec, prvakinje ljubljanS^ Opere in cerkvenega mešan« zbora iz Mirna pod vodst'0 Venčka Budina. MLADINSKI CENTER GORICA vabi v torek. 29. novembra 1977, 0 20.30 na proslavo «29. novembra - obletnice rojstva nove Jugoslavije* Prireditev bo v Dijaškem d01*11 v Gorici Slovenska prosvetna zveza in Komisija za doraščajočo mlad®* pri SKGZ vabita 5. 12. 1977 ob 16. uri ^ miklavževanje v Prosvetni dvorani na Verdi)®" vem korzu v Gorici. Prosveta Slovenska prosvetna zveza v3® stopnike društev in pevskih ti' zboro” »Jezero*, «Kras», «Nonet - S°vl •odnje>’ «Oton Župančič* in «Andrej l jutri zvečer ob 20. uri na sedež v Gorici na pogovor o skupne® ^ stopu zborov na svečanosti' ^ stavitev temeljnega kamna v *u no - športnem središču v Gorici- Kino Goriča deli* VERDI 15.00-22.00 »La v« ,s. droga*. F. Testi, D. Hem®®,. Prepovedan mladini pod 18- 1 Barvni film. p, CORSO 15.00-22.00 »Colpo seCC° ' Newman in J. Warren. jjp MODERNISS1MO 16.00-22.00 «*.* f. no deliAssunta*. L. Trieste Skienz. A VITTORIA 15.15-22.00 »LTtalia ® ,8. giama*. Prepovedan mladini P°“ letom. .por CENTRALE 15.00-22.00 «Due che carogne*. C. Bronson ® Delon. Tržič „ PRINCIPE 14.00-22.00 «Porci EXCELSIOR 14.00-22.000 »H ProS5ilrfl uomo». A ura Gorica in okolica 0p SOČA «Taksist», ameriški bari® 18. in 20. uri. su». SVOBODA »Bomba v super eksP® t® japonski barvni film ob 18. >n DESKLE »Od poldne do treh*- .g 3O, riški barvni ■ film ob 17.00 >n DEŽURNA LEKARNA V ' Danes ves dan in ponoči J Gorici dežurna lekarna D'Ud® ' sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Ivan Milkovič iz Krmina S/j-jci- 20.000 lir za Dijaški dom v £ p V spomin pokojnega R^^api®'! dermaca darujeta družini in Ballarč 30.000 lir za y J dom v Gorici,. Namesto cvetja na Severine Delpin, daruje * °/T ** društvo za Goriško 20.000 prosvetno društvo »A. P3*1 v Podgori. voji1® Namesto cvetja na grob Severine Delpin daruje Slo* ^ prosvetna zveza prosvetnem3,^:1 štvu «Andrej Paglavec* v P 30.000 lir. Cv,etHs V spomin pokojnega K.sjd» Brajnika daruje družina S p Spagnolli 30.000 lir za D001 dreja Budala v Štandrežu. Ob nenadni smrti Severin« izreka Podporno društvo za sorodnikom iskreno sožalje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega CVETKA BRAJNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter dragega Pj kojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se želimo ** hvaliti darovalcem cvetja, duhovnikom za verski obred, zdrav® kom in strežnemu osebju bolnišnice S. Giusto in vsem, ki 3° korkoli počastili njegov spomin. SVOJCI štandrež, Gorica, 27. novembra 1977 KULTURA ttOGRAJSKI COST V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Miroslav Belo vic režira Nušičevo komedijo «Oblast» htiser in profesor na fakulteti za igralsko umetnost s posebnim posluhom komedijski žanr jugoslovanskih avtorjev ■ Prihodnje leto dvakrat v Moskvo 27. novembra 1977 premiera v letošnji gle-iški sezoni bo Nušičeva kome-'Ja v dveh delih OBLAST. Pre-im* P° 16. decembra t. 1. Kot , b° de]0 režira] Miroslav Be-Priznani režiser iz Beograda, lik * • °bd*nstvo je že imelo pri-, v*deti eno izmed njegovih po-.. snih postavitev in sicer kome-^ Branislava Nušiča MISTER 6AR v jzvef]bi Jugoslovanskega ariskega gledališča iz Beograda. J^slav Belovič je prijazen go-^ , srednjih let, obilne postave Slcer pa, kaj bi ga opisoval. 0-n& slika govori najbolj zgo->Zh° ®eseBe mu tečejo gladko in i(jtano' Včasih preide na franco-Jn° ali angleščino tako, kot da s,_ rr>oral i vsi znati jezike, ki jih b* obvlada. i . Pogovoru smo si izpisali ne-|J niegovih misli, ki bi v urejeni Popisu zgledale nekako ta- RAZPIS SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in p,. ' ZDRUŽENJE tVSKlH ZBOROV PRIMORSKE Pmlsu'e,a 9- revii° primorska -J® 78 in vabita vse odrasle j Vsle zbore, da Se prijavijo J" 11- decembra 1977 na enega Pednjih naslovov: ZPZP Delpinova 39 — Nova Gorica SPz ^ sv. Frančiška 2« - Trst SPZ Bi' Malta 2 — Gorica Okt ^ab° da ste izbrali Nušičevo bAST za svoje prvo gostovala v Stalnem slovenskem gledali- 11 v Trstu? že več let razmišljam o tej '“»končani satirični komediji. V d-6 jedka Nušičeva duhovitost “Šegi-, svoj vrhunčc. To je nje-, v obračun z vsemi psevdodemo-oblikami buržoazne ob-J:!' V nekem smislu je to av-cjtJev testament.. V svoji -adapta-' d? ,‘b režiji bom skušal dokazati, i je to samo formalno nedokon-komedija. Zame sta ti dve vpisani dejanji zadostni za celo-. erno predstavo. Menim, da ni j^ebno, da se dopiše še tretje y *etrto dejanje v smislu konven-0t)alnega nušičevskega zapleta in . žpleta. Nušičeva satirična ana-oblasti sega do najtanjših jljebnosti, le da je ni še nihče eniško razčlenil., Po prvi sve-vojni se je pri nas v glavni* 11' Igralo le prvo dejanje, ki je (j,0 objavljeno že v predvojnih le-l! ' Pozneje je komedijo dopisal u^orist in pesnik Mile Stankovič. b Majakovskega in Mrožka, j/bvsem pa me je zanimala kla- j^a in današnja komediografija Rovanških narodov. Od starih tik r°Vn‘ških in hrvaških književ-dr.°v do del naših najmlajših rtlskih piscev. heii ^atera taka dela ste režirali ^ vašim prihodom v Trst? >V ^u®idevega Mistra Dolarja v lfct,S'°Vanskem dramskem gledati !! v Beogradu, Držičevega Dun-t^aroja, kjer igrajo vse vloge, jo 1 ^nske, samo igralci ter mo-ko^aPtacijo enodejank Koste Trif-dftjij a v Srbskem narodnem gle-v Novem Sadu. ti r V * * * * glavnem ste vezani kot stal-®k()P*'Ser na Jugoslovansko dram-Ij,, ®'edališče v Beogradu ter na Ves, sk" fakulteto. Nam lahko po-e kaj o tem? Sip. B Jugoslovanskem dramskem a 'šču sem od avgusta 1948 na fetii eti Pa °d njene ustanovitve obarja 1949 y začetku sem bil lat predavatelj dramske i-br4v B°zneje sem bil več Jet u-S4 n*k Jugoslovanskega dramske-bfek tališča in sem bil zaradi kitiir enK‘ga dela primoran pre-Poz 1 Predavanja na fakulteti. Še ne eje in tu letnice res niso važ-in's'm se spet vrnil na fakulteto Vpdi 6Vzel °ddelek za režijo. Zdaj 111 stolico za odrsko režijo. N. V k režijski angažmani ovira-lh0[Pri vaših dolžnostih rednega ^ s°rja na fakulteti? G|edališko režijo ne moremo (Jri0 avati kar tako ex catedra. Ve-4el0vSern Povezoval predavanja z Spanjem v gledališču. Moji štu-80 vedno prisostvovali mo- jemu delu v gledališču bodisi kot asistenti ali kot aktivni opazovalci, s katerimi sem analiziral vse probleme, ki so se pojavljali med delom na tekstu. — S čim se še ukvarjate poleg režije in pedagogije? — Napisal sem osem dramskih tekstov, katere so igrali tako pri nas kot v inozemstvu. Aktivno sem se bavil z dramatizacijo in adaptacijo tekstov za gledališče. Objavil sem niz gledaliških esejev, člankov in razprav. Od leta 1948 delam na radiu Beograd kot režiser, adaptator in prevajalec. — Delate tudi na televiziji? — Z velikim zadovoljstvom sem nekajkrat delal tudi na televiziji. Resnično pa nimam dovolj časa, da bi se posvetil televizijski • režiji. In končno, nekdo mora ostati zvest gledališču, ali ne? Ne smemo spremeniti gledališče v tranzitno postajo za film, televizijo. — Kje ste študirali režijo? — Kar se tiče šol v Leningradu, Beogradu in Stratfordu, sicer pa mi je bilo življenje največja šola. — Katera so za vas najdražja priznanja, ki ste jih prejeli za vaše delo? — Za vsakega režiserja je največje priznanje kadar doživlja predstava, ki jo je zrežiral, veliko število ponovitev, ko ostane na repertoarju skozi več sezon. Veliko veselje za režiserja je tudi, ko gostuje gledališče z delom v raznih krajih, bodisi doma ali v inozemstvu. Štirikrat sem prejel Ste-rijino nagrado v Novem Sadu, prejel sem Sedmojulijsko nagrado SR Srbije, Oktobrsko nagrado mesta Beograd, Nagrado »Branko Ga-vella*, leta 1958 sem v Rimu prejel Grand Prix d’Italy za realizacijo drame A. Obrenoviča »PTICA*. — Kot režiser ste gostovali tudi izven Beograda? — Poleg dela v Jugoslovanskem dramskem gledališču sem delal tudi v drugih beograjskih gledališčih. Gostoval sem v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Kragujevcu. Dvakrat sem režiral v Moskvi'. Prvič 'sem'režiral Nu-Sič«; idhig!«'lK«eak 1W «*•*<•■ — Kakšni so vaši načrti za bližnjo bodočnost? — V januarju 1978 grem z Jugoslovanskim dramskim gledališčem na turnejo v SSSR. Igrali bomo predstavo Dundo Maroje, ki sem jo že prej omenil. Ob povratku se bom povsem posvetil svojim študentom na fakulteti za dramsko umetnost v Beogradu. Po letnih izpitih odidem maja v Moskvo v Vahtangovo gledališče, kjer bom kot gost režiral Nušičevo AVTOBIOGRAFIJO. Jeseni postavljam SMRT IVANA GROZNEGA Aleksandra Tolstoja v Narodnem gledališču v Beogradu. V zimskih počitnicah postavljam v Ljubljani v Slovenskem narodnem gledališču LJUBAVNO PISMO Koste Trif-koviča. Iz vseh teh odgovorov si lahko ustvarimo sliko o tokratnem gostu našega gledališča, s katerim bomo še imeli priložnost za pogovor v zvezi z analizo odrske adaptacije Nušičeve komedije OBLAST. ADRIJAN RUSTJA Režiser in dramaturg Miroslav Belovič MARIBORSKO KULTURNO PISMO Zgledno prosvetno delo mariborskih književn ikov v Številni gostje iz bližnje Madžarske - Srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem in razstava njegovih del V zadnjem času se kulturne prireditve v Mariboru vrste s takšno zagnanostjo, da jim kronist le s težavo sledi. Medtem, ko je mariborska Drama gostovala z Mahničevim «čričkom» v Trstu in v drugih zamejskih krajih Primorske, so bili v Mariboru v gosteh madžarski družbeni in kulturni delavci iz pobratimskega mesta Szom-bathelyja. Mariborčanom so se najprej predstavili v likovnem salonu Rotovž madžarski slikarji z nekaj izredno dobrimi in zanimivimi podobami iz ljudskega življenja. Nadaljnje prireditve enotedenskega srečanja, so se vrstile vsak dan. Med njimi naj mimo nekaj športnih tekmovanj omenimo vsaj folklorni ansambel Ungaresca z madžarskimi narodnimi plesi in glasbo, revijo madžarskih filmov, nastop madžarskega zabavnega orkestra, veliko plesno revijo in seveda, madžarsko kuhinjo, ki tudi spada, sicer ne v duhovno ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiingiiiiiiiitniiiiiiiHiiiiininniiiimiiniiimitiiiuManuTTtniniiiiiiiiinifiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii OTVORITEV RAZSTAVE V DVORANI tAULA SLOVENILA* 22.T.M. Spacal razstavlja v Celovcu Slavnostni nagovor koroškega umetnostnega kritika Janeza Zwittra - Tehovnika - Razstavi tudi v Rimu in v Tarantu Ob navzočnosti mnogih predstavnikov koroškega slovenskega kulturnega življenja, generalnega konzula v Celovcu in gostov iz SR Slovenije, med katprimi so bili akademik Božidar Jakac, dr. E-mil Cevc, prof. Melita Stele, prof. Luc Menaše, na Koroškem živeči kipar Gorše in drugi, so v galeriji «Aula slovenica* v Celovcu 22. novembra odprli grafično razstavo Lojzeta Spacala. Za to priložnost so izdali zajeten katalog v treh jezikih (slovenskem, nemškem in italijanskem), ki obsega 27 grafičnih listov v čmo-belem in v barvah. Na otvoritveni svečanosti je spregovoril koroški umetnostni kritik Janez Zvvittcr - Tehovnik (ki je napisal tudj 'uvodne besede za katalog) in,' med drugim takole označil kulturno pomembnost dogodka : «Aula slovenica ima posebno čast, da lahko predstavlja izbor grafičnih del enega najvidnejših slovenskih umetnikov, ki živi in dela na stičišču slovensko - italijanskega prostora, prof. Lojzeta Spacala. Ta čast je še toliko večja, ker se naša razstava odpira orav ob 70. letu umetnikovega življenja in se mu hočemo tudi tukaj na Koroškem oddolžiti vsaj na majhen način za vse, kar je s svojim delom prispeval v zakladnico naše kulture. Razstavljena grafična dela nam prikazujejo u-metnika, ki si je priboril v svetu neizpodbiten sloves, ne samo z golo govorico umetnosti, temveč prav z njenim globljim sporočilom, ki je in še vpije proti vsem oblikam nasilja nad človekom. Saj je sam umetnik dpživel vse strahote političnega in narodnega zatiranja, doživel je fizična uničenja svojih tovagi^v, sam je skupaj z lastnim narodom doživljal poskuse zloma identitete. Spacalove umetnosti si ne mo- remo predstavljati iztrgane in izruvane iz zemije, iz katere izvira on in njegov rod. To je Kras. Poznamo ga po skopi in ožgani zemlji, po kamnitih ogradah, po šumenju borov in žlahtnih sokovih trte. Njegova umetnost pije iz stoletne kulture rodu, k; je v boju za obstanek premagalo golo kra-ško gmoto, premagalo kamenje in ga kot takega začelo oblikovati. S temi izvori se povezuje tudi globoki doživetja poln odnos do narave, do pravega pronicanja vanjo, njenega razumevanja in občudovanja prav do izginjanja resničnosti. čutimo bližino morja, ki je naše a hkrati obliva vse dežele sveta; kot v panju buči Mesto, (lu,,jq, .vedno znalo. privabljati -ljudi,. 'ki. jih je povrhu vsega neusmiljeno izkoriščalo. ; Ta resničnost se -je v umetniku preoblikovala v pravo poezijo, v magičnost podob, v poosebljeno lepoto sveta in predmetov, za ■ IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUIIIIinillllllllllllllinilllllllllMIIIlilllHIIIIIIIIIIIMITIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIinilliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiiiliiil GLEDALIŠKA PREMIERA V NO VI GORICI Miloš Mikeln: MANDRAGOL Parafraza Machiavellijeve renesančne Mandragole - Dinamična izvedba Primorskega dramskega gledališča v režiji Vlada Vukmiroviča Tudi druga letošnja premiera v novogoriškem Primorskem dramskem gledališču 17. t.m. je bila slovenska noviteta, neutrudljivi primorski gledališčniki so namreč krstili komedijo Miloša Mikelna «Mandragol», ki je menda že deseto avtorjevo besedilo, ki je doživelo krst na deskah, ki pomenijo svet. Miloš Mikeln je že več desetletij kot dramski avtor na slovenskih odrih, značilnost njegovega dela pa je v tem, da piše komedije, satire, groteske, zvrst torej, kj je kot humorni del literature pri nas sorazmerno redek in zato tudi v toliko bolj zaželen. Mikelnovo parafrazo »Mandra-gol* na znano Machiavellijevo renesančno komedijo Mandrago-lo (Mandragol kot aluzija na Phe-nalgol, Kofalgol itd.) bi lahko 0-značili za komedijo (v treh dejanjih), čeprav nosi v sebi tudi dokaj elementov satire in celo groteske. Komedijska zasnova temelji na večno prisotni anekdoti o človekovi zagotovitvi potomstva (v komediji državnega koitusa) in okrog tega, rahlo ironizirane-ga seksualnega vprašanja se od- Metka Franko kot predsednica Ženske legije za obrambo morale in Iztok Jereb kot samo rezervni major in Adamov menager v Mikelnovi komediji «Mandragol* vijajo pred nami dogodki in zapleti v izmišljeni deželi Kostapo-veri (domislica scenografa z napisom Visitez Kostapovera), v kateri ima general, predsednik republike Kostapovere mlado ženo, a nima otrok in kjer je prisotno vse, kar tare sodobnega človeka: od upornikov v disko-klubih preko obveščevalnih služb in ženskih intrig, do zvenečih fraz o demokraciji in svobodi. Skratka, vse slabosti in doneča načela nekje bolita našega avtorja, zato med njegovim lahkotnim besedilom in klasičnimi komedijskimi zapleti vendar najdemo in zaznamo kup resnic in trpkih spoznanj, ki jih je Mikeln položil v usta svojim komedijskim junakom. Tako pravi nekje njegov komandant: «.. . Nismo vzeli orožja v roke zato, da ga ne bi nikoli več ne odložili, ampak samo za ta čas, da podremo stare stolpe, ki nam zapirajo pot napredka. Potem bomo orožje odložili in onstran porušenih stolpov je nov svet — v njem ni več zaznamovanih in ne izvoljenih — tam lahko vsakdo doseže vse, za kar ima moč v sebi — to je svet svobodnega človeka.* Ali pa misel državnika, ki jo izreče kljub temu, da izdeluje kipar Adam njegov spomenik, ne na konju, temveč na džipu: «. .. Črvive, stare sohe so pometali z oltarjev, pa so mislili, da je s tem storjeno vse, celo bogovi. sami so verjeli, da je to smrt bogov. Pa ni. Ostali so oltarji. Človek ni prišel tako daleč, da bi porušil še oltarje. Zato si ljudje postavljajo nanje vsak svojega boga. Zato je po novem toliko bogov. Nekateri celo postavljajo na oltar človeka, to se jim zdi višek .humanizma. Banalna zmota. Resnični humanist človeka ne postavi na oltar. Ve, da človek ni za na oltar. Sploh nič ni za oltar. Oltarji sami so odveč — in šele, ko bomo to razumeli, ko bodo porušeni še prazni oltarji, šele takrat pride za časom bogov končno zares čas ljudi . . .» Že iz navedenih odlomkov Mi-kelnovega besedila je razvidno, da je naš avt»r v bistvu moralist, da ga stanje sedanjega, nepopolnega sveta in nepopolne človekove DUŠAN ŽELJEZNOV (Nadaljevanje na 7. strani) katero smo dostikrat tako nedovzetni. Čeprav je Spacal včasih resen in skop in je njegova u-metnost omejena na nekaj izrezov in črt, je govorica vsakega dela monumentalna. Spacal je izšel iz smeri magičnega realizma, to je struje, ki je skušala svet prikazati na pravljični, prav magični način. Toda o-kolje in življenjski trenutki so ga popeljali drugam. Tu so prvi poskusi v grafiki, tudi v olju ustvarja podobe s pretresljivo izpovedjo, npr. obešanje talcev. Grafika je pozneje Spacala prevzela in zavzela sigurno najvidnejše mesto v njegovem umetniškem delu. Sam je nekoč izjavil, da je mogoče oljno sliko uničiti, tiskane grafike nikoli. Motivno so ga zanimali kraški svet, morje, Krrizptkfječfa ' obalo, mesto s svojo civilizacijo in s svojim odbleskom, zanima ga rudarsko življenje, dalmatinska arhitektura in okolje. Nekaj časa je preživel v Ohridu. Stara makedonska srednjeveška umetnost je pustila globok vpliv, ki se izraža z bizantinskimi katedralami, celo bizantinskimi sledovi na Krasu. Le redko pa nastopa človeška figura, kar pa ne občutimo kot potrebo, saj so tu rezultati njegovih rok. Drugo je tehnična izvedba. Spacal velja za trdega delavca, ki čuti veliko odgovornost pred svetom in samim seboj. Je pravi graditelj, iskatelj, ustvarjalec svojevrstne grafične arhitekture, pre-oblikovalec žlahtnih struktur lesa, ki znajo zaživeti v tankih vrezih — ali v mogočnih linijah. Strogi geometrijski sestavi se združujejo, prepletajo in zopet ločujejo. Posebno vlogo ima zrnata površina, raster, ki daje vtis neskončnosti prostora. Zna stopiti v ospredje pred nas in se istočasno pomakniti v ozadje. Reliefni način tiskanja omogoča grafikam navidezno obvladanje tretjega prostora.* • » * Prav danes se v Trstu končujeta Spacalovi razstavi v Rižarni in na univerzi (kot dve od treh v okviru antoloških razstav v priredbi tržaške občine in letoviščar-ske ustanove), umetnik pa je med tdm že angažiran v treh različnih krajih s svojimi razstavami. Poleg razstave, o kateri govori pričujoči članek, razstavlja svoja grafična dela v rimski galeriji «Formastudio - Arte contempora-nea* (od 18. do 30, nov.) v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim centrom v Benetkah, ter v galeri ji krožka Italsider v Tarantu (od 16. \nov. do 11. dec.), kjer razstavlja kakih 60 svojih del. kulturo, a vendarle v kulinarično umetnost. Jesenski čas je zelo primeren za literarno ustvarjanje. Mariborski književniki, znani po svoji umetniški plodovitosti, so se tokrat pogosteje podali med narod to stran in onstran meje z branji svojih' del. Predvsem naj omenimo gostovanje skupine književnikov iz Maribora, ki so se na povabilo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca udeležili literarnega večera družno z dvema koroškima pesnikoma Valentinom Polanškom in Andrejem Kokotom. V planinskem naselju Sele - Kot so mariborski književniki Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Slavko Jug in podpisani, v šoli, kjer z veliko zagnanostjo in predanostjo do slovenske kulture na Koroškem deluje Slovensko prosvetno društvo »Herman Velik*, brali ob zavzeti zbranosti vaščanov nekaj odlomkov iz svojih del in pesmi. Poslušalci so z veliko ljubeznijo pozorno prisluhnili slovenski besedni umetnosti mariborskih književnikov in njihovih rojakov in vsakega posamič nagradili z navdušenim ploskanjem. V pozdravnem govoru in na koncu literarnega večera, se je v imenu prisotnih poslušalcev prisrčno zahvalil nastopajočim predsednik društva Jurij Mrak. Izrekel je zadovoljstvo, da so lahko prisostvovali lepemu večeru, s povabilom in željo, da bi kmalu spet ponesli v njihov košček Koroške lepo in bogato slovensko besedno umetnost. Po končanem nastopu smo se prisrčno pogovarjali in zvedeli marsikaj zanimivega iz njihovega prosvetnega, političnega in kulturnega življenja. Društvo slovenskih pisateljev se je odzvalo tudi povabilu prizadevnih prosvetnih in kulturnih delavcev v Jarenini, kamor vsaj enkrat na leto povabijo medse mariborske pisatelje. Znani družbeni in kulturni deiavec Mirko Vauda, ki kljub 86. letom vodi kulturno dejavnost v Jarenini, je v šolski učilnici pozdravil mariborske literate in orisal kulturni in politični razvoj kraja v bližini avstrijske meje. Literarno popoldne so povezali s proslavo Titovih ih partijskih jubilejev', Mirko Vauda pa je orisal še dogodke pred 60 leti, ko sp v Jarenini priredili protestno zborovanje proti takratni raznarodovalni avstro-o-grski politiki. Najprej je ljudska pesnica domačinka Ančka Šumenjak prebrala svoje verze, lkstno pesnitev pa tudi učenka šole. Nato so mariborski pisatelji v sestavi Nade Gaborovič, Janeza Švajncerja, Franca Šrimpfa in podpisanega na željo vaščanov in predmetne učiteljice Marije Bole. ki je organizirala srečanje, preoraii oaiomke iz svojih del. Poslušalci v napol-njeni učilnici so z bogatimi aplavzi nagradili vsakega posameznika: zlasti sta požela veliko odobravanja znanca vsakoletnih literarnih obiskov v Jarenini. romanopisca Nada Gaborovičeva z duhovito humoresko o ženski enakopravnosti in Janez Švajncer s povestjo iz svoje znane izredno popularne knjige Junak na kolcih. Iz literarnega sveta moramo še zabeležiti izjemen dogodek, srečanje z znanim pisateljem Antonom Ingoličem, ki sta ga ob pisateljevi 70-letnici priredili v prostorih mestne knjižnice Univerzitetna in Mariborska knjižnica. Pogovora so se polnoštevilno udeležili vidni kulturni delavci, književniki in ljubitelji Ingoličeve literature. Pogovor je z zanimivimi vprašanji vodil ravnatelj Univerzitetne knjižnice dr. Bruno Hartman, ki je spretno izvabljal iz pisatelja, včasih kar hudomušno pripovedovano slikovito življenjsko pot, pojasnila o lastnem u-stvarjanju in njegova mišljenja o naši literaturi. Iz Ingoličevih ust smo zvedeli mnogo iskrenih mišljenj o naši kulturi nasploh, ki so v živo zadevali. Drugi dan je ravnatelj mariborske univerzitetne knjižnice dr. Bruno Hartman v prisotnosti pisatelja Antona Ingoliča odprl v avli Univerzitetne knjižnice zanimivo razstavo njegovih literarnih del. Vsi, ki sicer poznamo plodovito Ingoličevo literarno njivo, se nismo mogli dovolj načuditi, koliko njegovih del je že natisnjenih, še bolj, koliko njegovih knjig je bilo prevedenih in izdanih v raznih tujih jezikih. Bržkone sodi Anton Ingolič med naše najbolj prevajane pisatelje. Z najboljšimi željami za njegovo nadaljnje delo. kljub razmeroma^ dolgemu življenju in marsikaterim življenjskim nevšečnostim, je še čil in vedrega duha, smo se poslovili ob bogati žetyi , njegovega duha, v želji, da bi nam kmalu spet podaril plod svojega ustvarjanja. EMIL FRELIH aimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiHtiuiiinngHHi V PRIHODNJEM REDNEM ABONMAJU Študentski oktet APZ gost Glasbene matice Oktet, ki izvira iz akademskega zbora «Tone Tomšič», vodi dirigent Uroš Lajovic ■ Poudarek na slovenski umetni in ljudski pesmi Ustanovitev slovitega Slovenskega okteta pred petindvajsetimi leti; njegov nagel vzpon; priljubljenost, ki mu jo je posrečen repertoar zagotovil pri domačem občinstvu; široka mednarodna priznanja prav tako njegovi vokalni in tehnični kvaliteti kakor zahtevnemu polifonskemu in mednarodnemu repertoarju: vse to je na-, pravilo iz njega zvezdo prve velikosti na domačem kulturnem nebu. Vse to je imelo dve posledici: na eni strani počasen in zanesljiv prehod tega slovitega ansambla v solidno komercialno ustanovo, ki Krepko vleče obresti od nekdanje kulturne investicije in vedno sije na nebu z močno, a mrzlo svetlobo; na drugi strani pa pro-liferacijo slovenskih oktetov, predvsem amaterskih. Pojav na sebi je prej dober kot slab kljub temu, da je nastal prej iz nekakšne mode kakor iz kulturne nuje; saj je v gozdu oktetov vendar raslo nekaj čvrstih in' živahnih ansamblov, med katerimi jih je vsaj TRIJE NOVI PESNIŠKI LISTI Pesniški listi so zakorakali v peti letnik. To je že nekaj. In če so bili listi ob svojem rojstvu prava osvežitev v slovenskem založniškem delovanju, tega danes ne moremo več trditi. Udomačeni so, skoraj neopazni. To pa seveda ni prav, kajti prav pesniški listi i-majo možnost hitrega reagiranja na novosti posameznega avtorja in jih nemudoma posredovati bralcu. Res pa je, da nekateri pesniki 'objavljajo v tej ediciji ZTT in založbe Lipa že ustaljene in znane pesmi in s tem zmanjšujejo vlogo listov samih. Naj bo tako ali drugače, pred nami sn prvi trije zvezki petega letnika, ki prinašajo poezije Nevina Birse, Saše Vegrijeve in A-leksandra Peršolje. Nevin Birsa objavlja v Pesniškem listu 33 petnajst pesmi, ki so na prva pogled mrzle, neoprijemljive, vodnate. Ko pa se človek natančneje zazre v to liri- ko, vidi v verzih muko, voljo po življenju in niču, strasten napor za dosego trdnih tal. Nevin Birsa je kljub vsemu ujet v-realni svet, v enem mahi- bi rad s svojo poezijo prodrl v skrivnosti vesolja in človeškega srca (Nitke zvezd in srca). Tega zaenkrat ne zmore. Potrebuje nekaj trdnega, oprijemljivega, pa čeprav je to trdno v preteklosti: «oprijel se bom ogra je / se naslonil na okno izgubljenih vekov* (Potovanje). Že v naslednjem trenutku pa bi se pesnik rad »opotekel / v jedro praznine*, a naprej pravi, »kamor grem — prapor vej, / kamor se naslonim — skorja, zaprepaščena / vzpetina sonca, srobot. Birsa je «slep, zavit V gole cunje srca», begajo ga vsi kontrast:, neskladnost sveta. Na koncu ugotovi, da »ničesar ni. / Glas* (Ničesar ne bo). Mogoče pesniška beseda? Pesnik Nevin Birsa nam torej daje v razmislek eksistencialno krizo, dilemo človeka, ki mu propadejo vse sanje in iluz:je, izgubi tudi upanje v srce, ki je cunja. Izraz pesnikovega sporočila je kultiviran, mogoče so besedne zveze zamotane, to p« iz jasne volje pc skrivnostnosti. Saša Vegri je pesnica, ki si je že pridobila določeno mesto v razpravah o sodobni slovenski liriki. V Pesniškem listu 34 predstavlja ciklus poezij «Ofelija in trojni ak-sel*. Pesmi so predvsem pogovori pesnice z zamišljenim (ali realnim?) sogovornikom. Pravzaprav prevladuje v vsem ciklusu nekako -nerazumevanje, oddaljenost pogle- dov na svet obeh sogovornikov in vendar je ločna točka obenem neznatna in široka. Pesnici se svet in dogodki v njem prikažejo kot belo, mogoče je to optimizem, a če je, je ta optimizem mrko o-barvan, monoton. Svet je grotesken: «vse je le igra / belega tigra* , (Belo ime imaš). »Vsako jutro stopiš iz neznane smeri / v dan / ,in križišča / pod nogami / te nenehno izzivajo* (Dimnikar, ki prinaša srečo). Torej je vendarle nekaj v tem svetu: Odločitev, ki pa je pesnica ne sprejme, nikakršne to je le izziv. Zakaj pa je svet tako brezhibno urejen? Zakaj Vegrijeve ne vznemirjajo vsakdanji prizori? Zakaj je vse tako monotono in belo? (Oprosti, MARIJ ČUK (Nadaljevanje na 7. strani) nekaj preraslo nekdanjega vzornika po kulturnih ambicijah in resnem delu, če se že ne morejo kosati z njim po vokalni uglajenosti in brezhibni tehniki (Toda: ali ie to res?). Med temi je eden uglednejših gotovo Študentski oktet APZ «Tone Tomšič» iz Ljubljane, ki je nastal pred šestimi leti iz močnega in vedno živahnega Akademskega pevskega zbora tTone Tomšič», ki ga v Trstu prav dobro poznamo. Že izvor je torej izvrstna garancija in rojenice so morale napovedati temu oktetu zdravo rast in delovna zadoščenja. Sojenice pa so mu določile izrednega umetniškega vodjo: Uroša Lajovca, dirigenta nenavadne zmogljivosti in občutljivosti, po muzikal-nosti gotovo enega najmočnejših predstavnikov jugoslovanske glasbene poustvarjalnosti v poslednjih letih. Študentski oktet prihaja torej k nam ob spremstvu najodličnejših znamenj. Vendar je na njegovi vizitki še podatek, ki nas radostno vznemirja: oktet je nastal, da goji slovensko umetno in ljudsko pesem, ter jo je ponesel v vseh teh letih okoli po domovini in po svetu. Slovenska umetna pesem: pesem bratov Gustava in Benjamina Ipavca ter Jakoba Aljaža predstavlja zanesljivo glasbeno oporoko preteklega stoletja; s Pre-lovčevo «0j Doberdob» smo že v polpretekli dobi: «n lu.šček aretirana skupaj, ni ni m Ermanno Solierj - Marino Anton Velušček - Matevž mariborski tekstilni tovarni, potem pa se je moral skrivati pred jugoslovanskimi oblastmi zaradi svojega političnega delovanja. Po navodilih CK KPS se je leta 1941 vrnil na Goriško, kjer je moral pripravljati teren za narodnoosvobodilno borba. Ustanavljal je krajevne odbore OF in partijske celice. Matevž je moral pripraviti vse potrebno za vzpostavitev ljudske oblasti. Ob velikem vdoru na-cifašistov v naše vrste, je padel skupno s sekretarjem KPS v Trstu Borom v njih mreže. Anton Velušček - Matevž je narodni heroj. Pričanje Marte Peljhan Polonce Polonca pripoveduje o sovražnikovem vdoru takole: «Zaradi izdajstva M. je naš komite KPS za Trst doživel v začetku novembra 1944 hud udarec. Ervin Lah - Tugomir naju preslepili, je vodil Cerlen-go, mene in Pavlo pa dva policista. Vso pot sem premišljevala, kako bi ušla, a priložnosti ni bilo. Ko smo prišli na policijo v Ulici Bellosguardo, so me porinili v sobo. kjer je bil zloglasni komisar Collotti. Tam so me nepopisno mučili tri ure. Hoteli so zvedeti, kje imamo radijsko oddajno postajo, blagajno, bunker. Jaz pa sem vse zanikala in za ti’je vala, da nič ne vem, ter jih prosila, naj me u-streiijo. Po treh urah so me nehali mučiti. 5. novembra je bila nedelja in že ob dvanajsti uri so me odvedli h Collottiju. V njegovih krempljih je že bil Boro' in so ga strašno mučili. Zraven sta bila tudi dva esesovca. Vprašali so naju, kdo ve za radio oddajno postajo, blagajno, bunker. ’ Boro je videl, da so mene že mučili, in tržaške federacije KPI, je vl g Matevža v podzemeljski celic* . na Oberdankovem trgu. Bil je ■ popisno mučen. Nemogoče je ^ zabiti njegov obraz. S težavo ^ samo izrazil obžalovanje, da Solierija tam. Jetniki so priPjTlj dovoli, da.ha zaslišanjih ni.JW® ničesar izpovedal. A Prnav, Pjijšak - Duša, P*^ raca v Trstu, člani ca ^ je pripovedovala, kar je čula_ vratarja pri,nemški komandi: « lušček je umrl v zaporu C°r0J1,|lli Iz zgornjih nadstropij so ga v*fL. za noge v klet tako, da je nJeK va glava tolkla po stopnicah.* Anica Udovič - Iva je Pr'P°i.aj dovala, kako jo je skrbelo. * j je z Zvezdo, ki bi morala prt°Lf pošto od štaba, a je od nik® ni bilo Vse poti so bile za® žene. »In če Zvezdo ujamejo najdejo pri njej pošto?» Z Via ^ sta nazadnje odšla na dom, da pozvesta, kako je- j. hiše je stopila sama. Kar odd®1 A la se je, ko je videla, da ,ic ' v hišo varna. Dogovorjenega .21^ menja .za nevarnost: namreč bilo. Toda, ko je odprla kuh .. kka vrata, ge % grozo zagjedal® policaje. Toda hitro se je Pokazala je nenavadno priseR** ^ Zvezdini mami je rekla, d? j šiviljo in ta je res bila .ta®*’ a šiviljo <#la hitro opravili. vzetjli Je vse potrebne mere. dogov sta se glede kroja in drugih r d rodnostih, vse to tako da so mogli slišati tudi potihem pa je zvedela, da j® Aj zda na varnem. No, to _.ie *f. glavno. Po to je tudi prišla. prav vsa v grozi, se je veno® Zbral in zapisal ^ DOLSKA . STANKO ANDI (Nadaljevanje na 7. stran*) ZNANE SMRTNE ŽRTVE COLLOTTIJEVE^ VDORA V VRSTE OSVOBODILNEGA GIBAN^ V OKTOBRU - NOVEMBRU 1944 Dobrovnik Marija — Ravvensbioick ’ Dež.iot Stanko - žic — Mauthausen, 18. maja 1945 Kralj Ivanka por. Petek — Rižarna, februarja 1945 Lah Ervin - Tugomir — Mauthausen, 20. januarja 1945 Mahne Olga por. Lekač - Zala — Bergen Belsen ,ai5 Ferejlo Zora por. Godina - Milena — Rawensbriick, 21. februarja ■, Segulin Franc - Boro Kladivar, Maksim — Rižarna, 21. januarja Smotlak Aleksander — Mauthausen, ti. februarja ,1945 Subelj Ivan - Jaka — umorjen verjetno v Rižarni Uršič Jožef - Videz — Mauthausen, 26. februarja 1945 Valdemarin Alfredo - Ferruecio — Rižarna, 19. decembra 1944 Velušček Anton - Matevž, Simon umorjen verjetno v Rižarni Verk Zoro - Branko — Mauthausen, 24. decembra 1944 /udich Ernesto — Mauthausen, 24. februarja 1945 Stanko Dezjot Ivanka Kralj • Petek Olga Mahne • Zala Zora Perello * Milena Aleksander Smotlak Alfredo Valdemarin - Ferrucclo Zoro Verk - Branko Ernest« Zudicb Veliki vdor fašistične policije v mrežo Narodnoosvobodilnega gibanja v Trstu ^J^adaljevanje s 6. strani) in s tem preslepila po-to^e'. Zvezda je na varnem in lcaja jo čakata zaman. To je 8 ^a<*u’ *l° prišla do ^abrijela Družina - Rajka je na-J/a v knjigi Ravensbriick v spoji.; .p^jateljici in sotrpinki Zori 5“° med drugim tudi naslednje: ^ “ot v taborišče je bila skoraj ijk^kogar le nekakšen zaklju-č nudi1' marsikdaj grozotnih j,'Pmživelih v temncah, na mu-vr*> zasliševanjih. Zlasti mi iz jjj j* ki nas je izdal zloglasni iz- rj. Leon in dva agenta so ' ul*li v bližini doma. Šele ta- jJJ***c Leon, smo pot v taborišče ^jeli z nekakšnim olajšanjem, J,.80 'akrat po hudem mučenju p!r Antona Veluščka - Matevža, kai h*- '^e^u'ma • B°ra ■ • • Se ne-J. 'mi prej smo bili skupaj na J'2®čele so se prave racije in jSj^.ali smo se, kdo izdaja. jJJ»*Bili. smo že vsakogar, kačo imeli Prav v srcJ- Jaz u bila članica komiteja SKOJ Leon kr«tdjeli ja . S-m videla v obraz gnusne-d. “dajalca. Pri sebi sem imela ielai ^°viti resoluciji. Eno je iz-(j * Pokojni slikar Giuseppe Mo-Tiis .80 P3 skojevec Ervin Lah -, aOmir, ki so ga prav tistega L otirali in odpeljali v Maut-fiil ’ °B koder se ni več vr-v, *.stih resolucij ne bom nikoli tia8mla. Na eni je bila naslika-% LCa z rdZPrt*m‘ krili v vseh »e v1 h modre, bele in rdeče bar-dj' * sredini je bilo besed lo, po-j;.av tržaških skojevcev maršalu iikč: Na drugi je bila v obrisih ^ena naša Primorska s Tr-J’ v sredini pa tudi besedilo, dvarav naše mladine. Bili sta V®liki poli. Nosila sem ju šalili« *er se nismo več zanesli na rt^ kar. Morali bi še isti dan iz nekje bi se bila moralar s kurirko. Bežala sem, od-ovitek v neko vežo, a kaj, 1 so me, našli so resoluciji. ..» S ie bil dajalec Leon (jj ^-dajalcu Leonu, ki je povzro-L.p)liko gorja tržaškemu osvo- «mu ‘k v svoji knjigi Istrski od- gibanju, ,Sn piše Maks (znan pod imenom Leon 'Ppl in Danilo Harauer) je pri-va]„_ decembra 1943 kot obvešče-XIV. divizije v Brkine ‘irk N H^?0' da ga pošljejo v Trst kot VjjjbOega divizijskega obvešče-je ,a' Ata'-* Istrskega odreda mu ^ »Bal posebno prepustnico in »e i?m°gočil odliod v Trst. Čeprav ktuf ~f°n Pred italijansko ka-ljh,'acij° v tržaškem zaporu sum-°bnašal, ni tedaj, kot kaže, gtj v štabu odreda sumil, da L sovražnikovega vrinjenca. di njegovega obnašanja v Tr-C41 b® ga je štab odreda odpokli-Vd m uvedel zoper njega preiska-^stj^dtem pa je bil pri štabu ■>*ovi obveščevalci, žal, ni-lov "'agli zbrati nespornih doka-v#n.?a Leonovo izdajalsko delo-(i]jZato so ga izpustili. Vklju-|)m 80 ga v zaščitno četo in ga april ,Xvali- Kljub temu je konec in^Ponoči pobegnil. Vrnil se j« , Trst. Na zviiačen način se 'Tinil Na zvijačen način celo v mestni komite Zveze komunistične mladine in povzročil izredno veliko škodo o-svobodilnemu gibanju v Trstu. Potem pa je odkrito prešel v okupatorjeve vrste kot njih sodelavec. Tako je prišel 10. decembra 1944 z esesovci na Kozino in v Materije in povsod izdajal sodelavce NOB.» Francka Fabris - Stana pa ve o Leonu povedati tole: «Leona (Harauerja) sem v Trst pripeljala jaz. Poslal ga je glavni štab Slovenije v Trst preko I-strskega odreda. Tam so mii povedali, da sem jaz žena tistega Ivana, s katerim bo moral vzpostaviti zvezo v Trstu. Vračala sem se z Barke, o sem pri nas prvič srečala Leona. Pokazal mi je spremno pismo glavnega štaba in takoj sva šla skupaj v Rodik na -vlak. Moj mož je uredil vse, kar* mu je bilo naročeno, povezal je Leoi a z organizacijo in mu našel prenočišče. Leon pa je imel še druge zahteve, kart se je mojemu možu zdelo sumljivo. Tudi drugim aktivistom ni bilo Leonovo obna- šanje všeč, zato je moj mož vse te pomisleke glede Leona sporočil Istrskemu odredu. Ta je kmalu zatem pozval Leona k sebi in tam so ga nekaj časa zadržali. Kmalu pa je moj mož. izvedel, da je Leon ušel iz zapora. Tako smo spoznali, da je Leon izdajalec. Verjetno je tudi že prej izdajal, potem pa je to postalo očitno. Mnogo ljudi je spravil v zapor. Vdor novembra 1944 je bil njegovo delo.* Partizanski dnevnik z dne 31. januarja 1945 pa je poročal: «Dne 23. januarja je krajevna udarna skupina v Trstu usmrtila izzivača, izdajalca in dezerterja Leona. Vsi številni pristaši OF v Trstu in okolicj so sprejeli to vest z izrednim zadovoljstvom, saj so neprestan i trepetali pred tem izrodkom človeške družbe. Bivši partizan Leon ima na vesti stotine žrtev tržaške kvesture, ki se nahajajo na Via Nizza (se daj je to Coroneo, op. S.A.), v je či pri Jezuitih ali na prisilnem delu v Nemčiji. Ta zločinski tip se je lani vrinil v mladinsko organizacijo v Trstu, kjer je bil izredno aktiven in je skušal doseči stik, z vodilnimi osebnostmi OF v Tr-' stu. Da bi dosegel ta cilj, je na videz /rš’ najbolj drzna dejanja, sani,j da bi prikril svoj zločinski nagon. Naposled je v družbi kve-sturinov prihajal na stanovanja simpatizerjev in jih izdajal v roke zločinskim fašistom. Na ta na čin so bile v Trstu lanskega novembra številne aretacije, pri če mer so ljudje prestali ogromna mučenja. Niti Leon niti njegova pomočnica M., ki se tudi nahaja v rokah pravice niti sadistična mučenja krvnika Collottija in istr skega janičarja Cerlepga niti be tonske celice Rainerjeve policije, niso mogle uničiti protifašističnega razpoloženja tržaških množic.* S tem zapisom nisem hotel ne mogel izčrpno opjsati največjega sovražnikovega vdora v narodno osvobodilne vrste v Trstu, kot po sledice velike izdaje. Želel sem samo strniti najvažnejša pričeva nja o tem tako tragičnem dogodku S KULTURNE STRANI Miloš Mikeln: MANDRAGOL (Nadaljevanje .-> b strani) svobode boli, pa če še tako svojo satiro na naš današnji civilizacijski, potrošniški in odtujeni čds zavija v burkaste okvire renesančne komedije. Skratka, Mikeln zagotovo med svojim pisanjem ni imel pred očmi večnostnih in ne vem kakšnih enkratnih, globoko literarnih pretenzij, temveč je iz čiste potrebe po izpovedi in šiba-nju napak našega časa zastavil pero in tako napisal gladko tekočo, po vseh pravilih komedijskega metiera napisano komedijo, ki bo kot taka zagotovo razvese Ijevala gledalce in polnila parter, hkrati pa bo marsikatero trpko, ironično in prizadeto spoznanje našega avtorja tudi v marsikaterem gledalcu kljub smehu in komedijskim zapletom vzbudilo kar razmislek in ga prisililo k! razmišljanju o tem našem sodobnem svetu in njegovem trenutku. Režiser Vlado Vuknurovič je s svojo režijo komedijo zelo zdina-miziral, pognal jo je v gibanje in , tek ter s tem tudi igralcem naložil dokajšen fizičen napor, vendar je prav s tem prijemom dosegel, da teče predstava nedol-go^asno, napeto m- komedijsko i-grivo. Se več. S tem., da je igral-ce delno * usmerjal kot veliki lut-kar Up, j^tj&sti zasilno zaključni prizor) in da je v tako imenovanih «delikatnih scenah»-do-miselno izkoristil reflektorje z nenehnim prižiganjem in ugašanjem ter tako Ustvaril vizijo in vtis iz začetkov nemega filma, je posrečeno vkomponiral celotno komedijo v neko izmišljeno deželo in izmišljeni (čeprav še kako današnji) čas. Pri tem so mu seveda veliko pomagali tudi kostumografinja Ksenija Jeričevič, scenograf Duško Jeričevič, Gregory> Hill, ki je slikarsko izvedel scend in A- leksander Bubanovič, ki je izbral ustrezno glasbo. Kljub fizičnim gaporom je igralski kolektiv Primorskega dramskega gledališča s to uprizoritvijo znova dokazal, da mu je igralstvo v krvi in da ne štedi sil in talente za uprizoritev domačega dela. Kot doslej je tudi v tej u-prizoritvi sodeloval ves, maloštevilen kolektiv ter tako ustvaril nepozabno, celovito predstavo, v kateri je sleherni, v tako imenovanih velikih in malih vlogah, dgl vse od sebe. Stane Leban kot general in predsednik republike Kostapove-re je znova pokazal ves svoj i-gralski talent ter svojega generala odigral na eni strani komedijsko zadržano na drugi pa človeško prizadeto in tudi ironično, tako da predstavlja njegova najnovejša vloga v njegovi igralski karieri nov, odličen gledališki lik. Tudi Teja Glažarieva kot njegova žena Eva je odigrala mlado in naivno predsednico v skladi) z avtorjevo in režiserjevo zamislijo. Breda Urblčeva kot gospa mati. namreč Evina, je upodobila ženo srednjih let dovolj > komedijsko, kljub temu da pri tem ni zahajala v kake skrajnosti. Podobno velja tudi za Metko Franko kot predsednico Ženske legije za obrambo morale (čeprav se že petič ločuje), ki igra prav tako usodno vlogo v komedijskem razpletu Man-dragola. Tone Solar je bil kot generalmajor in'notranji minister ves generalski, medtem ko je Matjaž Turk kot polkovnik varnostne službe to »nehvaležno* vlogo odigral sicer ironično potencirano, a vseeno verjetno in kljub smeš-nosti hudo resno in žal še kako prisotno v našem času. Ivo Barišič kot kipar Adam in Iztok Jereb kot major, samo rezervni in Adamov menager, sta svoj tandem edinih protiigralcev, katerih življenji sta morda nenehno v nevarnosti, upodobila živo, domiselno in mladostno zagnano rt Lesna in pohištvena industrija Idrija N. SOL. O. SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA TELEFON: (065) 76-010 P r o I z v a | a : • SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO MASIVNE REGALE IN MIZE ŽAGAN LES IN EMBALAŽO PRODAJA POHIŠTVA V LASTNEM SALONU NOVOLETNI POPUST 5% - 15% OD 25. XII. DO 31. XII. 1977 ODPRTO VSAK DELAVNIK OD 6. DO 14. URE, V ČASU NOVOLETNEGA POPUSTA PA OD 6. DO 18. URE VSEM ISKRENO ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE Razvojno projektivni center Idrija — | _________________ ______ ^OZD Atelje za projektiranje ^OZD Elektronski računski center POSLOVNI PREDMET: prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje projektiranje gradbenih objektov inženiring raziskovalne in razvoje storitve v gospodarskih dejavnostih ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve avtomatska obdelava podatkov ^sem iskreno čestitamo ob dnevu republike ter sta dovolj prepričljivo sekun-dirala v protiigri ter tako aktivno pospeševala komedijski zaplet in razplet. Sergej Ferrari kot Rdeči Rudi ter Nevenka Vrančič, Mira Lampe, Dragica Koko. Šolarjeva, Milan Vodopivec in Branko Drekonja kot študentje pa so smiselno dopolnili to ironično, komedijsko zasnovano podobo našega časa in dogajanja v njem. Skratka, to je bila uprizoritev domače komedije, ki bo zagotovo pritegnila gledalce, igralski kolektiv Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici pa je z dolžnim elanom in igralsko za gnanostjo upodobil novo slovensko dramsko besedilo tako kot se spodobi. rri • • • I rije novi pesniški lisli To kar misliš da si). Pa čeprav je vse tako urejeno, človek ne more spoznati veličine človeka (Nosiš .»kavice Dostojevskega). Mogoče ie človek prelen in ga monotonost ubija. Pesnica je kljub svetovni skladnosti razdvojena, ne najde razumevanja, ljudje jo gledajo «v dve polovici* (Zdaj me gledaš v dve polovici). Prav na koncu celotnega ciklusa pesnica pove, da tega ne more prenašati več. Odšla bo (Pripravljaš se 0-felija). Pesmi Saše Vegrijeve so pisane v sodobndrh jeziku. Iz vsa ke bi lahko sestavili celo dve liriki (velike in male črke). Vendar je njeno sporočilo dovolj jasno, prepričljivo in dopadljivo. Kam peljejo «Koraki* Aleksandra Peršolje? V totalno izničenje, neobčutljivost, neobzirnost. Pesnik daje videz borca, ki je trosil e-nergije «a prazen nič, sedaj je do vsega brezbrižen. Vse mu je «noč / prazna noč» (Ko naj pride dan), takoj pa pogleda vase, kjer «še čutim zvončkljanje, / toda moja rebra so krhka / in posekan sem z dušo* (Ob sebi). V življenju ni niti obodov več, sanje so trudne, vsi srno «brezbarvni jetniki*, ki nas čaka smrt. V ljudeh je prah, a ga ne slišijo, pesnik je sam. Pa vendar privid, da je še nekdo ob njem. Vzklik: cnisem sam*. Kanec koncev pa je vse fata morgana, Koromandija, dežela sanj in upanja (Hišo pred-seboj). Pesnikova neobčutljivost do sveta se je strnila v verzih «zgodilo se je, / da ni nikjer več luči / in dvomov* (Njegova moč). Pesmi Aleksandra Peršolje so naravnost presenetljive s svojim preprostim in mučnim sporočilom. Učinkovitost verzov je v izraziti liričnosti, bralnosti. Vsaka beseda ima svoje mesto, tehtana je in potrebna. Sporočilo torej, ki sega v samo bistvo osamelosti in brezciljnega životarjenja. In če na koncu tega zapisa potegnemo črto, lahko ugotovimo, da je beseda vseh treh predstavljenih pesnikov nekako povezana v skladno celoto, seveda z izrazitimi osebnimi odstopi v to ali ono smer. Eksistencialna dilema, razmišljanje o svetu in sebi so vodilna nit najnovejših pesniških listov. ki jih je opremil «Grafi-center* pod vodstvom Klavdija Palčiča. Študentski oktet APZ na klasike stoto je na Oster- mn«. OTjfo Najboljši romani vseh iaso v % po vašem izboru - za vaš okus TO JE ZBIRKA KNJIG, KATERIH SKUPNA ZNAČILNOST JE PRIVLAČNOST, BERLJIVOST, KAKOVOST, NEMINLJIVA VREDNOST. IZBRANA JE PO ŽELJAH BRALCEV IN KUPCEV KNJIG, KI Sl ŽELIJO NA SVOJIH KNJIŽNIH POLICAH NEMINLJIVE UMETNINE SVETOVNE LITERATURE, DA JIH SAMI IN NJIHOVI NAJBLIZJI VEDNO ZNOVA PREBIRAJO. ZBIRKO SESTAVLJAJO NASLEDNJA DELA: PONORE DE BALZAC: Zgubljene iluzije MIHAIl A. BULCAKOV: Mojster in Margareta MHSUCL Dt CERVANTES: Veleumni plemič Don Kihot iz Manče JAMES J0NCS: Od tod do večnosti JOHN STCINBECK: Vzhodno od raja LEV N. TOLSTOJ! Vojna in mir TJODOTt M. DOSTOJEVSKI: Bratje Karamazovi HERMANN HESSE: Stepni volk STENDHAL: . ■ !&•; Rdeče in črno RABINDRANATH TABORE: Dom in svet bi mislili zgolj venske moderne, ca in Kogoja. Slovenska ljudska pesem: radi poslušamo priredbe, s katerimi je znal belokranjski mojster Matija Tomc odstrniti pred nami preproste čare in prvinsko bogastvo naj bolj našega:' to pot bomo poslušali tSvatske pesmi*. Radi poslušamo priredbe Tržačana Vasilija Mirka («Sloven’c Slovenca vabi*) in Bri ca Rada Simonitija (*Dva moiič kat,'*Na Vipavskem*). Dve naj močnejši v petkovem sporedu študentskega okteta pa sta brez dvoma pesem «Od Martina Kjebra*. ki jo je naš Danilo Švara napisal prav za ta oktet, in *Kangalilej-ska ohcet* Franceta Marolta. Tudi po tuji literaturi je segel oktet; tri Imena, trije obrazi: Jose f Hapdn, 'oče dunajskega klasicizma. Harald Genzmer, živeči Nemec, ki se je učil pri Paulu Hi n demithu in Hrvat Jakov Gotovac s priljubljenim cMomčeto bez gun-četo*. 15 KNJIG, CA. 8000 STRANI, VEZAVA UMETNO USNJE Z ZLATIM TISKOM Zbirko lahko kupite v UkatlU TRST - UL. SV. FRANČIŠKA 20 Knjige iz zbirke deset romanov Knjige za več generacij J 27. novembra GENESIS Secands out (CHARISMA 6641 697) (euskera), bodisi v kastiljanskem, kar pomeni, da se skupina noče zapreti samo v svoj ozek krog. • * * ... Kmalu bo tudi pri nas izšel zadnji in najbrž tudi poslednji album skupine Lynyrd Skynyrd, ki je pred kratkim doživela budo nezgodo: v neki letalski nesreči so namreč umrli pevec in vodja skupine Ronnie Van Zant, kitarist Steve Gaines ter pevka Cassie Gai-ucs. Bridka ironija: zadnjemu njihovemu albumu je naslov »Street survivors« (»Preživeli na cesti«) in ponazarja na platnicah skupino v plamenih. Album je v Angliji izšel na dan nesreče!... Največja novost tega dvojnega albuma ni toliko v glasbi (marsikatera popevka je bila že posneta v drugih albumih), kakor v dejstvu, da je bil album -posnet Uro. Posnetki so namreč sad dolgotrajne turneje, na katero so elani ansambla šli letos pomladi. Koncerti so bili po vseh glavnih evropskih mestih (razen, seveda, italijanskih). toda največ materiala, posnetega v tem albumu, je s koncerta v Parizu. Za Genesis je ta album drugi tovrsten (posnet živo), saj je vsem znano, da je tej skupini bolj pogodu glasba posneta v studiu. Toda Genesis (seveda brez Petra Gabriela in s Chesterjem Thompsonom pri bobnih) se odlično obnesejo tudi pri taki glasbi, kot je lepo slišati tudi v obravnavanem albumu. V lem je posnetih dvanajst motivov. Naj omenim samo najbolj znane, ki Pa so jih člani ansambla znali krasno prenoviti in obogatiti: 'F. n.h of liftli». »I know what I like*. tThe Lamb lies down on Broadway*. itn. NASTY POP Mistaken I. D. (POLYDOR 2344 061) NA ST V POP MISTAKEN I. D. Vzel sem v poštev tole novo in manj znano skupino, ker izvajajo še kar dobro in pošteno rock glasbo. Ansambel je star komaj dve leti. vendar se fantje glasbeno odlično ujemajo. Njihova glasba je prefinjen rock’n roli in, kar je omembe vredno, je glas pevca Tonina V/imhursta izredno lep in uglajen, ter nekoliko spominja ha Raya Daviesa, pevca skupine Kinks. Zanimivosti o skupini Genesis: ... skoraj vsi člani ansambla so si bili sošolci. Peter (Gabriel, Toti.v Banks. Michael Rutherford in Antony Phillips (bivši kitarist) so hodili skupaj v gosposko privatno solo v I.ondonu »Charthouse«. CHARLES MINGUS Three or four shades of bi up s (ATLANTIC W 50390) ... Genesis je že spet ohromljena. Odšel je namreč še Steve Ifackett. kitarist, sposoben komponist in pevec, ki je že poletel v ZDA, kjer pripravlja samostojen album. S »preživelimi« prijatelji je še posnel zadnji album v siudiu z naslovom »Then there aere three« (Potem so ostali v ireli); s to ploščo je hotel podčrtati »miroljuben* odhod od skupine, čeprav je v nekem interT Vlaju, na vprašanje, kaj misli o prcoslaliji članih, rekel: »Ne morem jih prenašati!«. Omenjeni album bo seveda izšel čez čas, saj sp mora še uveljavili zadnja plošča »Seconds out«... GERNIKA Gerntk.t (RCA PL 35120) Žal mi je ostalo premalo prostora za to odlično jazzovsko ploščo znanega kontrabasista Charlesa Mingusa. Glasba posneta na tej plošči, je vsa osredotočena na jazz-blues in na različne nianse tega. Mitlguš ie imel pri tem odlično zamisel, da je pošUical k sodelovanju tudi tri odlične kitariste in sicer Larrpja Corrgelia, Johna Scofielda ter Phillppa Ca-therina. Lestvica najbolj prodanih plošč v tem tednu (Podatke šo nam posredovale trgovine s ploščami: «Discoteca Triestina«, Corso Ita-lia 9: »II flauto magieo«, Ulica Udine 1; «Raifon», Drevored XX. septembra 17): 45 OBRATOV Skupina Gernika je nova in najbrž večini neznana. Sestavljena je iz petih fantov in dveh deklet baskovske narodnosti, ki želijo seznaniti širšo publiko o glasbenem bogastvu lega naroda. Toda ne zadovoljijo se samo z natančnim obnavljanjem folklornih motivov, temveč dajo glasbi tudi svoj živahen pečat Če so pri tem «zatajili» svojo kulturno tradicijo, ne morem soditi. Dejstvo pa je. da je poslušanje zelo prijetno: fantje pojejo pesmi bodisi v svojem baskovskem jeziku 1. Don’t let me be misunderstood - Leroy Game/. (Philips) 2. I feel love - Donna Summer (Casablanca) 3. Solo tu - Matia Bazar (Ari-ston) 4. My name is potatoes - Rita Pavone (RCA) 5. Cafe Creme - Unlimited Čila tions (EMI) 33 OBRATOV 1. Once upan a time ■ Dorina Summer (Casablanca) 2. Heroes - David Bowie (RCA) 3. Seconds out - Genesis (Cha-risma) 4. Santa Esmeralda - Leroy Go- 5. Moooflovver - Santana (CBS) Sandi Pertot in Pavel Ugrin KO ČLOVEK PREVERJA SVOJE SPOSOBNOSTI... Mlada Bolgara prebila 62 dni globoko v jami Zadnji njun «dan» je trajal kar 77 ur - Izgubila sta smisel za čas SOFIJA — Prvi človekov dom je bila jama, prirodha vdolbina v skali. Tako trdita arheologija in antropologija, ki k temu dodaja, da si je naš davni prednik izbral za domovanje jamo ali vdolbino šele ko je bil na določeni nekoliko višji razvojni ravni. Naj bo kakorkoli, je to bilo pred kakim milijonom let, a je trajalo vse do pred kakimi deset tisoč leti, ko se je že tako razvil, da si je sam začel postavljati streho nad glavo. • In danes, ko razpolaga z vsestransko udobnimi stanovanji, človek ponovno rine v jamo. Vendar pa tokrat le iz znanstvenih razlogov. Doslej smo imeli že več primerov, ko se je človek hotel preveriti z izrednimi življenjskimi razmerami. Pred nekaj leti so trije francoski jamarji preživeli v globoki jami več tednov in s tem potolkli dotedanji zadevni svetovni rekord. Ni jim šlo za rekorde, pač pa so preverjali človekov organizem in človekovo psiho v nenormalnih razmerah. Nekaj podobnega sta si zamislila tudi dva mlada Bolgara, ki sta preživela v jami 62 dni. Mlada znanstvenika - športnika sta imela na razpolago globoko v zemlji le 30 kvadratnih metrov površine in še ta ni bila ravna. Sicer pa sta bila povsem ločena od zunanjega sveta in nista vzela s seboj niti ure, niti kakega radijskega sprejemnika ali česa podobnega, imela pa sta telefonsko zvezo, toda le za to, da sta iz svoje jame poročala »zunanjemu svetu«, kaj se z njima v jami dogaja, nista pa mogla od zunaj zvedeti ničesar, ker je bila telefonska zveza le enosmerna. Sproti sta pošiljala «na Zemljo« podatke o svojem poskusnem življenju v nenormalnih razmerah, obvezno sla sporočala o vstajanju in leganju k počitku, hkrati pa sta posredovala po telefonu posebni zdravniški ekipi podatke, ki so jih o njunem fizičnem stanju in psihičnem razpoloženju beležile določene medicinske naprave. Samo ob sebi se razume, da sta vodila dnevnik, v kalikor se o dnevniku more govoriti, saj sta že nekaj ur po vstopu v jamo izgubila kontrolo nad časom, nad dnevom in nočjo, kar še posebej očitno izhaja iz dnevnika. Če smo rekli ,da sta mlada Bol gara ostala v jami 62 dni, sta »subjektivno« prebila v jami veliko manj dni. saj je zadnji njun dan v jami trajal le nekaj minut manj kot 77 ur. Polnih 46 ur sta bila budna, nato pa je njuna noč trajala 31 ur. Nepretrgoma 31 ur sta spala. Iz dn»v-nika, ki so ga beležili izven jame, izhaja, da se je njun dan v jami postopoma daljšal, ker se je njuno življenje v jami v precejšnji meri sprevrglo v primerjavi z življenjem na površini. Zadnji njun «dan« je trajal torej 77 ur. Težko sta se mlada Bolgara privadila na «klimo» v jami. > Bolgara sta imela v jami določene naloge, preostali čas pa sta porabila za zabavo, predvsem ža branje. Dogajalo se je. da sta v enem svojem dnevu, ki torej ni bil enak dnevu na površju, prebrala tudi do petsto strani. Zato sta prišla do sklepa, da bi morali v podobnem znanstvenem poskusu predvideti več aktivnosti, kajti sicer preostane ljudem na t razpolago preveč prostega časa, ki še bolj sprevrže običajne življenjske norme. Pri Alekseju Žalevu in Stefanu Conevu pa je obveljala trditev psihologov, da zmorpjo tolikšne duševne napore le ljudje, ki se tudi v normalnih razmerah dobro razumejo. Čeprav jima ni bilo lahko v jami in čepraV sta težko prenašala »obiske« miši, podgan in netopirjev, da ne govorimo o drugih težavah, ni ves čas prišlo med njima do najmanjšega spora Ko sta mladeniča prišla iz jame, sta bila sveža in duševno razpoložena in dolgo bivanje v jami ni pustilo nobene negativne posledice, kot so ugotovili zdravniki, ki so ju tudi prisilili, da prideta na površje, pa čeprav sta nameravala ostati v. jami še za nekaj dni. Nedelja, 27. novembra 1977 Ponedeljek, 28. novembra 1977 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.45 Koga smo srečali v našem studiu?; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. TRST A KOPER 7.30. 10.30. 12.30, 13.30, 14.30, 20.30. 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro .jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Orkester James Last; 9.30 Plošče; 10.09 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Ansambel lahke klasbe: 11.30 Kim: svet, mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše po- pevke tedna: 15.00 Podajmo si roke; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Umetnost, način življenja; 16.05 Armandov kotiček; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Prin/irski dnevnik; 18.30 Nedelja • na športnih igriščih; 19.30 Črash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder; 21.45 Vesela opereta; 22.45 Plesna glasba. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 3.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Kaku so jele naše nuonote; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Kulturno pismo; 11.25 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.20 Glasba od tu in tam; i5.35 Glasbeni ping pong; 16,30 Glasba za najmlajše; 17.05 Glasbena panorama; 18.10 Slovenci v habsburški monarhiji, KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 13.30 15.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 GJasbeni album; 0.20 Jazzovski ansambel iz Ljubljane; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek: 14.15 Folk ansambel Casadei; 14.33 Popevke; 15.00 Življenje v šoli; 15.45 Par besed; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17 00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 lz zborovskega arhiva; 19.33 Crash. Nedelja, 27. novembra 1977 Ponedeljek, 28. novembra 197 ITALIJANSKA TV Prvi kanal RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00. 17.00. 19.00 in 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 10.20 Glasbeni program; 13.30 Perfida Rai; 14.40 in 16.30 Nogometne vesti; 15.20 Nogometne tekme: 17.10 Radio 1 za vse; 18.10 Vstopimo v komedijo; 19.35 Večerni programi; 21.10 «Arialda», radijska igra; 23.05 Lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00 in 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glas- IIIIMIIItllllkltllllllllllltlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIliailVMIllIlllIlItliiiiHIll umit liltlllllllllllltlllHIfltlllll Ulil Sestavljajte TOP lestvico TOP LESTVICA — RADIO TRST A ‘"•I 1 u ' ^ -vj• AMUiJfiB \ )\l V1 OV*(,K>VOi 7 p,.on/. IME IN PRIIMEK: ■t K O NASLOV: GLASUJEM ZA POPEVKO: MHNIlimuillHH' IZVAJA: ■ MIHIIHUIM IIMHMMHMHIMIK P. d. Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI • Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A - Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. VAŠA TOP LESTVICA Ta teden ste izbrali popevke: 1. (6) D1RIDONDA — Novi (ošili Z. (2) I REMEMBER ELVIS PRESLET - Dan n v Mirror 3. (8) SAMO TVOJE IME ZNAM - Pepel in kri 4. (1) MA BAKER - Boncy M 5. (10) DAMMI SOLO UN MINUTO — I Pooli 6. (9) DONT LET ME BE MISUNDERSTOOD - Santa Esmeralda 7. (—) SAMARCANIJA — Roberto Veccliioni 8. (3) DOLINA ZELENEGA ZLATA — Janko Ropret 9. (-) BABY-SITTER - Soul Iberica Band 10. (—) IL CIELO IN UNA STANZA — Franco Simone SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glakbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Orkester Harry Martin; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.30 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 šesto mednarodno tekmovanje glasbene mladine Beograd 77; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba; 0.05 V svetu baletne glasbe; 0.30 Pop, rock. beat: 1.03 Če še ne spite; 2.03 S pevci jazza..:; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo; ■ 3j30 Simldnični'-fragmčnti; 4.03-4.30 Lahke note velikih orkestrov. beno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 «Amalija in Rihard«, pripoved; 12.05 Par besed; 12.30 Samadhi: 13.30 Glasbeni program z Donatello Moretti; 14.05 Učimo se slovnice; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 Gramsci v zaporu; 15.05 Govorni program; 15.45 Prvi Nip; 18.00 Glasbeni program; 18.35 Mladi in kmetijstvo; 19.35 Ves svet poje, SLOVENIJA 5.00. 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, ir,.00, 18.(K), 19.00, 22.00, 23.000 Poročila: 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današtiji dan; R.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja; 9.20 Pesmice za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 Naši znanstveniki .jjrčd mikrofonom: 16.00 «Vrtiljaft»; 17.00' Studio ob 17.00: 18.05 izročila tisoč- letij; 18.25 Zv^nV Ugnali: 19.20 Zabavna glasba: 19.55 Lahko noč, otroci!; 19.45 Celjski instrumen talni kvintet: 20.00 Kulturni 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.30 Glasbeni program 13.00 DNEVNIK 13.30 Dnevnik 1 - VESTI 14.00 V teku nedelje 14.50 Športne vesti 15.05 Glasbeni program s Clau-diom Bagli°nijem 16.15 Nogometne vesti 17.00 Po vašem mnenju 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Kazen, po romanu Matilde Serao, 1. nadalj. 21.55 Športna nedelja Drugi kanal 12.30 Viking Viki. risanka 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Ona druga nedelja 15.15 Neposreden prenos športnih dPgodkov 17.00 Comemai, glasbeni program 18.00 barnaby Jones: Lov na mrtvega, TV film 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20.40 Glasbeni program z Ga-briello Ferri, 2. oddaja 21.55 Dnevnik 2 — DOSSIER 23.05 Protestantizem JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Za nedeljsko dobro jutro 9.35 G. Flaubert: GOSPA BO-VARY , 10.30 Slavnost ob koncu del na kanalu Donava - Tisa - Do- ITALIJANSKA T/ Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Na knjižnem trgu 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz PaTl menta m eš0' 17.00 Ob petih z Amedeorn zarijem i 17.05 Teen, ponedeljkov 'sesana 18.00 Argumenti, vzgojna oaa&l 18.30 Presenečenje 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Lassie Zahteva po premei 19.45 Almanah in Vremenska 31 20.09 DNEVNIK 20.40 Katharine Hepburn: NEPRIČAKOVANO NJE POLETJE Film je režiral Josepn Mankiewicz, v njem na pajo še Elizabeth T« Montgomery Clift, A061 Dekker in Joan Young. 22.00 B°ntd loro m. Ob kopcu DNEVNIK', nes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim , 13.30 Dnevnik 2 - 03 13- u tiara 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Ostržek, otroška serija 13.05 POROČILA 15.05 Zakoni divjine 15.45 TV žehtnik, satirična oddaja 16.20 Moderni časi. film 17.50 Košarka: BREST — JUGO-PLASTIKA 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 /. Ivanac: NIKOLA TESLA 21.05 Zgodovinsko srečanje v Jeruzalemu ' 21.40 Miniature: Vizije Vide 'Fa-kinove . 21.55 DNEVNIK 22.15 športni pregled Koper 17.50 Košarka: BREST - JUG OPLAST1KA 19.55 Otroški količek 20.15 Stičišča 20.35 Zgodaj v posteljo, film 22.00 Marija, nadalj., 2. del Zagreo 2P-05..M, _S«ipje '- M, 'pporiiiki Človek in arhitektura" 21.25 DoMMentSrec * ’*< 22.15 .*86rtnVJiire0(tlU- ■ ' jai< ŠVICA 19.40 Svet, v katerem živimo 17.00 Program za otroke: PRAVLJICA 17.30 Prigode muca Silvestra 18.00 Laboratorij i: Fototeka 18.25 ,Iz parlamenta in ^P°n vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Športni tednik cTij. 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI DIO 20.40 Mandrili, 4. nadalj. 21.35 Programi pristopanja 21.50 ženska vprašanja 22.40 trdim, slišim, govorim ^ Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI . ft/ jugoslovanska 1 Ljubljano # 17.10 Glasbena pravljica: P* na zvona 17.25 Zakoni divjine 18.05 Raziskovalna ladja 18.15 Hrup, oddaja iz cikla stvo pri delu 18.30 Dogovorili smo se 18.15 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK . M 20.00 Bombniki proces, I. del 21.35 Kulturne diagonale 22.25 DNEVNIK C , 22.50 šalil>vski komentar Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK , 20.35 Ključ napredka, dok* daja 21.25 Cocktail melodij Zagreb 20.00 Bombaški proces 22.20' "Dokumentarec 22.50 'Šahnijski komentar mvr,|;>,gy|0A '21.40 Tiiuurice Ravel, balet 22.00 Kiler. film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 29. NOVEMBRA DO 3. DECEMBRA 1977 TOREK, 29. \ novembra 10.00 Pozdrav republiki; 10.45 Potovanje okrog sveta; 11.00 Črna puščica; 11.25 Pesmi izpod Bohorja; 11.55 Poročila: 15.00 Ogenj srca jeklo tali, prireditev: 15.50 Vlak v snegu, film; 17.20 Košarka: Ra-botnički — Partizan: 18.50 Muppet show: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Bombaški proces, 2. del drame; 21.30 Festival rodoljubne in revolucionarne pesmi; 22.45 Dnevnik. domovina: 16.00 Zakladi Britanskega muzeja; 16.25 Filmi Charlieja Chaplina; 17.50 Gregec — kobilica, otroška oddaja; 18.10 Jugoslovanska trimska t-zlevizija; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Opčine pri Trstu; 19.15 Dnevnik; 20.00 Film tedna; Kozara: 22.10 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 14.45 Boks — Zlata rokavica; 17.20 Košarka — Rabotnički -Partizan; 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Vojak, film; 22.05 Aktualna tema; 22.55 Pesmi in plesi Jugoslavije; Ansambel Taneč. SREDA. 30. novembra 10.00 Risanke; 10.15 V besedi in sliki; 10.30 Promenadni koncert; 11.00 Prva lastovka, film; 13.(X) Nogomet: Jugoslavija - Španija; 15.30 Festival Kurirček — kaj je KOPRSKA BARVNA TV 13.00 Nogomet; Jugoslavija - Španija: 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Gospa Bovary, TV nadalj.: 21.30 Slovenske bolnišnice, dok. oddaja: 21.50 Skrivnost Viktorja Sanejeva, športni dokumentarec. glave do pete. glasbena oddaja; 22.40 Dnevnik KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Jug. trimska televizija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Riževa polja, filtri; 22.15 Osebnosti revolucije: D juro Salaj; 22.40 Jazz 77: Trio Popovič. na«; 22.00 Likovni nokturno, va vas naivcev. SOBOTA, 3. deccmbr« 8.00 Profesor Baltazar. r\, oi ,8.2“ ČETRTEK, 1. decembra 9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17.30 Profesor Baltazar, risanka; 17.40 Obzornik; 17.55 Eksperimenti v koralnih čereh, film; 18.45 M. Belina: Odprava v različnih smereh, nanizanka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Prijatelji in sosedje; 20.35 Pogovor o. . . (Kako v letu 1978); 21.25 Od PETEK, 2. decembra 8.45, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17,10 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Tuja folklora: Buli; 18.45 Oblikovanje gline; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar: 2605 J. Mitchell; Jen-nie. nadalj.; 21.00 Razgledi: Katera bo prva kolo popeljala; 21.45 Spencerjevi piloti, film; 22.35 Dnevnik; 22.50 Šahovski komentar. ' * stvo pri delu; 9.50 Oblikuj gline; 10.20,, Zasavski bat^jj.: 10.50 J. Mitchell: Jennic, "a0w 15.45 Nogomet: Dihamo - blas|i nost; 17.40 Obzornik: 17.50 jjj; sončni princ, film; 19.30 Dne' r: 19.50 Zunanjepolitični k°‘ 20.00 Tujec na vlaku, f)lm: ? g|r Dnevnik: 21.55 625 Pogovor dalci; 22.35 Sedem skladb KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Maščevanje črnega pajka, film; 21.45 »Locandi- glasbe. KOPRSKA BARVNA t' p 15.45 Nogomet: Dinamo ‘m; dučnost; 19.50 Otroški ko -20.15 Dnevnik: 20:35 živenolh gumno: Priznanje: 21.25 m mentarna oddaja; 22.40 N®z ba, film. 69. Kitajski dnevnik goče povezati v boju proti hegemonizmu obeh super sil.* Prav na koncu še poziva: “Dvignimo visoko veliko zastavo predsednika Maa. okrepimo veliko zvezo partije, vojske in ljudstev naših narodnosti ter pod vodstvom CK partije delajmo z vsemi močmi, da bi premagali vse težave in se ognili vsem nevarnostim, ki bi se lahko pojavile na naši poti, in dosegli bomo nove zmage v revoluciji in graditvi socializma!* Nobenega dvoma ne more biti. To je Hua Kuo-!'engov program. To je Hua Kuo-fengova politična linija. Sedemnajst let je minilo od izida četrte knjige Mao Ce-tungovih izbranih del do izida pete knjige. Sedemnajst let bojev različnih koncepcij do zmage Mao Ce-tunga izpred sedemnajstih let — po njegovi smrti. Hua Kuo-feng sklene članek: «V sedanjem trenutku morajo partija, vojska in ljudstvo naših narodnosti na daljevati veliko politično revolucijo razkrinkavanja in kritiziranja skupine štirih, še bolj utrditi diktaturo proletariata in na političnem, gospodarskem in kulturnem področju pravilno uporabiti revolucionarna navodila predsednika Maa, tako da bo zavladal mir po ysej državi.» 17. MAREC »Pospešeno bomo znevolucionirali ljudsko osvobodilno armado in jo modernizirali. Okrepili bomo priprave za obrambo v morebitni vojni, ostali, bomo budni in vselej pripravljeni uničiti slehernega napadalca. Z rojaki na Taivanu bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bi opravili sveto delo: osvobodili Taivan in združili našo domovino, še bolj bomo okrepili enotno revolucionarno fronto, ki jo vodi delavski razred in ki temelji na zvezi delavcev in kmetov, vključuje demokratične rodoljubne stranke in posamezne rodoljube, in spodbudili bomo vse, da bodo delali v interesu socializma. Ostali bomo zvesti proletarskemu internacionalizmu in se ravnali po znanstveni analizi predsednika Maa o delitvi na tri svetove, sodelovali bomo z vsemi silami na svetu, ki jih je mo- Turistično • politični Nanking Pripotovali smo v Nanking. Veselili smo se obiska tega mesta, ker so nam vsi govorili, da bo to' naše* prvo srečanje;z jugom, seznanjanje z neko povsem drugačno Kitajsko. Jug in sever, obala in notranjost Kitajske, to sta različni deželi. Do zdaj smo videli center. Videli smo notranjost, zagotovo najbolj tipično Kitajsko, toda nismo videli obmorskih predelov in tudi ne južnih. Na skrajni jug sicer ne bomo potovali, ker tega ni v programu. Že prvi dan so nas namreč vprašali, ali si bolj želimo videti turistične znamenitosti ali tipično Kitajsko. Vprašanje samo je bilo postavljeno tako, da nismo mogli odgovoriti drugače, kot da želimo videti predvsem tisto, kar je za Kitajsko najbolj značilno. Pa tudi če nas ne bi vprašali po tem, si tako nihče izmed nas ni želel videti krajev, ki so značilni za turistične programe. Zanimale so nas druge reči. Seveda nismo imeli nič proti, da si ogledamo tudi kaj tursitično zanimivega. Naša pozornost pa je vendarle bila usmerjena drugam. In Kitajci so dobro poskrbeli za to. Do zdaj zares nismo videli nič »tu- ristično* posebno privlačnega. Prva. taka postaja naj bi , bil Nanking. Zaradi enega dne »prisilnega* bivanja v Jenanu se. je naš obisk v Nankingu skrajšal. Tako smo prišli tja proti večeru in naslednji večer naj bi-že tudi/odpotovali. V Nankingu so nam priredili banket. Zdi se mi, da ie bil najimenitnejši izmed vseh doslej. Nankingu se pozna, da je bil dolgo časa prestolnica. Od ustanovitve Čang-kajškove države pa vse do njenega propada leta 1949 je bil Čangkajškov glavni sedež z vsemi administrativnimi oddelki prav v Nankingu. Tu so velike palače bivših ministrstev, bivših vojaških poveljstev, bivših veleposlaništev. Nekaj teh poslopij so preuredili v hotele. V enem takšnih, verjetno najlepšem, stanujemo mi. Hotel je res imeniten, urejen po vseh pravilih iti. najbolj zahtevnem okusu. Še posebno dvorana, v kateri nam priredijo večerjo, je zelo izbrano in lepo dekorira-na. Opremljena je tipično kitajsko, veliko je živo, toda zelo okusno pisanih iampionov, s kakršnimi poskušamo tudi mi kdaj okrasiti naše veselice, ko jim hočemo dati .nekaj mističnega in romantičnega čara. Večerja je tu drugačna, južnjaška. Nisem Sicer prepričan, da je južnjaška hrana boljša od tiste, ki smo jo uživali doslej, toda pripravljena je zanesljivo drugače kot severnjaška Tudi več je je, predvšem pa jo servirajo po pravilih visoke kolonialne šole natakarstva. Vsi natakarji so v belem, z belimi rokavicami. Sučejo se okoli nas neslišno, tako da jih še opaziti ni. Neopazno in nevsiljivo nam pqnujajo jedi. Pravi «buržujski» užitek sredi proletarske Kitajske. Naj popišem vsaj enega od številnih jedilnikov? Že nekajkrat sem se ukvarjal s to mislijo in jo vselej pregnal. Zdelo se mi je, da bi jedilnik lahko zbanaliziral dnevnik, za katerega le hočem, da bi bil kar najbolj resen, pa čeprav poskušam kdaj pa kdaj tudi z opisovanjem podrobnosti in malenkosti prikazati Kitajsko, kot jo vidim, doživljam in razumem. Nekaterih stvari, ki jih pišem v dnevnik na Kit V uu&vuin, uo* *• si v kaki’ drugi državi Zagotovo ne bi zapisoval. *’ — --- uo kil pomanjkanju informacij, ki bi predstavile Kitajsk0 gače, sl pač pomagam s tisoč podrobnostmi. Ali ne sodi mednje? Da, zdi se mi, da sQdi, vsemu n»vP Prav tu, v Nankingu, se odločim, da ga bom opisal' Pekinška in šanghajska raca ^ Prva stvar, ki je zbudila moje kulinarično je bila raca. V Pekingu smo jedli pekinško raco. * . |9 mi, da je to specialiteta nad vsemi specialiteta'1' \o\ mi, u« j« specialiteta naa vsemi speciau«*1'1* jci zares, bila je poslastica, da je ne znam opisati, tftk° ----- n*11* zasluži. V restavraciji «Pekinška raca* so nam servirali račjo drobovino, pripravljeno na nekaj 1 potem hladne, mi bi morda rekli podkisane račjih nog, nato celo raco. Čeprav je bila na miZLf vifana nnln i-v.|n Ul.n --------I * ti ^ .1 virana cela, smo lahko posamezne koščke trgal1 $ paličicami, tako mehko je bilo meso, ki smo g0,, f kali v omake različnega okusa ter ga potem f božno zaužili. Kot prvemu gostu so mi na koncU ^ nudili še na pol presekano račjo glavo, iz katere ^ s paličicama vzel možgane in jih — medtem ko ® vsi opazovali — ob odobravanju omizja prav P01*1 no pojedel. ^ Najbrž je v Pekingu običaj, da v restavraciji ^ pokažejo, kako pripravljajo raco. Odvedli so nas 0 V v klet, kjer je kuhinja. Eden izmed kuharjev, & ^ vedel, da prihajamo, nam je pokazal veliko raco. .j^ je pravkar pripravljal za kuho ali peko. Skozi odprtino, zarezano pod' perutjo, izvlečejo kitajski \ f vso drobovino. Črevo začepijo z bambusovo Pa^ ■ v,/* v/ v v/ ii UCUUUUCJUVU r ifflP raco napolnijo z vodo. Verjetno dodajo vodi kake pi be. Potem obesijo raco za vrat na železni kave zul>! bližno meter nad žarečim ogljem. Tako se raca z ^ nje strani peče, z notranje pa kuha. kar da BieSlJi1tJ>oi ben okus, predvsem ga posebno mehkobo in ^SoršlcTdneviuk 9 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 27. novembra 1977 ^OGomet e. ITALIJANSKA LIGA hoti Seregnu za zmago jVi , * 9 ‘Lacani, ki bodo igrali doma, so v tem srečanju favoriti bo »kilcem gostovanju v Piacenzi Ditn TJtioa igrale danes pred last-lnstvam pra“ predzadnji u-tj/p na lestvici, ekipi Seregna. ® inlna J50 ^°rei igrala na vse ali w JJfcata na zmago, ki je ned-.. o dospel;,iin> saj je današnji rri* ze‘° skromen, bjj. paškem taboru vlada veliko Nci Je za 40 srečanie in vsi i* vji r ®° se nanj temeljito pripra-*° Lucchetta, ki se je v Pia- spejZ Ponovno poškodoval, je it)!J? “eniral, Tagliavini pa se je »Htji ’ ga tudi tokrat ne bo u-VnV za^etno enajsterico. Poško- lij*n,le tudi vezni igralec Tradnini, bi L” teden zelo malo treniral. Če ti j. aski vezni igralec moral osta-bj * kl°pi za rezervne igralce, ga tlj ffi^jetneje zamenjal Marcato Navil ’ se ne pravočasno igrg /■ y tem primeru bi vajeti Pa kj^jetno vodil Franca, PoLittj Ni Llgra‘ Preeej bolj pomaknjen Kr uiazenskemu prostoru gostov, ko*/0 Prav gotovo zelo vroče, saj tj k,1 Triestina igrala s kar tre-padalci. « k® Postava bi torej morale Jeflj^ednja: Bartolini, Fontana, • -Poiittd, Pezzopane. Salvadori, coiLj®-Marcato, Dri, Franca, Mar- • Tekma se bo pričela ob 14.30. A. K. na turnirju v trstu mi J‘01 izen uspeh Rupenija (ki zvečer se je v prireditelj-llV(wVorani Doma pristaniških de-kf/iT v Trstu zaključil drugi pol-N^?°tezni turnir za »Trofeo por-HfL ’ Posvečen pred kratkim u-lWjU. delavcu Egidiu Kneippu. tra|g(r Je trajal deset kol, vsak i-P8 je ipiel 40 minut za raz-Je' Turnir je bil mednarod-Ute^načaja, saj se je poleg naj-Hai k11, domačih, udeležilo tudi ^1 šahi s tov iz Slovenije. Ik ^eno je zmagal mojstrski kan-Ni wiranco “upeni, ki spada v 'Nif- italijanskega šaha. V vsem je oddal samo dva rt+nija % J°*o osvojil devet točk od deseto^ JNnih. Drugo mesto je s pol P^nj osvojil društveni prvo-t^.sornik Roberto Ule, tretje pa Wer Olivotto, ki je izgubil nepo-Ptj 80 srečanje s prvouvrščenim. četH^Paku celih dveh točk sledi na j)oPy?tn mestu Battisti, na petem ie na šestem pa Pangos, ki tijffj- ®a kratkim osvojil mednarodni v Sesljanu. v plačanem nagrajevanju, ki bo v Domu pristaniških de-Cl°b 10. uri’ in katerega se Hj^Uetno udeležil tudi-'jugoslovan-kvpPPZul v Trstu, bodo poleg petih k /krščenih nagradili še najbolj- fiili ^e*ežence državnih in društve-V*«!gorij ter še najboljše mla-pristaniške delavce. Kot bo j/tlši šahist z državno kategorijo "grajen Pangos, za njim pa še 11. Martinčič. Najboljši šahist z društveno kategorijo je bil Wunderlich, nato pa Carboni, najboljši šahist brez kategorije pa je bila gospa Deghen-ghi, za njo Mosco, najboljši mladinec Uršič, nato pa Kocijan Ma. ter Raspet. Nazadnje najboljša šahista-pristamiška delavca sta bila Tromba ter Colagrande. Popolna končna lestvica je sledeča: Rupeni 9, Ule in Olivotto 8,5, Battisti, Bortolin in Pangos 6,5, Wunderlich 6, Bemetič, Paoletti, Uršič, Koren, Deghenghi, Mosco, Martinčič 5,5, Tromba, Carboni, Čeh, M. Kocijan 5, Prašelj, Raspet 4,5, Fragiacomo, Prodan, Marr, Colagrande, B. Menija, Vecchiet 4, Cer-nich 3,5, Lijuba 3, Mi. Kocijan 2,5 in Paiero 1 točka. D. J. V PETEK ZVEČER V GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU Ustanovljena zamejska trenerska zveza Za predsednika zveze so izvolili Franka Drašiča, za tajnika pa Igorja Cuka V petek zvečer je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu ustanovni občni zbor krovne zamejske trenerske zveze, ki je strokoven organ ZSŠDI. Namen te trenerske zveze je, da s svojo vplivnostjo in strokovnostjo botruje k izrazitejšemu razvoju našega športa in pripomore k ifresničitvi predvsem kakovostnega skoka. Udeležba trenerjev, oziroma vaditeljev s Tržaškega in Goriškega je bila več kot zadovoljiva, saj je bilo prisotnih kar 60 volilnih upravičencev. V uvodnem poročilu je predsednik ZSŠDI Vojko Kocman orisal pomembnost takega strokovnega organa, ki mora skrbeti za usposabljanje vse večjega števila trenerskih kadrov. Že več let smo pogrešali pri nas obstoj trenerske zveze, zato si je izvršni odbor ZSŠDI zastavil nalogo, da sproži njeno u-stanovitev, v upanju, da bo ob tesnem sodelovanju vseh zainteresiranih športnih delavcev tudi uresničila svoje primarne naloge. Krovna trenerska zveza bo reševala probleme, ki so skupni vsem panogam, specifično problematiko pa bodo globlje obravnavali v sklopu sektor-jalnih (po panogah) trenerskih zvez, ki so bile že pred časom ustanovljene. V zvezi z osnutkom statuta, ki ga je pripravil odbor ZSŠDI, se je vnela živahna razprava. Predvsem je bilo poudarjeno, da so lahko redni člani TZ vsi diplomirani in priznani trenerji ter tudi tisti, ki še nimajo tega naslova, ki pa dejansko opravljajo vlogo trenerja. Obvezno pa morajo obvladati slovenski jezik in delovati v slovenskih športnih KR ASOV A NAMIZNOTENIŠKA IGRALKA 0 IGRI S KITAJKAMI S. Milič: «S svojo igro sem zadovoljna» Miličeva je proti Kitajkam igrala kar petkrat - Slavje na Finskem Zadnji mesec dni je Krasova članica Sonja Milič prebila v ožjem krogu državne namiznoteniške reprezentance, saj je branila barve «azzurrov» kar na sedmih meddržavnih srečanjih. Ta podatek sam na sebi že dovolj zgovorno priča, kako visoko kotacijo ima slovenska igralka v uradnih krogih in je, kar se ženskega namiznega tenisa tiče, postala nesporna «št. 1 v državi* ter je v sedanjem razmerju sil povsem nenadomestljiva. To pa še posebno sedaj, ko ji je bila poverjena naloga tehničnega komisarja (je pristojna za treniranje in vse tehnične odločitve^ naraščajniške in mladinske državne reprezentance. S svojo strokovno pripravljenostjo in odlično igro je Sonja povsem upravičila svoj sloves ter je tako še enkrat dala svoj delež pri uveljavljanju našega slovenskega manjšinskega športa v vsedržavnem merilu. Sonji smo v zvezi z njenimi zadnjimi uspehi in doživetji postavili nekaj vprašanj. Vpr.: «Moška in ženska italijanska reprezentanca sta odigrali več prijateljskih tekem z LR Kitajsko, ki se je mudila na turneji v Italiji. Kakšne so bile tvoje izkušnje in kaj misliš o tem?» »Proti Kitajkam sem petkrat nastopila, in sicer na državnem turnirju v Anconi,, kjer sem igrala proti njihovi A in B ekipi, ter na prijateljskih srečanjih v Turinu. Riminiju in Rimu; na katerih so imele Kitajke tudi ekshibicijske nastope za publiko. Kar se rezultatov tiče, smo proti Kitajski B zmagale s 3:1 in sem tudi sama dosegla ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA ■< > S H So cn H zimovanje RMV taborniki so že nekajkrat % c- na Veliki planini nad Kam-‘je i ostrico. Tudi letošnje zimova-‘jiij l. a« smučiščih na Veliki pla-Slci3?r se bodo nastanili v pla-4(0 Ndj Vežica, ki je na višini V®- Udobna postojanka je last tabornikov Slovenije. Zimo-Po od 25. do 30. decembra, wče s° Pijave za zimovanje za-^.ne- ker so že vsa razpoložlji-*sta zasedena. b jj**! občni zbori Presihajočega jezera v • ls,u ie ivn-ela svoj občni zbor jjbrd] °fctobra. Letos si je družina **js0 Poslednje vodstvo: glavar je .•uS(q Uergofet - Izvir, tajnica je %l /are - Zvezda, blagajnik pa h J«rc - Roj. ima redno vsak teden H, Sestanke vodijo in se se-r®*! i trnovSKI maraton Organizacijski komite 65280 IDRIJA, Vodnikova 2, telefon 065-71 -090 teku, naj se zglasi v uradih ZSŠDI, kjer bo dobil podrobnejša pojasnila. V nedeljo občni zbor ZSŠDI V nedeljo, 4. decembra, bo ob 9. uri v prvem in ob 9.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu 7. redni občni zbor ZSŠDI z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Poročila 4. Pozdravi in diskusija 5. Razno —bs— poteza bolj v rabi. 8. Lg2 d5 Verjetno potrebno, ker sicer postane d-kmet slab. 9. cd5: V partiji Portisch - Parma (Teesi-de 1972) je beli poskusil 9. 0—0 dc4: 10. Sd2 in zmagal, vendar je vrednost rokade na tem mestu kljub temu dvomljiva. 9. ...Sd5: Parma je nekajkrat poskusil 9. . .. ed5: in proti Uhlmannu v Vršcu 1973 remiziral, vendar imajo izvedenci jemanje s kmetom kljub temu za slabo. 10. a3 Lc3:+ 11. bc3: 0—0 Seveda ne 11. ... Sc3: 12. Dd8: + Sd8: 13. Lb2 in nato Lg7: v korist belega. Vse do tu je partija identična s srečanjem Portisch - Gligorič (medeonski turnir. Palma de Mal-lorca 1970). 12. Dc2 Šele to je novost, in sicer, kakor misli večina — slaba. V zgoraj o-menjeni partiji je sledilo 12. c4 Sb6 13. Dd8: Td8: 14. c5 Sc4?! (bolje po Portischu 14. ... Sd5) 15. Sd2 Sd4 16. Ta2 Sa5 17. Lb2! in beli je partijo dobil. 12. ...Dc7! Napoveduje pritisk na slabega c-kmeta. 13. c4 Se5 14. Sd2 b5! 15. c5 Lb7 Partija se je izredno zaostrila: bo beli c-kmet slab ali močan? 16. 0-0 Tac8 17. Sb3 a5(/) 18. e4 Se7 19. Ld2 Sc4 20. a4! La6(!) 21. ab5: Lb5: 22. Tfcl Sc6 23. Lc3 Tfd8? i To pa je, kot kaže, napaka, ki bi najbrž morala izgubiti partijo. Po •Velimiroviču je pravilno 23. ... a4 24. Sd4 Sd4: 25. Ld4: e5 26. Lc3 Lc6 ter nato Sa5 z najmanj enako igro. 24. Lfl! Dobi kmeta. 24. ... a4 25. L c4: Lc4: 26. Ta4: Lb5 27. Ta3 Td3 28. Taal h5? 29. Sd2 Sd4 30. sLd4: Td4: 31. Dc3! Tcd8 Ali 31 . . . Td3 32. Da5 itd. 32. Sb3! Te4: 33. Da5! Da5: 34. Sa5: . Beli je vrnil kmeta in izsilil prehod ,v končnico, v kateri je prosti c-kmet velesila. 34. ... Ta4 35. Ta4: La4: 36. ct Prodoru kmeta se črni sploh ne more uspešno upreti. 36. ... Kf8 37. c7 Še lažje dobi 37. Tc4 Lb5 38. c7 Tc8 39. Tb4 La6 40. Tb6 Le2 41. Tb8 La6 42. Sc6 in nato Sa7 (Ve-limirovič). 37. ... Tc8 38. Tc5 Ke7 39. Sc4 Ld7 40. Kg2? Prva resna napaka v časovni stiski. Enostavno bi dobilo 40. f4 ter nato Kf2-e3-d4 itd. 40. ...Th8(!) Postavlja majhno past. 41. Sb6?? In beli se vanjo ujame! 41. ...Kd6! Študijska kuvertirana poteza! Izgubilo bi namesto tega 41. ... Lc8 42. f4 ter nato zopet pohod belega kralja v središče. 42. c8D Beli nima več izbire, ker na 42. Tel sledi Lc6+ 43. f3 Kc7. Zaradi tega je bilo torej 40. Kg2 napačno, ker je omogočilo šah na c6. 42. ...Lc8: 43. Tc8: Tc8: 44. Sc8: + Kc7 In sedaj črni kralj ujame skakalna 45. Sa7 Kb6 46. Sc8 + Kc7). (na 45. Sa7 Kb6 46. Sc8+Kc7). 45. Se7 Kd7 46. Sg8 h4 Tudi 46. . . . Ke8 47. Kh3 Kf8 48. Sh6 gh6: 49. Kh4 Kg7 je dovolj dobro za remi 47. g4 Ke8 48. Kh3 Kf8 49. Sh9 gh6: 50. Kh4: Kg7 51. Kg3 Kg6 52. KJ4 /6. Remi. , Vasja Pirc ODBOJKA KASTA prireja zanimiv turnir KASTA bo 4. decembra v Dolini priredila zanimiv odbojkarski turnir za vse svoje člane, in to v ženski in moški konkurenci. Organizator je že sestavil spisek večjega števila udeležencev, ki so bili ali bodo še telefonsko obveščeni o sistemu in umiku tega turnirja. Vsi zainteresirani pa se lahko za morebitna pojasnila oglasijo v sredo, 30. novembra, od 15. do 20. ure na telefonsko številko 43395. ...................HIHHIin................................■■■■.I...............................■Hilli...mi....IHIIIHH TEK CEZ DRN IN STRN V ORGANIZACIJI ŠOLE FRAN LEVSTIK TEKMOVANJE NA PROSEKU USPELO Udeležilo se ga je veliko število dijakov - Po tekmovanju nagrajevanje Na prosešld šoli Fran Levstik so v petek med urami telesne vzgoje priredili tekmovanje v teku čez dm in strn za vse dijake in dijakinje, ki obiskujejo razrede na Proseku in pa v Sv. Križu. Proga je bila speljana po proseški gmajni v bližini spomenika. Dekleta so tekla na razdalji 600 m (prvi razred), 800 m (drugi razred) in 1000 m, fantje pa 800 m (prvi razred), 1000 m (drugi razred) in 1200 m (tretji razred). Tekmovanje je, kljub mrazu, ki je v petek pritisnil že v zgodnjih popoldanskih urah, dobro uspelo, udeležila pa se ga je velika večina dijakov. REZULTATI Prvi razred DEKLICE 1. Katja Frančeškin, 2. Romilda Damev, 3. Keti Regent, 4. Saša Ban. 5. Sonja Bezan, 6. A-leksandra Milič, 7. Tanja Pertot, 8. Alenka Starc, 9. Sabina Fabjan, 10. Tamara Pahor, 11. Danja Danieli, 12. Katja Verginella, 13. Kristina Pahor, 14. Tanja Sedmak, 15. Irena Milič, 16. Nives Štoka, 17. Marina Coballi, 18. Adele Vodopivec, 19. Nadja Štoka, 20. Nežica Milič, 21. Vesna Škrlj. DEČKI 1. MarioBan, 2. Niko Sedmak, 3. David Nabergoj, 4. Marko Comino, 5. Aleks Nabergoj, 6. Andrej Doušak, 7. Diego Košuta, 8. Igor Guštinčič, 9. Bogdan Castellani, 10. Roberto Briščik, 11. Štefan Sando, 12. Nikola Tence’, 13. Andrej Gruden, 14. Lorenco Bogateč, 15. Marko Rebula, 16. Andrej Starec, 17. Lučano Colja, 118. Ivo Sedmak, 19. David Geri, 20. Marčeto Ukmar, 21. Egon Doljak, 22. Andrej Budin, 23. Mitja Caharija, 24. Edi Knez. Drugi razred DEKLICE 1. Andredna Menegatti, 2. Katja Guštin, 3. Erika Starc, 4. Alida Lorenzi, 5. Sonja Buca-velii, 6. Erika Štoka, 7. Sabrina Ferluga, 8. Sonja Rupel, 9. Rosana Pertot, 10. Mirjam Rebula, 11. Darja Samar, 12. Paola Živic, Elena Purič pa je padla in odstopila. DEČKI 1. Robert Soave, 2. Peter Furlan, 3. Ervin Košuta, 4. Aleš Gruden, 5. Dario Kobal, 6. Korado čuk, 7. Igor Milič, 8. Marko Danieli,. 9. Dejan Danieli, 10. Andrej Blažon, 11. Aleksander Gruden, 12. Adriano Gruden, 13. Boris Do-liani, 14. Mauro Delise, 15. Peter Micheii, 16. Massimo Ceiea, 17. Mar- ton Starc, 18. Mirjan Kocman, 19. Diego Bostico. Tretji razred DEKLICE 1. Klara Stefani, 2. Karmen Menegatti, 3. Valnea Cibic, 4. Gabrijela Bezin, 5. Tanja Furlan, 6. Sonja Doljak, 7. Nives Guštin, 8. Martina Slokar, 9. Lorena Ceiea, 10. Suzana Zorzut, 11. Magda Milič, 12. Rosana Raubar, 13. Pavla Starc, 14. Flavia Briščik, 15. Jožica Gerlani, 16. Mara Petrinčič, 17. Rita Legiša, 18. Evelina Furlanič, 19. Gabrijela Daneu, 20. Marina Štoka, 21. Claudia Peric, 22. Klara Čemoli, 23. Nadja Menegatti. DEČKI 1. štefun Ukmar, 2. Peter Štoka, 3. Pavel De Lorenzi, 4. Edvin Guštinčič, 5. Sandor Sed mak, 6. Mitja Ferluga, 7. Aleksander Sedmak, 8. Kristjan Metelko, 9. Aleks Ostrouška, 10. David Daneu, 11. Aleksander Švab, 12. Aleksander Starc, 13. Livio Emili, 14. Valter Rupel, 15. Marino Verša, 16. Sergij Markuža, 17. Andrej Bizjak, 18. Robert Pertot, 19. Peter' Starc, 20. Marko Štoka, 21. Livio Sedmak, Pavel Videni je odstopil. Po tekmovanju je ravnatelj, dr. Mamolo nagradil prve tri uvrščene v vsaki skupini. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, UL 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK DZS . 01UUU LjuDiian* viš. 43 n*".) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 27. novembra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-60J-45361 *auii» Gradišče 10/11. nad. telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., v>». ^ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice < ' sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes«' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Joljl5 | krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de v Italiji pri SPI. IrdaiA Jzrr ®£l Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska P Itrst 2aiožnikov FlEG ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE SVETOVNA SERIJA Moser - Prollova startala z zmago V Altenmarktu je osvojila prvo mesto v smuku ALTENMARKT — Avstrijka Anne-marie Moser - Proll si je zagotovila zmago na prvem letošnjem pomembnem mednarodnem smučarskem tekmovanju. V okviru tekmovanja za »svetovno serijo* je namreč zmagala v smuku. Lestvica je taka: Moser - Proll (Av.) Nadig (švi.) Zurbriggen (Švi.) Kerscher - Schroll (Av.) Ellmer (Av.) De AgosHni (švi.) Nelson (ZDA) 8. Patterson (ZDA) 9. Kurlander (ZDA) 10. Peter (Av.) 15. Matous (Iran) 21. Bieler (It.) 27. Gravina (It.) 28. Alber (It.) 30. Plank (It.) 33 Motta (It.) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 1’40”27 1’41”29 1’42”01 1'42”52 1'42”56 1'42"56 1’42"99 1'43’01 1’43”06 1’43'’40 1'44”47 1’46”47 1’48”20 1’48”63 1'48”86 1 ’48"98 KOŠARKA V 1. jugoslovanski košarkarski ligi s0 dosegli včeraj te izide: Metalac - Cibona 96:77 Dal vin - Rabotnički 90:89 Radnički - Zadar 101:110 Kvamer - Crvena zvezda 81:82 Tekme Brest - Jugoplastika (Po TV ob 17.50), Partizan - Borac in Bosna - Beko bodo na sporedu danes. Smrt košarkarja 23-letnega košarkarja Lazia. Američana Elmorea, so včeraj našli mrtvega v njegovem stanovanju. Kaže. da je umrl, ker je zaužil preveliko dozo mamil. Turnir «29. november* MC Gorica in Dom priredita v torek športno srečanje »Turnir 29. november*. V šoli ITI bo ob 18.30 na sporedu odbojkarska tekma Dom -Kras, ob 17. uri pa bo na Rojcah košarkarsko srečanje Dom - Gostot (Nova Gorica). I.K. V okviru priprav na srečanje s Španijo, v kvalifikacijah za SP. je Jugoslavija premagala včeraj enajsterico Beograda s 4:2. Tri gole za reprezentante je dal Susič. ffiittHtiiiimMiHitiiiiiiiiiiititiiiiiiifiiitiMiiiitiiiHHmMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiMiiiitfiiiiuiii ODBOJKA MOŠKA A LIGA V moški odbojkarski A ligi je Trie-stina premagala CUS s 3:1. * » • MOŠKA B LIGA Sai Belluno — Bor 3:0 (15:11, 15:13, 15:14) Kljub temu, da so Tržačani odigrali svojo letošnjo najboljšo tekmo, so morali oditi poraženi z igrišča, vendar se morajo zahvaliti samo preveliki smoli ter nekaterim odločitvam sodnika. da so morali oditi poraženi z igrišči.. MIG • • • ŽENSKA B LIGA Sokol - Bor 3:2 (15:13. 1:15, 10:15, 15:4, 15:11) NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA Kras - Regaldi Novara BOKS 3:1 Traversaro prvak GENOVA — Italijan Traversaro je sinoči osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka srednjetežke kategorije. V t.k.o. je premagal v 11. krogu Johnsona z Jamajke. MINIBASKET V 1. koiu ž. deia prvenstva v mi-nibasketu za »Trofejo Zini in Rosen-wasser» so slovenske ekipe včeraj igrale takole: Bor B - Ferroviario 26:25 Kontove! - Inter Milje 49:46 Polet - Don Bosco B 18:40 NOGOMET NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI Usoden zadetek v prvi minuti Primorje bi v tekmi s Stockom zaslužilo vsaj točko Stock — Primorje 1:0 (1:0) STOCK: Dambrosi, Savron, Mu e-san, Cellie, Tremul, Puntar, Lancia, Podgornik, E. Punis, K. Pu-nis, LaJdi. PRIMORJE: Štoka, Blažina (Hu-•u), Šulig6j, Angeleri, Race. To-mizza, Franch, Vascotto, Montane *i. Bortolottj, Peri. STRELEC: v 1. min. Savron. GLEDALCEV: 250. Potekala je komaj prva minuta igre, ko so domačini po zaslugi tvojega desnega branilca Savrona nepričakovano prišli v vodstvo: ne hote je z leve s paraboličnim strelom premagal vratarja Štoko, ki je bil sicer nekoliko izven vrat, saj je pričakoval podajo v sredino kazenskega prostora, toda žoga je zajela nenavadno smer in obtičala v mreži. To je bil zelo hud udarec za Prosečane, v vrstah katerih nista nastopala v tej tekmi ne Valen te, ne Gabri Husu, toda se niso vdali. Takoj so organizirali svojo igro na sredini igrišča in začeli graditi akcije za akcijo. »Rdeče-rume-ni» so bili v tem delu igre učinkoviti predvsem na sred:ni igrišča, kjer je trojica Tomizza, Vascotto in Bortolotti diktirala svoj tempo i-gre. Prav zadnji je imel sredi polčasa edinstveno priložnost za izenačenje. ko se je znašel sam pred vratarjem domačinov. Toda žoga je slabo odskočila, tako da so jo bra-nTci Stocka lahko poslali izven kazenskega prostora. V nadaljnjih minutah srečanja je bilo Primorje vedno v premoči, toda Prosečani so nekoliko odpovedali v napadu, predvsem Peri ki je nedvomno zaigral pod svojimi sposobnostmi, saj je prevečkrat zadržaval žogo in jo nato izgubil. Tudi po odmoru se stanje bistveno ni spremenilo. Prosečani so se takoj podali v napad, domačini pa so ubrali zelo spretno obrambno taktiko in so bili s hitrimi protinapadi zelo nevarni in vratar Štoka se je ob dveh priložnostih z lepimi • posegi zelo dobro izkazal. V zadnjih 15 minutah srečanja so se Prosečani z vsemi silami podali v napad. tako da je bila vsa ekipa Stocka na svoji polovici igrišča in je odbijala žoge, ki so prihajale na sredino kazenskega prostora z vseh strani. Čeprav je Primorje v teh minutah igre bilo stalno pred kazenskim prostorom Tržačanov je Proeečanom manjkal spreten igralec, ki bi znal streljati v vrata, saj so se akcije Primorja prevečkrat zaustavljale pred kazenskim prostorom gostov. Ti so brez dvoma zaigrali želo dobro v obrambi, toda niso dokazali, da so ekica, ki se lahko bori za prva mesta lestvice. Lahko brez dvoma trdimo, da bi Prosečani v tej tekmi zaslužili vsaj remi. H. V. BENEŠKI DNEVNIK PRIREJA JIH ŠTUDIJSKI CENTER «NEDIŽA» Kulturno poslanstvo Benečije na letošnjih srečanjih v Spetru ČEDAD — V petek, 16. decembra, se bodo začela mesečna kulturna srečanja Beneške Slovenije, ki jdh prireja študijski center «Ne-diža* v Špetru. To bo že peti ciklus predavanj, ki bo posvečen »kulturnemu poslanstvu Beneške Slovenije*. Šlo bo za pet predavanj na univerzitetni ravni, ki jih bodo imeli znani profesorji in strokovnjaki: profesorji Francescato in Bratina s tržaške univerze, Pogorelec z ljubljanske univerze in De Mauro z rimske univerze. Sodelovali bodo tudi etnograf prof. Merku ter prof. Gruden in Ivašič. Ves ciklus naj bi nudil zanimive podatke za preučevanje kulturnega razvoju slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini. • V sredo, 30. t.m., bo v Ažli na pobudo PKI javno zborovanje, na katerem bodo obravnavali zamude pri izvajanju zakona št. 30 o novih sta- novanjih. Zborovanja se bo udeležil tudi deželni svetovalec Giulio Ma-grini, predsednik posebne komisije pri deželnem svetu. Revija «Udine-provincia» o jezikovnih skupinah VEDEM — Revija videmske pokrajinske uprave «Udine - provin-cia* je v svoji zadnji številki posvetila veliko prostora vprašanju rekonstrukcije šol, ki jih je lanski potres porušil ali nepopravljivo poškodoval. Poleg izjav predsednika pokrajine Turella (KD) ter odbornikov Vespasiana (PSDI) in Comi-nija (Furlansko gibanje) navaja revija mnenja svetovalcev KPI Pe-triciga ter PSI Maieronija, s čimer daje dokaj popolno sliko položaja šol v pokrajini. Prihodnja številka revije pa bo VEST! S KOPBSKEEA SESTALA SE JE KONZULTA SKUPNOSTI ITALIJANOV V PRVENSTVU ZAČETNIKOV Visoka zmaga Doberdobcev Mladost — Monfalcone 6:2 (4:1) MLADOST: D. Zagner, Devetak (Lakovič), Kadež, Ferfolja, Pruz-zacchese, M. Ferfolja, De Lorenzo, Vižintin, Kobal in Frandolič. STRELCI za Mladost: Pagon, dva Ferfolja, dva Vižintin in Frandolič. Tudi v devetem kolu začetniškega prvenstva se je najmlajša ekipa Mladosti iz Doberdoba zelo dobro odrezala. Rezultat 6:2 v korist naših fantov je jasen dokaz njihove premoči na i-grišču. Fantje so si praktično zagotovili zmago že v prvem delu prvega po’časa, ko so že vodili s čistimi rezultatom 3:0. Nato so ob visoki prednosti stalno napadali, a gostje so zmanjšali rezultat v protinapadu, pri tem golu pa nosi določeno krivdo vratar Zagner. Pred koncem polčasa so naši fantje še dvakrat stresli nasprotnikovo mrežo. F. G. V Kopru se je sestala konzulta skupnosti Italijanov v Kopru, Izoli in Piranu. Gre za koordinacijski organ, oziroma za sosvet organizacij pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v obalnih mestih. Za novega predsednika so izvolili Ric carda Giacuzza iz Pirana. Člani konzulte so obravnavali vrsto vprašanj, ki zadevajo razna srečanja in sodelovanje z matičnim narodom, kakor tudi sodelovanje z narodnostnimi skupnostmi v Jugoslaviji. Nadalje so govorili o potrebi širšega vključevanja mladih v organizacije italijanske narodnostne skupnosti ter njihove angažiranosti v druž.beno - političnem, kulturnem in drugih področjih. V prihodnje nameravajo organizirati srečanja s Slovenci v Italiji in Avstriji ter z madžarsko narodnostno skupnostjo v Prekmurju. ZAČETEK UREJEVANJA ŠKOCJANSKEGA KRIŽIŠČA V počastitev Dneva republike so včeraj slovesno začeli z deli pri u rejevanju Škocjanskega križišča na obalni cesti v Kopru. To križišče predstavlja hkrati s križiščem pr: Slavniku glavno ozko grlo prometa na obalni cesti, zlasti v konicah med glavno turistično sezono. Slovesnega začetka del so se u-deležili predstavniki občinskega in obalnega družbeno - polit'čnega in gospodarskega življenja. Po kratkem nagovoru predsednika izvršnega sveta koorske občinske skupščine Darja Valentiča, je govoril o pomenu obalne ceste v lokalnem, republiškem in v zveznem merilu predsednik izvršilnega odbora repu bliške skupščine za ceste Vinko Gobec. 1 Škocjanska «detelj'ca» nai bi bila končana do glavne turistične sezone v prihodnjem letu. objavila prispevke o pripravi konference videmske pokrajine o etnično-jezikovnih skupinah v Furlaniji, U-redndštvo revije je ob tej priložnosti povabile, k sodelovanju nekatere osebnosti, ki bodo prispevale k pripravam in organiziranju konference. Med povabljenci sta tudi dr. Karel šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta s sedežema v Trst" in v Čedadu, ter dr. Viljem čemo, predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko*. Srečanj« o gradbeno-stanovanjski politiki Gradbena zadruga «Val Natiso-ne» iz Špetra je povabila na neformalno srečanje vse krajevne politične sile. predstavnike občinskih uprav in gorske skupnosti, pokrajinske in deželne poslance, da bi se skupaj razgovarjali o nadaljnji gradbeno-stanovanjski politiki v Nadiških dolinah. Srečanje bo v nedeljo. 4 decembra. Mali oglasi IŠČEMO čistilke in čistilce za čiščenje poslopij. Telefon 790527 od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. PRODAJAM. Večjo količino rabljenih strešnikov po nizki ceni. Domjo 137 (pri spomeniku) tel. 822002. r v | PAM železnina M STROJI - TEHNIČNI »RUKU import-export za industrijo, kmetijstvo In zn dom TRST (Induitrljika cona) DOMJO, 132 - TJ. m979 INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70 OSMICA Dušan Milič — Zagradec št. 2 toči belo in črno vino. POZOR! START na OPČINAH Narodna ulica 87 vogal z Bazoviško ulico NOVA TRGOVINA za ŠPORT in REKREACIJO DANES PRI TOPOLOVCU Počastitev spomina padlih borcev v NOR KOPER — Obalno - kraški odbor Zveze borcev iz Kopra vabi sporazumno z organizacijami Zveze borcev NOV bujskega območja ter VZ Pl - ANPI iz Milj in krajevnimi DPO Gradin, na komemoracijsko slovesnost, ki bo danes ob 11» uri pred spomenikom padlim borcem NOV v Hrvojih - Kučibreg (Topolovec - cesta za Buzet). Zgoraj o-menjene organizacije bodo počastile spomin padlih borcev in aktivistov NOB slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo v boju proti fašizmu. V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala iz Kopra, pevska zbora iz Buj in Milj ter šolarji iz Kučibrega, Hrvojev in Buj. Na pomembno komemoracijo so vabljeni vsi bivši borci in aktivisti. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški: LASSIE SE VRAČA; ob 16. in 20. angleški: JAMES BOND - ŽIVI IN PUSTI UMRETI; ob 18. francoski: SPET SEDMA ČETA. IZOLA: ob 10. ameriški: TOM IN JERRY - VELIKA PARADA; ob 16. in 18. hongkonški: NA ZMAJEVI POTI; ob 20: ameriški: KONJENICA BREZ KONJ. ŠKOFIJE: ob 18. italijanski: SAN-DOKAN (II. del). ŠMARJE: ob 18. franc.: GOSPOD KLEIN PIRAN: ob 10. domači: TOVARIŠIJA PETRA GRČE; ob 16., 18. in 20. francoski: BELMONDO VELIČASTNI PORTOROŽ: ob 20. ital.: SMRT V RIMU. V tovarni «Dorbolo» odpuščeni dve delavki Sindikat CGIL je odločno nastopil proti sklepu uprave tovarne slaščic “Dorbolo* iz Špetra. ki je odpustila dve delavki. Sindikat podpira boj delavk v tovarni, ki z raznimi pobudami že dva meseca zahtevajo novo delovno pogodbo' in notranji pravilnik Delavke so v tem obdobju tpdi že večkrat stavkale. Uprava tovarne «Dorbol6* vseskozi nastopa proti svoji delovni sili z diskriminatorskimi dejanji, kot so r,a primer razni opomin' delavkam in nazadnje odpusti. Sindikat CGIL je natisnil tudi letak. v katerem obvešča vso javnost o nevzdržnih razmerah, ki vladajo v obratu «Dorbol6*. VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL. 813301 , - „ SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo ■ Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cefl^ NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE SLAŠČIČARNA IDRIJA NAZMI ZEČIROVIČ Bogata izbira vsakovrstnih slaščic, napitkov in kave • DNEVNO SVE2E PECIVO • ODPRTO VSAK DAN ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE IN SE TOPLO PRIPOROČAMO SPLOŠNA OPREMA -Bi JtOVh!C IZREDNA PRODAJA S POPUSTI od 20 do 40% RAZNIH KOSOV POHIŠTVA (kuhinje, spalnice, samske sobe, jedilnice, blazinjeno pohištvo) do izčrpanja zaloge POHITITE! TRST, Ul. S. Cillno 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 PRODAJNA SLUŽBA S.P.A. 34100 TRST — ULICA UDINE 15 TEL. 040/422531 P.O.BOX 796 TELEX 46439 LANARO